Leto XIII., St. 6. V organizaciji Jo mol, kolikor moli — toliko pravico. Izhaja 10. is 25. dne t menca. posamezna iterilka , mesečno Din 4<- Uredalitve in nprava: Ljnb-l|a*a, lelenbnrgor« ni. 6 1. GLASILO ZDRUŽENE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE. Stane Din 2 celoletno Din 48. — Za člana izvod po 1-10 Din. Oglasi po cenikn. Dopisi morafo biti iranklra-ni in podpisani ter opremljeni z štampiljko dotlčne organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poltnine proste. Akcija celokupnega delavstva proti TPD. Velikanski protestni shod v Ljubljani. — 4000 delavcev na shodu. — Enotna delavska fronta proti 4000 delavcev na shodu, kapitalu. V preteklih letili nistno bili vajeni delavskih shodov. Delavci so postali v svojem trpljenju apatični. Odkar pa je prišlo do zedinjenja strokovnega pokreta, se oživlja z vsakim dnem delavski odpor proti kapitalu. In TPD ni več naletela na razcepljeno, brezbrižno delavstvo, temveč na strnjeno proletarsko fronto. Prejšnjo nedeljo se je zbralo na trboveljskem protestnem shodu nad 4000 rudarjev. V sredo, 3. marca pa je napolnilo 4000 ljubljanskih delavcev veliko dvorano hotela »Union«. Leta in leta so se vršili ljubljanski delavski shodi le v Mestnem domu, ki nima prostora niti za polovico toliko ljudi, kolikor jih sre v unionsko dvorano. V sredo pa bi bila skoro še unionska dvorana premajhna. Gotovo ni shod vse. Ampak taka udeležba in bojevno razpoloženje na shodu pomeni, da delavstvo vstaja. Shod so sporazumno sklicale vse strokovne zveze, t. j.: Strokovna komisija, Jugoslovanska strokovna zveza, Narodno-soc. strok, zveza. Strokovna unija, Delavsko-kmečka zveza in Unija stavbinskih delavcev. V predsedstvu shoda so bile zastopane vse organizacije, glavni predsednik je bil naš s. Jernejčič. Za vsako zvezo je govoril po en referent: za Jugoslovansko strok, zvezo Terseglav, za Narodno-soc. stt". zvezo Juvan, za DKZ Bernot in za samostojno unijo Joža Bohinjec. Za delavsko zbornico je podal obširno stvarno poročilo s. Uratnik, ki je v glavnem dejal sledeče: »Sklicatelji so mi naročili, naj vam podam situacijsko poročilo o prilikah, ki so nastopile v Trbovljah. Dnevno časopisje rr je kolikor toliko že olajšalo delo. Pred kratkim r(j ljubljanski dnevniki priobčili neko pojasnilo Trboveljske premogo-kopne družbe, da bo 1. marca reduciranih le 547 delavcev. Pojasnilo pa ne pravi, da dela v resnici samo dve tretjini delavstva, tretjina pa izmenoma praznuje. Na drugi strani pa je izostalo to, da so se redukcije vršile že pred 1. marcem in da je družba od 1. januarja do 1. marca tega leta reducirala že okoli 700 delavcev, tako da je danes v Trbovljah brezposelnih okoli 1300 delavcev, 1700 Pa jih izmenoma praznuje. Ni znano, ali je kriza došla že do vrhunca. Ko so se delavski zastopniki pogajali z družbo, se je izvedelo, da' se namerava opustiti tudi Dukičev dnevni kop s 500 do 600 delavci, 1500 se jih odpusti, 1500 pa se bo izmenjavalo. Ta dejstva upravičeno vzbujajo pozornost delavstva in vse ostale javnosti. Trboveljska družba se pa čudi, da se ne moremo uživeti v njene rentabilitetne račune. Že prsj dopovedati, da ne gre spravljati delavce v množicah ob kruli. Že pred vojno se je pojavljala brezposelnost, čeprav le v majhni meri. Za moderno kapitalistično gospodarstvo je značilna gotova nestalnost, ki povzroča, da podjetja rastejo, padejo, uspevajo in pešajo. Prej je bilo pet odstotkov delavcev tako-rekoč vedno na cesti. Danes pa je položaj neprimerno hujši. Veliko je brezposelnih delavcev, ki so pa razkropljeni. Današnji shod bi moral zavzeti tudi načelno stališče za zavarovanje delavstva za slučaj brezposelnosti in da se organizirajo delovne prilike, da pride delavec vedno do delovne možnosti. Trboveljska družba trdi, da se je oddaja premoga za eno tretjino zmanjšala in da je zato prisiljena, da mora eno tretjino delavstva reducirati. Prvotno je grozila z odpustom 3000 delavcev in šele po pogajanjih z zaupniki je to število znižala na polovico. Po vojni je družba dobro gospodarila in ima denar, da bi se lahko krila tudi v slučaju resnične krize. Naj pride z natančnimi številkami in delavstvo jih bo rado priznalo, tako pa se more zanesti le na svoje številke. Da ni govora o padanju oddaje, govore sledeči podatki: Leta 1923 je prodala 1,103.000 ton, leta 1924 1,314.000, leta 1925 pa 1,242.000 ton. Ena tretjina manjše oddaje bi bilo torej 400.000 ton. Jasno je, da oddaja ni padla niti za 100.000 ton. Družba naj J 1 i ! „ ^ ^ X ! ! /1 /a L! I so delavci zaslužili le okoli 800 Din na mesec, le malokdo je zaslužil več. Nihče si ni mogel nič prihraniti, prej se je zadolžil. Danes je brezposelno delavstvo nagomiljeno v ozki dolini brez zaslužka, dela ne more dobiti niti na kmetih, je pa tudi brez sredstev, da bi moglo z družinami odpotovati in si poiskati kje drugje kruh. Če misli Trboveljska premogokopna družba, da je v tem tragika, da se o tej stvari razpravlja, jo moramo opozoriti, da vzbuja njeno postopanje splošno ogorčenost. Čudno je, da je ostala naša javnost še tako mirna. Množica gladnih narašča in vendar se ne zgane noben javni faktor. Le delavske organizacije so storile svojo dolžnost. Delavstvu, ki je družbi ustvarilo milijonske vrednote, preti izguba kruha, družba postopa z njim kot s šahovskimi figurami, ne pa kot se postopa z živimi ljudmi, slabše se ne ravna niti z živino. Tako kažejo družbi njeni rentabilitetni računi. Država se dela, kot da jo grozeča brezposelnost ne briga, dasi so delavske organizacije storile vse, da so merodajne faktorje informirale. Edino, kar je država vedela v tem trenutku storiti je, da je poslala par stotin orožnikov v Trbovlje ščititi družbo. Desinteresiranost države se najbolj kaže tern, da državni proračun sploh ne predvideva ni-kake vsote za take slučaje. Malenkostna je vsota, ki je določena za podporo brezposelnim. Ako pobije kmetu toča polje, čuti država in čuti javnost, da mu je treba pomagati. Ako pa padejo široke delavske množice v brezposelnost, ne najdejo nikjer umevanja. Tudi če bi bila Trboveljska družba res prisiljena k takemu koraku, bi morali lastni interesi se zadovolji z manjšimi dobički, delavski zaslužek je prvo, obresti šele drugo. To postopanje družbe stremi za tem, da reducira delavske plače. Hoče -uvesti nov mezdni sistem, da bo plačevala le golo delo, ne pa raznih draginjskih in drugih doklad. Delavski delegati so odgovorili, da je nemogoče govoriti danes o znižanju plač, kajti prava umetnost je, kako naj se danes preživlja družina z 800 Din mesečne plače. Dalje hoče družba upe-ljati tak mezdni sistem, da bi se pot v jamo in iz nje sploh ne štela v delo. Rudarsko delavstvo je zlasti imelo pomisleke proti podaljšanju delovnega časa, s tem bi se brezposelnost le povečala Trboveljski družbi ne bo uspelo, da se ne bi o tem govorilo. Govorilo se bo vedno glasneje in ko bo delavstvo v revirjih lačno, bo samo zelo glasno in razločno izpregovorilo. Strokovne organizacije bodo storile, kar bodo mogle, ali njih sile so premajhne, gotovo pa se bo skušalo vzbuditi pozornost onih, ki vedre in oblačijo v naši državi. Delavstvo je tudi proti novemu pravilniku o bratovskih skladnicah, ki določa, da izgubi član 6 mesecev po odpustu iz službe vse pravice do zakladnice in pride tako ob svoj denar, včasih tudi v višini do 15.000 Din. Trboveljska družba je izročila monopol nad prodajo svojega premoga novi družbi, ki ima baje več sposobnosti razpečevati premog kot Trboveljska družba sama. Le enega ne moremo razumeti, kako je mogla prepustiti novi družbi tudi prodajo premoga državnim železnicam, ki so glavni kon-zument. Na ta način bi si lahko prihranila težke milijone. ,. x. Povsod bomo znali najti Trboveljsko družbo, znali bomo vso javnost pripraviti, da bo proti njej. Skrbeli bomo, da se ne bo računalo le s sulnm zlatom, nego tudi z živimi človeškimi življenji. In če tega ne bomo dosegli na ta način, bomo to dosegli na drug način.