Gospodarske stvari. Navadno mijilo in kako ga kvarijo in ponarejajo. M. Težko se nahaja ktera med vsakdanjimi potrebščinami, ki bi bila tolikim in tako raznovretnim goljufijam podvržena, kakor ravno navadna žajfa ali inijiio za prauje. Ne le, da je do.stikrat pomešano z krompirjevo moko, teževcem, vodiiim stekloui, s tanko gliuo itd. ima vrh tega ne redkokrat po 60—80 težnib odstotkov vode v sebi in tedaj le 20—40 delov pravega mijila. Odkar so zaceli na nov način mijilo delati, nauireč po mrzlem potu z razjedno sodo namesto z pepelom in apnom, se tako imcnovano močno ali krepko mijilo, ki ima k vecemu le 30 odstotkov vode v sebi le redko ve5 nareja in prodaja, če si tudi rnilarji in prodajavci svojemu blaga to ime v njegovo priporoSbo še vedno prilastujejo. VeSidel mijila, ki ga dandanašnji narejajo in prodajajo, je le tako imenovano gativno mijilo prej ko ne odtod to ime, ker pri narejanju popolnoma nečisti spodnji lug, kteri se pri močnem mijilu izloči in odlije, v vse mijilno testo stlači ali zgati in tedaj težo inijilu za polovico ali za 3/t poviša. Od tod pribaja, da se taka žajfa, ko staia postaoe z nekako solnato skorjo prevleče. V prejšnjih 5asih se je, kakor znano vsa žajfa iz loja narejala, zdaj se jemlje zato mnogo penejše paltnovo ali kokosovo olje, Prava vrednost kterekoli žajfe obstoji pred vsem dragim o tem, koliko ima, ve5 ali manj, mašSobe v sebi. Kakošne so pa ravno v tem oziru marsiktere žajfe, se labko da iz te resnice sklepati, da se zdaj že znajo iz 100 kilov palmovega olja 300 kilov mijila narediti. Kupec potem takem za svoj trdo zaslužcn denar le '/3 pravega mijila in */s vode (luga) dobiva, in še kakega drugega smetija. Res da niso ravno vse sorte tako slabe, pa imajo vendar najboljše le po 40—50 % prave ciste žajfe. Našli so jih pa že sort, ki so po 80 °/o voie in tujih prioieškov v sebi imele. Tako mijilo, ki je tako reko5 za goljufijo kakor nalašč narejeno, ponujajo posebno prodajavci, ki od hise do hiše hodijo sicer res za prav nizko ceno, vendar pa še vedno za 50—60% prediago. Prav težko je na pivi pogled samo po zvunajni obliki presoditi, ali je ktera žajla dobra ali slaba. Ni zadosti kakor v prejšnjib 5asib, ko so še močno in krepko žajfo delali, da je žajfa bela, trda in suba, ker se vse te lastnosti po primešanju vodnega stekla ali drugib snovi žajfi dati znajo. Prava vrednost žajfe se da le spoznati in presoditi, ako se v ta namen prava skušnja z žajfo naredi, koliko je namre6 v kteiem kosu prave žajfe. Tu pomagajo nektere priproste poskusbe, ki bi se morale v vsakem gospodarstvu, v kterem se ve5 mijila potrebuie, narejati, da se take poškodbe varuje, ki v teku celega leta precej denarja stoji. 1. Posuii se kos žajfe na zmerno toplem krajn prav dobro. Kos se je pred sušenjem zvagal in zopet po sušenju, in iz tega koliko ve5 ali manj je na svoji teži zgubil, se spozuava vrednost blaga. To je najbolj priprosta poskusba, ki pa le popre5no merilo za presodbo podaja, ker voda nikdar popolnoma ne izpubti in ker se druge primešbe na ta način ne dajo spoznati. 2. Vzame se na tanko zvagan kos niijila morda blizo lj% kila, zreže se na diobne kosce in se postavi v V2 litru vode, v ktero se je pešSica kubinjske soli vrgla, k ognju, da nekaj zavieje. Paziti pa je treba, da zmes ne vzkipi. Potem se pogleda ali se žajfa od vode rada loči ali ne. Ako se ne loči rada, pridene se se nekaj soli, da se stvari rajše ločijo. Na to se cela' znies pusti, da se razbladi, plast žajfe, ki je ua vrb stopila, se odvzame, dobro posuši in zvaga. Kar proste teže manjka, to je primešek. Ali je ta voda, ali odveSen natron ali druge tvarine, za to se gospodiDJa ne bode dalje brigala. Dobra močna žajfa mora 60—70% —aščobe v sebi inieti, najboljše gativue žajfe pa, kakoršne zdaj delajo, jo iruajo le 50 %, slabejše pa komaj po 30—33 %• Vse drugo je ni5 vredna primešba. V prejšnjih 6asib je bila pametna navada, da se je v vsakem ve5ern gospodarstvu potrebna žajfa doma skuhala. V ta namen so se kosti, ki v knhinji ostajajo, preknbale in vsi drugi odpadki rnasčobe nabhali in branjevali, dokler se Je za jedno kubo žajfe dosti maščobe nabralo. Skoda le, da se ta bvalevredna navada dan današnji če dalje bolj opušča. Odpadki maščobe se mefejo v pomije ali kako diugače pod zlo gredo. Namesto tega se pa za težek denar kupuje dostikrat ni5vredoa žajfa in še ta se pogostoma v neposušenem stanu rabi. Pri pranju se dostikrat maže, kakor nekakošni močnik. Ni čuda tedaj, da se zdaj po 12—15 kilov mijila potrebuje, kjer jih je poprej 5 zadogti bilo. Majoran. M. Vrtnarji razlo5ujejo a)poletnimajoran, ki se po leti seje, po zimi pa v bolj mrzlib krajih zmrzne, kakor n. p. po celi severni NemEiji, kjer ta rastlina mrzlih zim ne pretrpi. Zato se pa po takih krajih le 5ez jedno poletje vzdrži in ga imajo tam le za jednoletno rastlino. b) zimski majoran. Ta rastlina prenese v toplejših krajib, kakor na Franeoskem pa tudi pri nas zimo  in le pri bolj hudem mrazu pozebe. Trpi toraj  po južnib krajih po vec let, kakor timos ali timijan. Ta okoliščina je tudi vzbudila misel, da je zimski majaion neka posebna sorta, kar pa je krivo. Je le jedna sorta majarona, ki pa po južnih krajih po ve6 let, po severnih pa le jedno leto trpi. Majaron zahteva v mladosti toplote in tanko rahlo prst. Seje se tedaj meseca marca  pod steklom v gnojnib gredah. Sajenico, brž ko  so dosti moSne, se presadijo na gredice 4—6 palcev vsak sebi ali pa gredam za obrobek na prav solnčnem kraju. Med letotn se po trikrat porezuje. Kdor si ho5e semena sam prirediti, si mora jeseni nekoliko rastlin v lonce presaditi, v stekleni hiši ali med okni prezimiti in spomladi zopet na prosto pa zavarovano in toplo mesto posaditi. Do avgusta seme dozori io ostane 4—5 let kaljivno. Labkejše pa je si semena pri semenarja kupiti. Po krajib, kjer ta rastlina na prostem prezimuje, se pa rajše zaploja z delenjem posameznih rastlin. V senci posušene vejice se rabijo v kuhinji kot začimba za klobase in pomo5ke, v lekarni pa kot pomoSek  za kihanje, za okladke in zelišne kopeli.  Tržne novosti. Nenavadno posebnost imamo  dnes povedati; iz eosedne Nemčije je k nam došlo,  posebno na Štajersko in Koroško, deloma tudi na  Kranjsko, veliko živinskih kupcev, ki neznano ve-  liko goved pokupijo in na Nemško izvažajo. Kranj-  ska kmetij8ka družba se boji, da nebi po tem  takem naia domača živinoreja, za čije povzdigo  se je že toliko denarjev potrošilo, škode trpela, ker se najlepša živina tropama iz dežele goni. Haj tedaj posestniki pazijo in ceno vieoko držijo. Pruska Nemčija se tiho pa gotovo pripravlja na boj, in skrbi že sedaj za živež. Letina kaže povsod dobio. Od vseh strani slišimo le ugodne glase, da pšenica, rž, je5men in oves dobro in mnogo zrnja pri mlatitvi dajejo; kuruza in krompir, ajda in proso lepo kaže; da bi le nekoliko deža 0 pravem 5asu palo; Se celo vinogradi so se po- pravili tako, da na Ogerskem in Arstrijskem upajo na srednje dobro branje; tndi pri nas na Štajerskem smo v ob5e zadovoljni — se ve kder ni bilo to5e — cvelo že dolgo ni tako ugodno po vinogradib, kakor letos in že sedaj se kaže lepo, polno, z debelimi jagodarai nadevano grozdje; proti lani smo za 3 tedne naprej in ako bo še avgust ugoden, potem dobimo preeej izvrstno vino 1. 1877. Vsled veselih glasov o dobri letini, leze cena pri zrnju nazaj, toda ni preve5, čemur je turška vojska uzrok in bojazen, da se kde ne raztegne še na več držav. Za starim vinom se pa mnogo poprašuje. Sejmovi na Štajerskem 4. avgusta: sv. Gora; 6. avg. Loka, Lembeig, Ptuj, Trbovlje, sv. Trojica v Halozab; 10. avg. sv. Lovrenc na polju, Radgona, Lučane in Pod5etrtek. Sejmovi na Koroškem. 4. avgusta Kotiče; 6. avg. v Blatnice, sv. Lovrenc v Zilski dolini, črno; 10. avg. Sirnica, sv. Lovrenc v Reicbenavi, sv. Lenart v Lavantinski dolini; 13. avg. Belak; 16. avg. HUttenberg.