« Buren aplavz je potrdil točnost stvarnih govornikovih izvajanj. ... V imenu Strokovne komisije je poročal sodr. Sedej, katerega govor je stalno prekinjalo naravnost frenetično ploskanje poslušalcev. Sodr. Sedej je v glavnem poročal sledeče: Redukcija rudarjev TPD ni slučajen pojav sicer ločijo in složno napeti vse sile za obrambo delavskih pravic. (Frenetično ploskanje.) Če ta shod ne bo pomagal, bomo šli na ulico (burno odobravanje) in uporabili vsa razpoložljiva sredstva, da dosežemo pravico! Naša država ni storila ničesar za zaščito in preskrbo reduciranih rudarjev, ampak pošilja le žandarmerijo v Trbovlje in ljubljansko palačo TPD. (Burni Fuj'.-klici.) Zato pa vsi delavci strnimo ob dvanajsti uri svoje vrste in ostanimo enotni, dokler ne bo končana križeva pot delavskega razreda, da tudi on praznuje enkrat svoje vstajenje, svojo veliko nedeljo. — Nato je predložil od vseli organizacij sporazumno sestavljeno resolucijo, ki se glasi sledeče: RESOLUCIJA. Po zaslišanju referatov, glasom katerih je odpustila Trboveljska premogokopna družba 1325 rudarjev, za ostale produktivne delavce pa uvedla praznovanje ene tretjine, tako da praznuje vsled teh ukrepov nad 3100 delavcev, istočasno pa napovedala, da bo podaljšala delovni čas in znižala mezde, ugotavlja ljubljansko delavstvo, zbrano dne 3. marca na velikem javnem shodu v veliki dvorani hotela »Union«: 1. Tudi če bi bilo res, da so redukcije, ki jih napoveduje T. P. D., nujno potrebne, bi pomenjal način, kako se nameravajo te redukcije izvesti, brezprimeren protisocialen čin eksponentov inozemskega kapitala. V slučajih gospodarskih kriz je dolžna priskočiti prizadeti na pomoč vsa družba. Trboveljska premogokopna družba, ki je zbrala v letih dobre konjunkture, izrabljajoč delovno silo, stomilijonske rezerve, je dolžna pomagati delavstvu v časih krize in slabejše konjunkture tako dolgo, da si ustvari druge predpogoje za eksistenco. 2. Država, ki ni predvidela za slične socialne katastrofe nikakih kreditov, je podala daljni dokaz popolnega neumevanja za socialne naloge države. Ne samo, da ni postavila v svoj proračun nikakih kreditov za podpiranje brezposelnosti, ona ni storila ničesar, da bi se delovna sila organizirala, da bi se gradila stanovanja in izrabilo vse neštete možnosti, kjer bi se mogla delovna sila koristno uporabiti. 3. V kolikor je mogoče dobiti sodbe o gospodarstvu T. P. D. in razlogih krize, je pa nadvse verjetno, da kriza ni tako akutna, kakor jo slika družba in je verjetna domneva, da izrablja trenotno slabšo konjunkturo za napad na zakoniti delovni čas in na delavske mezde, čeravno delavske mezde niso dosegle niti prav že itak sramotno nizkih predvojnih mezd in čeravno so cene premoga daleč previsoke in mnogo višje nego pred vojno. 4. Sedaj veljaven pravilnik Bratovskih skladnic omogoča, da bodo izgubili reducirani rudarji še svoje članske pravice pri bratovskih skladnicah. Iz vseh teh razlogov zahtevamo: 1. Državna oblast naj sestavi komisijo, sestoječo iz rudarske oblasti, zastopnikov parlamenta, delavske zbornice in delavskih zaupnikov, ki naj pregleda knjige T. P. D., naj preišče obseg krize in gospodarstvo l\ P. D., zahteva naj gospodarski program, javnosti pa naj izda o tem poročilo; dotlej naj se vsaka redukcija obustavi. \rnKIncl nai nrpnrpi^i 2. Rudarska - oblast naj prepreči kršenja zakona o osemurnem delovniku in predpisov o socialni zaščiti. 3. Družba in država naj priskočita na pomoč vsem delavcem, kojih eksistenca je vsled redukcije ogrožena, zlasti s tem, da jim najde novih delovnih prilik. 4. Pri akordnih tarifih naj se odpravi premijski sistem, ki ustvarja zvišano produkcijo na škodo delavskega zdravja, in veča brezposelnost. 5. Pravilnik Bratovskih skladnic naj se nemudoma popravi v smislu tozadevnih predlogov delavskih strokovnih organizacij. Da se te zahteve učinkovito podprejo poživljamo delavstvo vseh strok, da se organizira v svojih strokovnih organizacijah in odbije organiziran napad delodajalcev na delavske pravice, kajti brez sodelovanja delavstva se kriza ne more rešiti. Ugotavljamo, da je imelo ministrstvo saobračaja s T. P. D. sklenjeno pogodbo glede dobave premoga in sicer vedno za pol leta naprej. Na ta način si je T. P. D. znala zagotoviti odjem od železnice, dočim ministrstvo saobračaja z nobenim drugim rudnikom ni imelo podobne pogodbe in so tako drugi, zlasti tudi državni rudniki, imeli slabše ko-njunkturne pogoje. Ta pogodba T. P. D. je potekla s februarjem in sedaj se družba trudi, da bi saobračajno ministrstvo sklenilo novo pogodbo z novo razpečevalno družbo. Ministrstvo se še ni odločilo. Na podlagi teh ugotovitev zahtevamo: 1. Saobračajno ministrstvo naj obnovi pogodbo samo s T P D in povsem izloči vmesno razprodajno družbo premoga. To pogodbo naj saobračajno ministrstvo nbnovi le pod pogojem, da družba sprejme vse delavstvo nazaj v delo in da družba opusti tudi vse druge napade glede podaljšanja delovnega časa in znižanja mezd. 2. Zavedamo se, da je usoda rudarskega delavstva v znatni meri tudi v rokah ministrstva saobračaja, ki ima možnost, da pri obnovitvi pogodbe ščiti delavske interese. Z burnim ploskanjem je vse delavstvo spre- ampak je le novi akt v ofenzivi Zveze industrijcev uulimiI i;iuo„UUJV111 proti delavstvu. Kapital hoče s tem znižati delav- -ej0 predioženo resolucijo, ske mezde in podaljšati delovni čas najprej rudarjem, potem kovinarjem, železničarjem . . . TPD umetno ustvarja krizo. Zato zahteva proletariat pregled njenih računov in knjig ter kontrolo nad produkcijo. (Burno ploskanje.) Rudar v tem boju ne sme ostati sam, vse delavstvo mora biti z njim v enotni fronti. (Burno odobravanje.) lzgleda, da so prišli semkaj na ta shod nekateri ki hočejo uganjati politično agitacijo na račun 3000 lačnih rudarjev. V tej akciji moramo pozabiti na medsebojna politična nasprotstva, ki nas Ko je predsednik zaključil shod, je stopil na oder Marcel Žorga z namenom, da nastopi proti vsem delavskim organizacijam. Ker ga pa ni nihče poslušal, je takoj zopet zapustil oder. Shod je enodušno potekel, kljub temu, da ga je hotel motiti študent Kermauner s še nekaterimi kričači Ta shod je jasno pokazal, da vstaja delavska moč v znamenju strokovne enotnosti. r Prva skupščina izvoljene Delavske zbornice. V,nedeljo, dne 7. t. m. se je sestala v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani prva skupščina Delavske zbornice. Za to skupščino je vladalo v delavskih vrstah veliko zanimanje, kar je dokazala galerija, ki je bila nabito polna delavskih zaupnikov iz Ljubljane in okolice, ter ostalega občinstva. Točno ob 9. uri dopoldne je otvoril dotedanji predsednik Delavske zbornice s. M. Čobal s kratkim pozdravnim govorom ob splošni napeti pozornosti zborovanje in prečital pozdravne brzojavke Centralnega tajništva Delavskih zbornic v Beogradu in Delavske zbornice v Beogradu, nakar je predlagal izvolitev petčlanskega verifikacijskega odbora. V ta odbor so bili izvojeni ss. Fr. Svetek in J. Ošlak (ZDSZJ), dr. Milavec (JSZ), dr. Bohinjec (NB) in Gilčvert za privatne nameščence. Nato je bila seja prekinjena, da izvrši verifikacijski odbor svoje posle. Poročilo verifikacijskega odbora. Po polurnem odmoru je s. Svetek, kot predsednik verifikacijskega odbora, zopet otvoril skupščino. Poročevalec verifikacijskega odbora dr. Bohinjec poroča, da je odbor verificiral vseh 60 mandatov članov skupščine in namestnikov. Skupščina je verifikacijo z večino glasov odobrila (proti so glasovali krščanski socialisti). Nato je bilo izvoljeno začasno predsedstvo, in to: predsednik s. Čobal, I. podpredsednik Fr. Svetek, II. podpredsednik R. Juvan in V. Urbančič za tajnika. S. Čobal prevzame predsedstvo, se zahvali za zaupanje in prosi, da se določi za nadaljni del seje dnevni red. S. Svetek predlaga naslednji dnevni red: 1. Volitev upravnega odbora zbornice in finančne kontrole. 2. Volitev komisije za izpremembo in dopolnila v pravilih in pravilniku. 3. Določitev odškodnine v smislu čl. 18. pravil. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1925. 5. Odobritev proračuna o vporabi budžetnih preostankov iz leta 1925. 6. Odobritev spremembe v proračunu za leto 1926. 7. Volitev tajnika zbornice. 8. Samostojni predlogi. Predlagani dnevni r^d je bil soglasno sprejet. Nato so podali posamezni govorniki v imenu svojih klubov svoje izjave. Za naš klub jo je podal s. Svetek. Vse izjave so bile zanimive in izvenele v tem, da mora Delavska zbornica služiti energično interesom delavskega razreda, razviti velikopotezno in smotemo delovanje za socialno politično zaščito delavskega razreda. Po izjavah načelnikov posameznih klubov je predsednik s. Čobal odredil volitev upravnega odbora in sicer po D Hontovem proporčnem sistemu. Takemu načinu volitev sta ugovarjala dr. Milavec za klub krščansk. socialistov in dr. Bohinjec za Narodni klub. S. Čelešnik je pa za naš klub izjavil, da je v poslovniku mišljen D’Hontov sistem in predlaga, naj se vrše volitve po tem sistemu. Predsednik s. Čobal je nato odredil glasovanje o predlogih s. Če-lešnika ter dr. Milavca in dr. Bohinjca. Na predlog dr. Milavca se vrši poimensko glasovanje. Cela skupščina, kakor tudi galerija je z napetostjo sledila temu glasovanju, ker ako dobi večino predlog dr. Milavca in dr. Bohinjca, bi bili mi za enega člana v upravnem odboru lahko prikrajšani, tako, da bi dobili od 12 mest le 6 mest, ker o sedmem bi odločal žreb in to tudi radi tega, ker pri tem glasovanju naj bi se pokazalo, kam se bodeta odločila ss. Leskošek in Pevec, ki sta bila izvoljena na Bernotovi listi. Izid glasovanja je bil naslednji: Za predlog s. Čelešnika je glasovalo 32 članov, za predlog dr. Milavca in dr. Bohinjca pa 28 članov. Za predlog našega kluba sta glasovala tudi ss. Leskošek in Pevec, ter neopredeljeni privatni uradnik Niko Gogola. Vsi trije so bili burno aklamirani od članov našega kluba, predvsem pa od galerije, ko so poimensko glasovali za naš predlog. Nato se je prešlo na volitve upravnega odbora, kojih izid je bil sledeči: Naša lista je dobila 32 glasov in 7 članov, lista krščanskih socialistov je dobila 17 glasov in 3 člane, lista Narodnega kluba pa 11 glasov in 2 člana. V upravni odbor so bili izvoljeni: Melhior Čobal, Rado Čelešnik, France Svetek, Lojze Sedej, Joža Golmajer, Ivan Makuc in Ulrih Vospernik za ZDSZJ, dr. Anton Milavc, Ivan Silvester in Ivan Gajšek za krščanske socialiste, Rudolf Juvan in Valentin Urbančič za Narodni klub. Namestniki pa so: Andrej Bradeško, Lovro Jakomin, Jurij Arh, Anton Prezelj, Franc Kuder, Aleksander Trškan in Karol Podbršček (ZDSZJ), Jože Rutar, Frančiška Uršič in Ivan Keječ (kršč. soc.), Albin Tomc in Ivan Šetinc (Nar. klub). Volitev finančpe kontrole. Pri teh volitvah je bilo isto razmerje glasov, kakor pri volitvah v upravni odbor. Izvoljeni so bili: Jože Ošlak (ZDSZJ), Lojze Leskošek (Bernotovec) in Fr. Orehek (kršč. soc.). Namestniki: Edo Hiršl (ZDSZJ), Miroslav Pevec (Bernotovec) in Srečko Žumer (kršč. soc.). Na dnevni red pride volitev komisije za spremembo pravilnika in poslovnika in je bil sprejet predlog s. Svetka, ki je predlagal, da naj sestoji ta komisija iz 6 članov. V komisijo so bili izvoljeni, ss. Sedej, Čelešnik in Pevec ter gg. dr. Milavec, Gajšek in dr. Bohinjec. Določitev odškodnine za člane zbornice. Za člane zbornice je bila sklenjena sledeča odškodnina: Sejnina Din 60.—, dnevnice Din 60.— (samo za zunanje člane), prenočišče Din 40.—, faktično izgubo na zaslužku in železniško voznino III. razreda. S tem je bila dopoldanska seja ob pol 1. uri prekinjena. Popoldanska seja. Rešitev 4., 5. in 6. točke dnevnega reda, odobritev računskega zaključka za leto 1925, odobritev proračuna o vporabi proračunskega prebitka iz leta 1925 ter odobritev sprememb v proračunu za leto 1926, se je odstopilo novo izvoljenemu upravnemu odboru, da o njih sklepa, da finančna kontrola te sklepe odobri in prihodnji skupščini poroča. Volitev tajnika. Nato je bil s. Filip Uratnik soglasno za nadaljnih pet let izvoljen za zborniškega tajnika. Zbornica za trboveljske rudarje. Razvila se je daljša debata o redukciji rudarjev od strani TPD. Govorilo je k temu vprašanju več govornikov vseh klubov. Končno je zbornica soglasno zavzela sledeče stališče: Skupščina izraža svoje globoke simpatije do rudarjev in zasebnih nameščencev TPD, ki so jih vrgle brezobzirno izvedene redukcije v bedo, pomanjkanje, glad in obup. Skupščina ne more zamolčati, da so napravile na njo vesti, da misli zapustiti ministerialna komisija za preiskovanje krize v trboveljskih revirjih Slovenijo, ne da bi si ogledala na licu mesta položaj, v katerem žive reducirani rudarji in nameščenci, skrajno mučen vtis. Skupščina ne more biti prepričana, da je mogla dobiti komisija v tako kratkem času objektivno sliko o gospodarski in socialni krizi v Trbovljah. Zlasti smatra skupščina, da bi morala zastaviti komisija ves svoj vpliv, da pride v najvažnejšem vprašanju izseljevanja rudarjev in dotacije za tako izseljevanje in za druge najnujnejše podpore potrebnih fondov do konkretnih sklepov. Skupščina dalje ponovno povdarja, da je treba takojšnje uzakonitve od Glavne bratovske skladni-ce za Slovenijo predlaganih sprememb k pravilniku bratovske skladnice. Če to ni takoj mogoče, naj se razveljavijo s takojšnjim ministerialnim odlokom, izdanim na podlagi tozadevnega pooblastila narodne skupščine, oni členi pravilnika bratovskih skladnic, glasom katerih pomenja prekinitev dela izgubo članskih pravic. Razni predlogi. Na predlog sodružice Ajdiškove je zbornica soglasno sklenila podpirati po svojih močeh snovanje otroških domov po delavskih krajih. Sprejet je bil tudi predlog s. Makuca, izpopolnjen s predlogom dr. Bohinjca, da se dovoli kredit 100.000 dinarjev za delegacijo, ki naj bi šla v Rusijo in tam pregledala delo sovjetov ter delavske socialne in gospodarske razmere. Delavska zbornica naj stopi v zvezo z ostalimi delavskimi zbornicami v državi in centralnim tajništvom v Beogradu, da se odpošlje skupna delegacija. Član zbornice Terseglav je nato ob burnem pritrjevanju cele zbornice grajal odsotnost vladnega zastopnika pri prvi plenarni seji te nove socialno politične ustanove, na kateri so se izrazile po izvoljenih zastopnikih težnje in potrebe delavstva cele Slovenije, za katere bi se morala vlada zanimati vsaj enako kakor za druge stanove in njihova zastopstva. Član dr. Bohinjec se popolnoma strinja z izvajanji g. Terseglava in stavi kot logično posledico teh izvajanj predlog, da naj se zahteva od vlade izenačenje Delavske zbornice z drugimi stanovskimi zbornicami in da obžalujemo, da vlada ni smatrala za potrebno, da bi poslala na prvo sejo svojega zastopnika. Predlog je bil soglasno sprejet. S tem je bil dnevni red skupščine izčrpan in predsednik s. Čobal je ob splošnem navdušenju to prvo sejo skupščine zaključil. Konstituiranje upravnega in nadzornega odbora. Drtigi dan ob 2. uri popoldne so se v prostorih Delavske zbornice sestali novo izvoljeni člani upravnega in nadzornega odbora in so se sledeče konstituirali: Upravni odbor: Predsednik s. M. Čobal, podpredsednik s. Lojze Sedej, blagajnik s. Rado Čelešnik, ki tvorijo s tajnikom zbornice predsedstvo. Za predsednika finančne kontrole je bil izvoljen s. Joža Ošlak iz Maribora. Vladna komisija s TPD. proti rudarjem! Brezsrčnost Trboveljske Premogokopne Družbe. — Nepojmljivo postopanje vladne komisije. Izgleda, da se hoče naš bedni rudarski proletariat dobesedno pribiti na križ, izgleda, da so se vse znane in neznane sile zarotile, da upropastijo naše rudarstvo in še ono malo dela in gospodarskega življenja, ka ga še ostaja v tej presrečni Sloveniji. Poročali smo že, da je vlada pod pritiskom delavstva in ostale javnosti, morala končno poslati v Slovenijo posebno komisijo, da preišče vprašanje Trboveljske Premogokopne Družbe in njenih najnovejših namer. Proti odpotovanju te komisije so bile že od začetka znane sile in uplivi pridno na delu; končno se je pa posrečilo TPD vendar urediti stvar s komisijo tako, da ji pride zopet vse prav. Objavljen je bil protest plenarne skupščine Delavske zbornice proti postopanju vladne komisije, ki se ni potrudila v Trbovlje, da na licu prouči položaj in bedo rudarjev, in predloge zbornice! v pogledu rudarskega vprašanja. Zdaj smo tako srečni, da moremo poročati tudi o konferenci, ki se je vršila na rudarskem glavarstvu, in na kateri je slavna vladna komisija, kateri se očitno zelo mudi nazaj v Beograd, povedala rudarskim zastopnikom, da je stvar s TPD povsem lepa in v redu in da je škoda besedi in časa . . . Pri rudarskem glavarstvu so se namreč končno sešli člani vladne kcr^lisije z zastopniki delavstva. Za Unijo rudarjev so bili navzoči Krušič, Keše, Sader in trije zastopniki II. rudarske skupine, za Delavsko zbornico Uratnik, za rudarsko glavarstvo Strgar, za TPD Skubic in drugi ravnatelji, za velikega župana dr. Mrak — poleg že omenjenih članov vladne komisije. Zastopnik za šume in rude je kratko in klavrno izjavil, da je komisija pogledala v knjige TPD in našla, da se vse ujema!!! Tako je poročal gospod zastopnik v imenu komisije ter še dodal, da bo komisija obvestila vlado, da so knjige v redu, vse drugo pa da se komisije nič ne tiče; ona da ni bila sploh poslana v Slovenijo, da si ogleda položaj v Trbovljah in bedo delavstva, zato da ni »nadležna«. Uprav gorostasna izjava je koj uverila navzoče delavske zastopnike, da se komisija ni prav nič zavedala svoje težke naloge, ona je bila mnenja, da je TPD postopala vsekakor po zakonu, in da komisija tudi sicer nima moči in mandata, da bi posegla vmes! Po tej velemodri izjavi, ki je bila k sreči kratka, se je polotilo navzočih delavskih zastopnikov upravičeno ogorčenje, ker je bilo pač do kraja očitno, da je bila tudi ta komisija poslana v Slovenijo le radi lepšega, in da gre TPD žito močno v klasje. Proti taki razlagi naloge vladne komisije so navzoči glasno protestirali: tajnik Delavske zbornice je grajal delo komisije, ki ni smatrala svojo nalogo niti toliko važno in resno, da bi se potrudila do Trbovelj in zaslišala prizadeto delavstvo, odnosno njegove direktne zaupnike. Predložil je nato v imenu Delavske zbornice naslednji predlog za ustanovitev pomožnega ionda za reducirane rudarje in zasebne nameščence TPD: »Po poročilih, ki jih je zbrala dosedaj Delavska zbornica, je računati, da se bo izselilo od reduciranih rudarjev najmanj 800 oseb. Kot kraji za izselitev bi prišli v poštev: deloma Francija, kjer pa je pro-speriteta rudnikov žal predvideno le začasnega značaja. Kot daljni kraj izselitve bi prišla v poštev Rusija ter Kanada, kjer bi bilo mogoče računati na trajnejšo zaposlitev. Potni stroški za osebo v Francijo se morajo računati povprečno na 1500 Din na osebo, potni stro- ški v Kanado pa najmanj 12.000 Din na osebo. Za izselitev 800 rudarjev v Francijo bi bila potrebna vsota ca. 1,500.000 Din, za izselitev rudarjev v Kanado pa vsota 12 milijonov Din. Z ozirom na to predlagamo, da se dotira fond za reducirane rudarje z zneskom 6 milijonov Din. Glede podrobnosti predlagamo sledeče: 1. Fond se ustanovi pri rudarskem glavarstvu v Ljublajni in se imenuje pomožen fond za reduci- rane rudarje in nameščence TPD. 2. Iz tega fonda je kriti predvsem stroške za organizacijo emigracije rudarjev, potne in selitvene stroške za rudarje in rudarske rodbine, ki potujejo v drug kraj zaposlitve. Razven tega pa je pomagati iz tega fonda v nepredvidenih slučajih največje potrebe. 3. Ta fond upravlja odbor, ki mu predseduje gospod rudarski glavar, njegovi člani pa so: Predsednik II. rudarske skupine, podpredsednik bratovske skladnice, vodja borze dela v Ljubljani, predsednik Delavske zbornice in zastopnik TPD. 4. Ta fond se likvidira, ko med reduciranimi rudarji ne bo več brezposelnih. Eventuelni preostanki se vporabijo po sklepu upravnega odbora kot dotacija za pomožne blagajne, ki bi jih ustanovili delavci v svrho odpomoči za slične slučaje brezposelnosti in za dečja zavetišča v Trbovljah.« Toda tudi ta tako umestni in samoposebi razumljivi predlog ni prav nič ugajal gospodu Skubicu, ki je kratkomalo izjavil, da mu ni prav, in da ne more prevzeti nobene obveznosti. Izjava ravnatelja Skubica je naravnost očitala, da hoče Trboveljska družba s svojo nečloveško, brezsrčno, od grdega profitarstva narekovano, naše rudarstvo in gospodarstvo uničujočo nakano do kraja in da prizadete zavestno in namenoma izziva in da jo pri tem čednem poslu podpirajo »razne« sile. Še bolj jasna postaja ta sicer prozorna, pa vendar sila nevarna igra, če upoštevamo, da je TPD baš v dneh, ko si je vladna komisija ogledovala... poslovne knjige TPD, izdala odlok, s katerim se ukinjajo vse draginjske doklade in vsi nabavni prispevki. Ta famozni odlok se glasi: »Rudniško ravnateljstvo, Trbovlje. — Ker so delavski zaupniki odklonili stopiti v pogajanja v smislu obstoječe mezdne pogodbe, smo primorani sami naznaniti od 1. aprila 1926 veljavne pogoje: 1. Določajo se sledeče temeljne (minimalne) plače: 1. kategorija Din 40, 2. kategorija Din 35, 3. kategorija a) ženske Din 30, 4. kategorija b) rala-I doletni Din 20 Din. 10. marca 1926 »DELAVEC« Stran 3 K tem temeljnim plačam se dodajo kakor do sedaj v gotovih slučajih primerni dodatki (stalne plače). 2. Vse sedaj veljavne akordne postavke se znižajo za 20 odstotkov. 3. Vse doklade in sicer: osebna draginjska doklada, družinska doklada, nabavni prispevek se ukinejo. Ker so se izplačali nabavni prispevki v naprej, se s 1. aprilom ne izplačajo nobeni nabavni prispevki več. Razstreljivo se bode s 1. aprilom naprej računalo v :'u vrednosti polne cene in se bodo upoštevali v akordu. To se naj delavstvu takoj razglasi. Srečno! Trboveljska premogokopna družba. Skubic, m. p. Heinrich, m. p. Ta odlok ni samo stilistični umotvor Trboveljske vrste, je tudi zgovorni dokaz socialnih namer TPD ne samo v pogledu redukcije rudarjev, nego tudi v pogledu redukcije mezd, kateri naj bi po možnosti še sledilo podaljšanje delovnega časa, da bodo »švabski« in židovski dunajski delničarji ja zadovoljni s »kulturnim« našim narodom in »pridnim« in pohlevnim delavstvom. Tako je torej slavna vladna komisija dovršila svojo nalogo, tako nadaljuje TPD svojo človekoljubno nalogo! Kako naj poštena slovenska javnost kritizira delo te vladne komisije in početje te družbe? Pripravimo se na veličastno proslavo 1. maja 1926! Bliža se 1. maj, bojevni praznik mednarodnega proletariata. Letošnji 1. maj v Sloveniji mora postati mogočna proslava vstajenja delavske moči v znamenju zedinjenja strokovnih organizacij. Strokovna komisija, kot oblastni odbor Združene Delavske Strokovne Zveze Jugoslavije je sklenila na svoji zadnji seji, da opozori vse strokovne podružnice in vse razredno delavstvo na to, da se takoj po vseh krajih začne z obsežnimi pripravami za i. maj 1926. V vseh večjih krajih naj takoj začno s pripravami za 1. majsko proslavo Krajevni Medstrokovni Odbori, odnosno, kjer teh ni, krajevne strokovne podružnice, Te naj takoj skličejo tudi zastopnike delavskih gospodarskih in kulturnih organizacij. Ker so organizirani v enotnih strokovnih organizacijah pripadniki obeh glavnih delavskih političnih struj, bodo ti itajc sodelovali kot člani ZDZSJ. Na tem sestanku naj se izvoli poseben odbor za 1. majsko proslavo, v katerem naj bodo zastopane omenjene organizacije in v takem kraju, kjer je več podjetij, tu-di delavci iz vseh podjetij. Kjer bi bil tak odbor šte-vilčno zelo močan, naj se iz njegove sredine izbere ožji odbor, da je s tem omogočeno hitro poslovanje. Ta odbor naj potem vsestransko pripravlja 1. majsko proslavo, ki jo priredite v vsakem kraju la-ko, kakor najbolje odgovarja krajevnim razmeram. Ponekod bo samo manifestacijski shod, po vseh večjih krajih pa naj bo tudi na predvečer 1. maja m na 1. maj popoldan ali zvečer večja prireditev (dra-matska predstava, koncert, umetniški proletarski večer, veselica ali podobno). Strokovna komisija bo izdala letos tudi »1. Majski spis« z bogato, pestro vsebino in s slikami. Sodrugi, ki hočejo kaj napisati za ta spis, naj pošljejo svoje prispevke najkasneje do velikonočnih praznikov na Strokovno komisijo s pripombo »za 1. Majski spis«. Do 15. aprila naj pa spor oče istotam vse podružnice, oziroma posamezni sodrugi, koliko izvodov 1. majskega spisa bodo naročili, da bomo vedeli tiskati primerno število. Priporočamo vsem, da si ga naroče čim več izvodov. Strokovna komisija bo izdala tudi »1. Majske znake« iz pločevine in z utisom »1. Maj 1926«. Znaki bodo zelo lepo izdelani in trajne vrednosti. Ceno bomo objavili kasneje. • Ker je ves čisti dobiček od 1. Majskih spisov in od 1. Majskih znakov namenjem za brezposelne, naj posamezni kraji nikar ne izdajajo svojih posebnih znakov, ker s skupnim delom in skupnimi prispevki je vedno več sadov, kakor pa če dela vsak zase. Organizacije naj sporoče najkasneje do 15. aprila, koliko znakov vzamejo. ZDSZJ bo izdala tudi svoj »1. Majski maniiest«, v katerem bodo objavljene parole za 1. maj 1926. Živele enotne strokovne organizacije! Živela enotna proslava 1. maja 1926! Strokovna komisija za Slovenijo kot obl. odbor ZDSZJ, Ljubljana. Kako je priSlo do skupnega nastopa vsega delavstva v Ljubliani. Strokovna komisija se je pstavila takoj ob začetku rudarske krize na odločno stališče, da je treba zbrati prav vse delavstvo brez ozira na strankarsko pripadnost v boj Pfoh • Kajti TPD je poslala v boj Zvezo industnjcev kot nekako svojo predstražo, ki naj poskusi, ako je danes ugoden čas za naval kapitala na delavske plače in delovni čas. Zavedali smo se, da je treba v prvi bitki zmagati ali se vsaj odločno postaviti po robu, sicer bo za celokupno delavstvo izgubljena cela vojna. V programu enotnih strokovnih organizacij je: zbrati v svojih vrstah vse delavce brez ozira na narodnostno, versko ali politično pripadnost. Kdaj je bila večja potreba, pozvati vse delavstvo na boj proti ofenzivi kapitala, kakor ravno ob nameravani redukciji 3000 rudarjev? Odločen nastop delavstva ni bil potreben samo v rudarskih revirjih, ampak v vseh industrijskih krajih Slovenije in Jugoslavije, zlasti pa v gospodarskem in političnem centru Slovenije — v Ljubljani. Zato smo povabili najprej Jugoslovansko Strokovno Zvezo (JSZ) na skupen protestni shod proti TPD in celokupni ofenzivi kapitala. JSZ je najprej naš poziv odklonila, češ, da nima nobene garancije, da ne bi mi na tem shodu vršili svojo strankarsko agitacijo. Medtem je tajnik delavske zbornice s. Uratnik pozval na anketo zastopnike vseh strokovnih central v Ljubljani, da razpravljajo o vprašanju delavske krize. Na tej anketi so zastopniki Strokovne komisije ponovno predložili vsem ostalim strokovnim zvezam sledeče: Redukcija rudarjev pomeni prvi akt Zveze in-dustrijcev po njenem dobro premišljenem ofenzivnem načrtu proti delavstvu. Zato je tu potrebna enotna akcija celokupnega proletariata. Če druge strokovne zveze niso v službi meščanskih strank, naj dokažejo to s tem, da gredo skupaj z vsem proletariatom v boj proti kapitalu. Končno so se vse strokovne zveze izrekle za enoten nastop in so se sporazumele na enotni resoluciji in na enotnem načrtu v boju proti Zvezi indu-strijcev in TPD. Nekateri sodrugi so dvomili, če je pravilen skupen nastop. Skupen nastop v tem slučaju je najnujnejša potreba, ker gre za to, da se res dejansko pomaga rudarjem. Zločin bi bil, na račun gladujočih rudarjev postavljati se na ozko strankarsko stališče. Drugič: Združeni delavski strokovni zvezi more le koristiti in jo okrepiti, če pozove tudi ostalo delavstvo na — razredni boj. Brez sodelovanja najširših mas delavska strokovna organizacija ne more izvršiti svojega namena. Nekateri so istovetili ta skupen nastop strokovnih organizacij z znano bivšo »Zvezo delovnega ljudstva« v Ljubljani. Toda razlika med enim in drugim je ogromna. Zveza delovnega ljudstva je pomenila politično kolaboracijo raznih strank. Mi pa nismo pozivali nobenih meščanskih strank, ampak strokovno organizirano delavstvo, da gre v boj proti TPD, t. j. proti vsem kapitalistom. S to skupno akcijo v Ljubljani je prišla do dejanskega izraza solidarnost proletarskega razreda in ojačila se je razredna proletarska fronta proti kapitalistični trdnjavi. Razglas predsedništva ZDSZJ. »Radničke Novine« so prinesle v 56. številki od 23. decembra 1925 dva projekta resolucij o vprašanju »Stranka in strokovne organizacije«. Akoravno priznava predsedništvo vsaki proletarski stranki pravico, da opredeli svoje stališče na-pram delavskim sindikatom, vendar ne more molče preiti preko insinuacij in neresnic, ki jih vsebuje predlog »resolucije«, katere referent je Nedeljko Divac. Podpisano predsedništvo kategorično izjavlja, da so vse navedbe v tej »Resoluciji«, ki merijo na to, da omalovažujejo dejstvo izvršenega sindikalnega zedinjenja in da članstvu socialistične stranke in delavskemu pokretu sploh podtikavajo »neke tajne sile«, katere so baje vprašanje zedinjenja delavskih strokovnih organizacij »izločile iz dnevnega reda« itd. — od začetka do konca neresnične. Ostavljajoč plenumu centralne uprave MRSSJ, ki se bo sestal 20. t., da odloči: hoče li on podvzeti nadaljne korake glede objave omenjene »resolucije«, podpisano predsedništvo veruje, da se bo naslednji kongres SPJ v interesu zdravega razvoja odnošajev v delavskem pokretu v splošnem, kakor tudi v interesu SPJ zavaroval od neresnic in žalitev, ki jih imenovana resolucija iznaša proti kongresu sindikalnega zedinjenja in socialističnemu delu delavstva v zedinjenih strokovnih organizacijah. V Beogradu, dne 4. januarja 1926. Za predsedništvo ZDSZJ: B. Krekič, 1. r., tajnik. L. Paviče vic, 1. r., predsed. Predlogi za kongres SMRJ. Reorganizacija članskih prispevkov in podpor. Ko so kovinarji Jugoslavije svoje pokrajinske saveze zedinili v en enoten savez za celo državo, je bila cela država v popolnem gospodarskem kaosu. Relacija kronske valute napram dinarski valuti je obstojala samo na papirju. Faktično plačilno sredstvo za pokrajine bivše Avstro-Ogrske je ostala krona, le v ostalih pokrajinah pa dinar. Čim je imel kovinar v Beogradu Din 6.— ume plače, je imel v Zagrebu 20 kron, v Subotici 18, v Sarajevu 16 in v Ljubljani pa samo 12, a je dobil oni v Beogradu in oni v Ljubljani za svoj enourni zaslužek isto količino življenskih potrebščin. Razumljivo je, da se tak kaos v savezu m mogel uvesti, v delavsko organizacijo, v kateri je potrebno, da velja razmerje — dolžnosti in pravice — vsakega posameznega napram celini, se ni moglo čakati, da uredi buržuazija gospodarske prilike v celi državi. Savez je moral iti za dogodkom, ako je hotel, odgovarjati svojemu namenu. On je moral biti jak v svojem notranjem ustroju, za kar pa so bili potrebni urejeni odnošaji. Ko so urejeni odnošaji, so tudi člani zadovoljni in med njimi vlada sodružna harmonija. Poleg tega je pa še potrebno, da ima organizacija svoje delovanje kar najbolj praktično urejeno, tako, da so vsakemu članu znane in razumljive dolžnosti in pravice, ki jih ima v svoji organizaciji. Z vsem tem se je tudi računalo, zato je bil na kongresu leta 1921 sprejet princip: tedenski pri- spevek naj znaša enourni tedenski zaslužek. S tem se je doseglo to, da se je vse člane enako obremenilo s prispevki za svojo organizacijo. Na podlagi višine članskih prispevkov se določa seveda tudi višino vsem rednim podporam. V večletni praksi se je pokazalo, da so podpore, ki jih savez svojemu članstvu nudi, prenizke in iz-vrševalni odbor centralne uprave je začel razmišljati o zvišanju rednih podpor, kakor tudi o potrebi temeljite regulacije podpor stavkujočim. Statistika, ki jo savez vodi, je neizbežno pokazala potrebo reguliranja članskih prispevkov, tako da bodo odgovarjale podpore sedanjemu času. Radi tega predlaga iz-vrševalni odbor kongresu sledečo reorganizacijo: I. razred Din 8.—, plačajo vsi strokovni delavci (profesionisti). II. razred Din 6.—, plačajo vsi pomožni delavci, ki so prekoračili 17. leto starosti. III. razred Din 4.—, plačajo vse delavke in delavci pod 17. letom svoje starosti. IV. razred Din 1.— plačajo vajenci in pen-zionisti. Podpore: Brezposelna podpora: I. razred dnevno 15 Din, II. razred dnevno 12 Din, III. razred dnevno 8 Din. Potna podpora: I. razred dnevno 20 Din, II. razred dnevno 15 Din, III. razred dnevno 10 Din. Te podpore se izplačujejo skupno do zneska: Vplačani članski I. razred H. razred III. razred prispevki Din Din Din od 52—103 300 240 160 „ 104—155 400 320 220 „ 156-207 500 400 270 „ 208-259 600 480 320 „ 260—363 720 570 380 „ 364—467 870 700 460 preko 468 1020 820 540 Za vsakih nadaljnih vplačanih 104 članskih prispevkov še: I. razred 150 Din, II. razred 120 Din, III. razred 80 Din. Selitvene podpore: Mesto dosedanjih 50 Din se bo plačalo 150 Din. Pogrebnina se bo plačala sledeče: 52 vplačanih članskih prispevkov Din 120 104 156 208 260 364 468 150 200 230 260 300 350 Strokovna podpora: Za člana I. razreda dnevno 17 Din, za člana II. razreda dnevno 14 Din, za člana III. razreda dnevno 10 Din. Stavkujočim članom, ki imajo skrbeti za družino, se plača še naslednjo doklado: Za ženo, ki je nezaposlena in za vsakega otroka do 14. leta starosti po Din 10.— tedensko in to za največ 5 članov družine. Članski prispevki po novi razpredelbi stopijo v veljavo s 1. julijem (27. teden) 1926, a nove podpore pa s 1. januarjem 1927. Zakaj s. H. Žorga ni dobil besede. Nekateri delavci so spraševali, zakaj s. M. Žorga ni dobil besede na unionskem protestnem shodu. Prvič, zato ne, ker so za shod sporazumno določile vse strokovne zveze svoje referente. Za našo ZDSZJ, katere član je tudi Žorga, je bil določen s. Sedej. Če je Žorga smatral za potrebno, da tudi on govori, bi moral to svojo željo sporočiti in utemeljiti kompetentni inštanci, t. j. Strokovni komisiji. Tako pa on tega ni sporočil, temveč je kar naenkrat na shodu nastopil z neko posebno resolucijo v žepu. Njegovo postopanje je bilo nepravilno, nedisciplinirano in nevredno zavednega strokovnega člana. V njem so bile močnejše osebne ali frakcijske ambicije, katere je smatral za bolj važne kakor pa enodušen protest proti TPD. Na shod ni prišel protestirat proti TPD, ampak proti svoji strokovni organizaciji, ki vodi najtežji boj s kapitalom. Zato ni dobil besede. Kajti skupnost je več — kaaor oseba. V naših vrstah mora biti disciplina. Brez discipline propade vsaka vojska. In enotne strokovne organizacije bodo uposta-vile disciplino v svojih vrstah in bodo zlomile vsg kričače, ki hočejo živeti od samega razdiranja. Ii Stran 4 »DELAVEC« 10. marca 1926 M. Žorgi bo dana prilika, da se zagovorja in popravi. Upamo, da se bo temu odzval. Če ne, se bo pa prepričal, da gre danes proletariat svojo pot preko oseb in preko razdiračev. Mednarodni pregled. i Ruske strokovne organizacije. Koncem meseca februarja se je vršila v Moskvi seja centralnega odbora ruskih strokovnih organizacij. Na tej seji je poročal tajnik Pogadov, da štejejo v zadnjem času ruske strokovne organizacije 7,800.000 članov. Članstvo nekaterih strokovnili organizacij je izredno naraslo; tako je n. pr. Zveza stavbinskih delavcev narasla za 70 odstotkov, Zveza poljskih delavcev za 40 odstotkov. Realne plače delavstva še niso dosegle predvojne višine. Delavske plače so narasle v prvem polletju lanskega leta za povprečno 24 odstotkov. V težki industriji so dosegle realne plače 90 odstotkov predvojnih plač. Prvega januarja 1. 1925 je bilo 600.000 neorganiziranih delavcev, 1. januarja 1926 pa že 870.000. Iz tega je razvidno, da je število neorganiziranih naraslo. Ta porast je ugotovil na zadnjem kongresu ruske komunistične stranke Tomski in je torej v nasprotju z izjavo Dogadova. Brezposelnost v Nemčiji. V mesecu januarju t. 1. je število brezposelnih delavcev v Nemčiji silno naraslo. Brezposelnih moških delavcev je bilo v tem mesecu po uradnih ugotovitvah 1,773.000; to število se ni nič izpremenilo v mesecu februarju. Brezposelnih delavk pa je bilo v januarju 257.000, v februarju pa 285.000. Tako je znašalo število brezposelnih delavcev dne 15. februarja t. 1. skupno 2,059.000, dočim je znašalo število brezposelnih delavcev 1. februarja 2,031.000. V Berlinu samem je brez posla 242.815 delavcev, od katerih je 36.000 nameščencev in 6500 mladih delavcev. Domaii pregled. Proslava 20Ietnice obstoja delavskega gibanja v Bosni. Delavske organizacije v Sarajevu vrše predpriprave za proslavo 201etnice obstoja delavskega gibanja v Bosni in Hercegovini, ki se bo vršila 23. in 24. maja t. 1. v Sarajevu. Ko je 1. 1906 v Sarajevu izbruhnila prva generalna stavka, od tedaj je nastopil delavski pokret v Bosni in Hercegovini svojo zgodovinsko pot. Delavske organizacije so v posameznih industrijskih krajih obstojale že pred sarajevsko generalno stavko, vendar so bile to po večini le ilegalne (tajne) organizacije, ki pa medsebojno niso vzdrževale dobrih vez. Po generalni stavki je delavstvo primoralo oblasti, da so priznale legalnost delavskih organizacij. Sarajevski sodrugi vrše sedaj priprave, da se pretvori proslava v splošno manifestacijo vsega jugoslovanskega delavstva, v jugoslovanski delavski zlet. Hrvatski kapital. Med naj večja hrvatska bančna podjetja spada brez-dvomno Prva hrvatska štedionica v Zagrebu. Bila je ustanovljena že 1. 1846, deluje torej že 80 let. V teh letih si je nabrala 130 milijonov 'dinarjev kapitala in rezerv. Letni zaključek za I. 1925 izkazuje čisti dobiček 20,566.517.73 Din. Promet banke je znašal v 1. 1925 skoro 40 milijard dinarjev. Vloge na hranilne knjižice so se povečale v tem letu za 249 milijonov dinarjev. Skupne hranilne vloge znašajo po letnem zaključku 1 milijardo in 62 milijonov dinarjev. Aktiva te banke je v letu 1925' narasla za 457 milijonov dinarjev. In ti denarni mogotci — slovenski, hrvatski in srbski — imajo drzno čelo izjavljati, da jim gre trdo! Nov list. Od 6. marca t. 1. je pričel izhajati v Beogradu »Narodni list« za politiko, gospodarstvo in društvene informacije. List bo zaenkrat izhajal na osmih straneh in tedensko. 'A3NA ROČKA zlata . visoko -plemenita in najfinejša zdmuikščna mčsamcck v najdovršenejši popolnosti,' edina obstoječa čajna mešanici negfinejšm cvetov in nepre-kos/jiva v izdatnosti, v poraba ne dražja kot srednje trste. Suol k svojim! Nekatere tvrdke se branijo oglašati v delavskem tisku. — Delavski gospodar, delavska gospodinja se bosta branila njihovih izdelkov.— Kdor ne oglaša v Jelam" naj ne išče odjemalcev med delavstvom! Sodrugi! Zahtevajte po vseh brivnicah, kavarnah, gostilnah „Dclavca“! .Delavec* naj ne manjka v nobenem javnem lokalu! naročujte brošuro »KARL MARKS"! NaSe organizacije. Iz Strokovne komisije. Za žrtve volitev v Delavsko zbornico. Strokovna komisija je nedavno uvedla nabiralno akcijo za one sodruge, ki so postali žrtev meščanskega terorja pri volitvah v Delavsko zbornico. Ugotovili smo že v našemu listu, da je postalo žrtev volilnega boja 24 delavcev v raznih krajih Slovenije. Od teh je še vedno brezposelnih 7 so-drugov, ki so žrtvovali sebe in svoje družine ter so danes brez sredstev. Združene strokovne organizacije so dolžne, da te sodruge podpirajo, dokler ne dobe dela in zaslužka. Doslej so nabrale za te žrtve sledeče organizacije in sledeči sodrugi: Jože Kopač v Ljubljani na nabiralno polo št. 1, 330 Din; Rado Celešnik v Ljubljani na nab. polo št. 1, 700 Din; Alojz Hudi v Hrastniku na nab. polo št. 20, 500 Din; Ivan Kajič v Hrastniku na nab. polo št. 21, 127.75 Din; Franc Narobe v Goričanah na nabir. polo št. 26, 77 Din; Izidor Premužič v Ptuju na nabir. polo št. 39, 335 Din; Franc Šahman v Crni na nabiralno polo št. 62, 70 Din; Josip Kra^ marič v Ptuju na nabir. polo št. 64, 78 Din; Ivan Richly v Krškem na nab. polo št. 85, 76.50 Din; Anton Gabcrc v Ormožu na nabiralno polo št. 87, 63 Din; skupaj nabranih 2357.25 Din. Rudarji. Naznanilo. Zveza rudarjev Jugoslavije podružnica Zagorje naznanja vsem članom, da se vrši na podlagi sklepa odborove seje z dne 25. februarja t. 1. redni občni zbor dne 21. marca ob 3. uri popoldne v dvorani »Zadružnega doma« na Lokah. Dnevni red običajen. Dolžnost vsakega člana, ki se zaveda potrebe močne strokovne organizacije je, da se tega občnega zbora gotovo udeleži. — Odbor. Zabukovca. V nedeljo, dne 28. februarja se je vršil 8. redni občni zbor podružnice ZRJ Zabukovca, na katerem je poročal s. Krušič iz Trbovelj, ki je v svojem jedrnatem govoru orisal položaj današnje rudarske krize in pomen strokovnih organizacij. Nato so bili izvoljeni sledeči sodrugi v odbor: Predsednik Košak Franc, namestnik Veligošek Anton, tajnik in blagajnik Franc Judec, namestnik Kot Franc, revizorja: Tratar Franc in Jošt Jože, odborniki: Pilko Ant., Cestnik Miha, Zupanc Ivan L, Sprajc Peter. — Izvoljeni sodrugi in članstvo, katero si jim podelilo zaupanje za bodoče delo, strni svojo voljo in na delo za organizacijo, da se naše delavske vrste izpopolnijo in da ne ostane niti eden več pri čakovcih; kajti čas je že, da se enkrat streznimo! Naj nam velja geslo; Močna in složna organizacija je tvoj odrešenik proti nasilnosti današnjega režima! Razum in delo morata zmagati! Kovinarji. Kamnik. Savez Metalskih Radnika Jugoslavije, podružnica Kamnik, sklicuje svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 14. marca 1926 ob pol 10. uri dopoldne v gostilni »Amerika« s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in kontrole. 2. Poročilo zastopnika oblastnega odbora. 3. Volitev novega odbora. 4. Predlogi za kongres v Beogradu. 5. Slučajnosti. Vse sodruge in sodru-žice opozarjamo, da se bo vršil občni zbor pri vsakem številu članov. Dolžnost vsakega kovinarja je, da se zbora udeleži. —- Odbor. Javornik. Odbor podružnice Saveza Metalskili Radnika Jugoslavije na Javorniku, ki je bil izvoljen na občnem zboru dne 21. februarja t. 1., se je konstituiral sledeče: Predsednik Anton Noč, tajnik Franc Zvab, blagajnik Avgust Rozman, odborniki: Ivan Blažič, Franc Zevnik in Franc Dolinar; v nadzorstvo: Franc Zupančič in Ivan Tušar. Guštanj. Občni zbor podružnice Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije v Guštanju se bo vršil v nedeljo, dne 14. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne v gostilniških prostorih g. Milonika v Guštanju z običajnim dnevnim redom. Ljubljana. Občni zbor Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije, podružnica Ljubljana, se bo vršil v nedeljo, dne 14. marca t. 1. v prostorih restavracije »Novi Svet« (Prešernova soba) na Gosposvetski cesti s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo tajnika, blagajnika in kontrole. 2. Volitev novega odbora. 3. Predlogi za kongres Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije. 4. Raznoterosti. Članstvo poživljamo, da se občnega zbora polnoštevilno in točno udeleži. Odbor. Splošna Delavska Zveza Jugoslavije. Litija. (Občni zbor podr. SDZJ.) Občni zbor podružnice Splošne delavske zveze Jugoslavije v Litiji se je vršil v nedeljo, dne 21. februarja t. 1. Občni zbor je otvoril in vodil s. Filip Vidmar. Poročal je o delu podružnice pred in po zedinjenju. O blagajniškem stanju je poročal s. Andrej Birjukov, za nadzorstvo s. Fran Zupan. O nalogah in delu strokovnih organizacij je poročal s. Ivan Makuc iz Ljubljane. Po poročilu s. Makuca so se vršile volitve novega odbora in so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Franc Podlipnik, predsednik; Filip Sluga, namestnik predsednika; Filip Vidmar, tajnik; Viktor Vuk, nam. tajnika; odborniki; Marija Zupančič, Rezi Brecelj in Ivan Videmšek; namestniki: Franc Podrekar, Ivan Zupan in Mici Vrečko. V nadzorstvo: Franc Peterca, Martina Mužga, Štefi Kokalj in Krista Suban. Novi odbor je zagotovilo, da bo naša organizacija procvitala v korist delavstva in da bo postojanka razredne zavednosti in vodnica socialnega gibanja v Litiji. Živilska stroka. Maribor. Dne 28. februarja 1926 se je vršil v »Ljudskem domu« v Mariboru občni zbor Zveze živilskih delavcev Jugoslavije, podružnice v Mariboru. Izvoljen je bil sledeči odbor: Predsednik Karl Rakuša, pekovski pomočnik; namestnik Matija Beigot; blagajnik Avgust Schuntner, namestnik Karl Jeki; zapisnikar Jakob Antolič, namestnik Fuhrman Karl; kontrola: Edvard Bregant, Albert Sehase, Stanislav Premužak; ožji odbor: Franc Košar, Filip Kaukler, Martin Bratuša, Alojz Neuvvirt, Ivan Potočnik. Kot delegata za zvezin občni zbor sta bila izvoljena sodruga Karl Rakuša in Stanislav Premužak. Usnjarji. Ptuj. Podružnica Osrednjega društva usnjarjev v Ptuju je mela svoj letni občni zbor dne 21. februarja t. 1., na katerem so bili izvoljeni v odbor sledeči sodrugi: Predsednik Gluhak Viktor, namestnik Premožič Izidor; blagajnik Albert Seka, namestnik Franc Širec L, (tovarna Petovia); tajnik Franjo Merc, namestnik Franc Širec II., (tovarna Pirich); podblagajniki: Korpar Franc, Viktor Gluhak, Mlakar Marija, Weis Štefan, Bencinger Franc, Per Hinko; odborniki: Weis- nobene pravice kritizirati in svetujemo jim, da naj se po-preje organizirajo, postanejo člani, naj gredo na delo, da si bodo pridobili več vpliva med organiziranimi in neorganiziranimi. Potem jim bomo radevolje prepustili vodstvo v strokovni organizaciji pod pogojem, da jo bodo vodili pošteno in v dobrobit delavcev. Sicer pa, ako bodo še dolgo rovarili in delali zmedo med delavci, si jih bomo zapomnili, ker prišel bo čas, ko b.mio ž njimi temeljito obračunali. — Živimo v zelo resnih časih. Danes, ko mora delavstvo sprevideti, da se brez strokovnih organizacij ne da in ne bo dalo doseči nikakega zboljšanja, bi moralo biti vse delavstvo kompaktno v strokovni organizaciji in združeno bi brez težav odbijalo vse napade nenasitnih delodajalcev. — Vse ljubljanske delavce, mizarje in strojne delavce poživljamo, da se enkrat oprimejo svoje bojevne strokovne organizacije! bacher Ignacij, Schmidt Alojzija, Reper Martin; kontrola: Hvalec Martin in Weis Štefan. Tržič. Občni zbor Osrednjega društva usnjarjev za Slovenijo, podružnica v Tržiču, se bo vršil v nedeljo, dne 14. marca t. 1. v Delavskem domu ob 9. uri dopoldne. Čevljarski strokovni tečaj v Mariboru. Organizacija čevljarskih pomočnikov v Mariboru je priredila z začetkom 13. decembra 1925 strokovni prikrojevalni tečaj. K sodelovanju je povabila tudi zadrugo čevljarskih mojstrov, katera pa se je po svojih članih slabo odzvala. — Tak tečaj specijelno za delavce se po prevratu v Mariboru še ni vršil, zato je bil tudi zelo potreben. Ker je pa organizacija informirana, da je državni potovalni učitelj za to stroko v Sloveniji nezmožen svojega posla, se je potrudila dobiti zmožnega učitelja, katerega je po 3mesečnem iskanju našla v osebi znanega strokovnega učitelja ter iznajditelja patenta »Novo«, gosp. Rudolfa Stegmiillerja iz Gradca, jugoslovanskega rojaka, kateri se je prošnji tudi odzval ter izvršil ta tečaj v največje zadovoljstvo obiskovalcev. Njemu v zahvalo se je vršil ob zaključku tečaja, v nedeljo 21. februarja v gostilni Orovič v Mariboru ob navzočnosti vseh povabljenih korporacij, tako zastopnika Strokovne komisije, zastopnikov mojstrske zadruge itd., družabni večer. Pred otvoritvijo kakor tudi po zaključku raznih nagovorov je pel pevski odsek »Svobode« in igral tamburaški odsek. — Ta tečaj naj bi ne bil samo za povzdigo strokovnega znanja, temveč naj bi služil tudi za povzdigo strokovne organizacije. — Odbor. Lesni delavci. Ljubljanskim mizarjem! Na srednji tehnični šoli v Ljubljani se je otvoril risarski tečaj za mizarje. Ker je ta tečaj namenjen mizarskim pomočnikom v izobrazbo in napredek, najtopleje priporočamo, da se tega tečaja v čim večjem številu udeležujejo vsi ljubljanski mizarji. Tečaj je brezplačen in se vrši vsako nedeljo od 8. do 12. ure dopoldne. Ljubljana. Med ljubljanskimi mizarskimi pomočniki se nahajajo gotovi razdirači strokovne organizacije, katerim ni nikakor po volji, ko vidijo, da vlada med ljubljanskimi mi zarji še vedno sloga. Ti nekateri — nekdaj tako revolucionarni delavci — delajo sedaj z vsemi svojimi silami proti strokovni organizaciji in raje pomagajo direktno podjetnikom, razdirati in blatiti strokovno organizacijo, kakor pa jo graditi. Ti, kakor že rečeno, nekdaj najbolj revolucionarni med revolucijonarnimi, so postali kar čez noč petolizniki podjetnikov in njihovi klečeplazci. Sami že itak neorganizirani odvračajo še druge mizarje od organizacije. Vsi eni ljudje, kateri niso niti člani strokovne organizacije, nimajo Iz revirjev, tovarn in delavnic. Rajhenburg. Shod naše podružnice ZRI se je vršil v novem Delavskem domu dne 21. februarja pri dobri udeležbi rudarjev. Kakor v Trbovljah, tako tudi v Rajhenburgu odpušča in reducira 'IPD rudarje na veliko, vsled tega so se zbrali rudarji, da dajo duška na shodu lem žalostnim pojavom kapitalistične požrešnosti. Profit in polna denarna vreča, to je ideal sedanje korumpirane kapitalistične družbe, za te, rudar, pa je dovolj beraška palica in žandarmerija, da ne boš nadlegoval nežne gospode s svojim nagim in sestradanim telesom živcev preobjestnim lenuhom. Vso krivico redukcije, kakor tudi davek na ročno delo in druge krivice, ki tarejo delavca, ter način, kakor se tega rešimo, so nam opisali ss. Makuc, Gehert, Zupančič in Smodič. Slišati je bilo samo en glas, da tako ne sme iti več naprej, da je dovolj teh krivic in da je sedaj treba seči rudarjem po samopomoči v zvezi z ostalimi delavci v državi in celem svetu; le na ta način bomo sposobni, parirati udarcem ne samo T. P. D., temveč vsem navalom kapitalistične družbe. Sodrug Petretič je zaključil shod ZRJ in otvoril izredni občni zbor ZRJ. Omeniti je treba, da podružnica ZRJ v Senovem ni delovala od zadnjega razpusta rudarske organizacije leta 1923. Na tem občnem zboru so se zopet izvolili možje, kateri dajo dovolj jamstva, da bo podružnica na novo oživela in delovala v prid organiziranim rudarjem. Na novo je pristopilo 12 članov, torej majhni vidni uspeh, ali uspeh vendar. Le tako naprej, trpini-rudarji v Senovem! Vsi oni, ki se ne strašite terorja in šikan od strani lakajev T. P. D., v organizacijo, da najpreje ustanovimo dober kader, ki ve kaj hoče, drugi zaspanci bodo prišli za nami radi ali neradi. Podružnica je ustanovljena, sedaj pa na delo, da jo dogradimo! Jesenice. Dne 24. febr. popoldne smo imeli javni shod. na katerem so poročali s. Mulej in drugi o poteku Glavne skupščine Bratovskih skladnic za Slovenijo, ki se je vršila dne 14. febr. v Ljubljani. Dalje se je poročalo o odpustu delavcev na Dobravi in se je na tem shodu zaznalo, da bi Elektrodna tovarna na Dobravi imela še potrebna naročila, toda K1D je odklonila naročila iz Poljske, ker je baje plačljivost naročnikov nesigurna. — Kar se tiče govoric, da je glavni vzrok nazadovanja tovarne na Dobravi v tem, da baje obstoja spor med generalnim ravnateljem g. Nootom in ravnateljem Elektrodne tvornice na Dobravi, pripominjamo in ugotavljamo, da naj se delavstvo ne pusti zavajati od takih vesti, ker naj si bodo resnične ali neresnične, nimajo pa nikake podlage, da se delavstvo pusti izbegavati in zavajati v napačno smer, mesto da se jim pove resnico. Delavstvo Elektrodne tovarne na Dobravi naj se organizira do zadnjega v svoji razredno bojevni organizaciji in bo takim spo rom in krizam lahko prišlo v okom. Bile so že večje krize na Dobravi, a jih je delavstvo združeno premagalo in jih združeno še bo. Delavci na Dobravi, kličemo vam, odklonite politiko takih ljudi, kot je člankar v »Napreju« z dne 20. febr. 1926, ki vas umetno zavaja, da bi zabredli iz prave poti resnega boja in da bi ponižno pokleknili na kolena pred tamkajšnjega ravnatelja, ker vam ne pove resnice, da je izhod za vas edino v združeni organizaciji. Bistvo te krize ni v morebitnem sporu med obema faktorjema, temveč bistvo je, da je kapitalistični način proizvajanja za profit, ne za potrebo v tej tovarni, kot je do danes še v kapitalističnem svetu povsod. Delavci Dobrave, proti sistemu se morate boriti in ne proti osebam, ali v osebah iskati izhoda vaše bede. Kapitalističnega izkoriščanja ne bo konec še nad vami, pa naj v sporu zmaga generalni ravnatelj Noot, ali ravnatelj Bdcker. Obrnite hrbet otročajem, strnite svoje moči v enotno organizacijo in prišel bo dan, ko bomo vsi dosegli sigurni naš vsakdanji kruh v znamenju socializma in socialističnega načina proizvajanja za potrebo in ne za profit. To pa le, če resno pričnete z delom v svoji razredno bojevni organizaciji. Jeseniški delavci čustvujemo v polni meri z vašo bedo in smo pripravljeni storiti vse in tudi gmotno podpreti žrtve brezposelnosti, toda osvojite si resno naš klic: Organizirajte se! — Nadalje je javni shod razpravljal tudi o težkem položaju trboveljskih rudarjev ter poveril predsedstvo shoda, da sporoči trboveljskim rudarjem našo popolno solidarnost v njihovi obrambni borbi proti redukciji delavstva in znižanju plač v revirjih. Zbrani shod kovinarjev izjavlja, da bomo, če bo treba, tudi gmotno podprli rudarje, ker je njiliova borba naša borba, ker je njihovo trpljenje tudi naše trpljenje. Najnujnejša naloga nas vseh pa je, da združimo vse delavstvo v močne strokovne zedinjene razredno-bojevne organizacije. — Jeseniški kovinarji.. Zahvala. Podpisani se iskreno zahvaljujem za nabrano podporo, ki so mi jo podelili mariborski občinski delavci ob priliki moje bolezni. Lačen N. KARL MARKS v prevoda e. Cirila ilnkl|a. Izšla Je bn|lga v zalotbl Zadružno založbe v Ljubljani. --- Cena Izvodu Din 20*—. — Naroda se tndl pri: Tajništvo strokovne komisije za Slovenijo Llnbljana, ielenbnrgova nllca it. 0/0. Radi izborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti si za jesen in zimo Karo-čevlje Lastne delavnice — Solidne cene. Maribor, KoroSka cesta 19 Je najbolje je najceneje. V imenu Z. D. S. Z. J. izdaja in urejuje Joža Golmajer v Ljubljani. - lisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru. - Za tiskarno odgovarja Albin Hrovatin.