Izdaja zavod za gospodarsko propagando - Domžale, Kolodvorska 6 — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milan Klerio — Izhaja vsakega prvega v mesecu razen v juliju in avgustu — Cena 20 dinarjev — Tiska tiskarna »Toneta TomSiČa< v Ljubljani Leto L — Št. 1. — Domžale 5. XI. 1962 Delavska univerza D JMŽALE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE SREČNO, Z VELIKIMI USPEHI NA POT! To so naše želje ob prvi številki občinskega glasila, ki bo kot glasilo občinske organizacije SZDL seznanjal občane z življenjem in delom v domžalski občini. Občinski poročevalec naj postane tesna vez med občani, delovnimi kolektivi in komuno. Želimo, da bi v njem našli mesto razgovori delovnih kolektivov s svojimi organi upravljanja, tu naj bi spoznavali življenje in delo političnih, mladinskih, kolektivnih in športnih organizacij ter raznih društev. S tvojimi problemi in utpehi naj bi v občinskem poročevalcu seznanjali občane krajevni odbori, stanovanjske skupnosti, zdravstvo, šolstvo, kultura. I 'ni in poravnalni sveti ter ostali organi družbenega upravljanja. Tako bomo občani spoznavali prizadevanja, uspehe in težave drug drugega. Skupno se bomo veselili uspehov, naučili se bomo reševati nastajajoče probleme z nasveti, razumevanjem in medsebojno pomočjo. Sele ob takem spoznavanju in spremljanju življenja v komuni bomo postali pravi občani, ki bodo poznali razvoj in rast svojega gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva in družbenih služb, občani, ki družbeno-politično zreli aktivno posegajo v boj za napredek in lepše življenje. Z vso pravico računamo in pričakujemo, da bodo čhini SZDL z vso prizadevnostjo skrbeli za vsestransko informiranost občanov. 12360 članov občinske organizacije SZDL, ki so razdeljeni v 2? krajevnih organizacij bodo z dopisovanjem poskrbeli, da bo naše glasdo res poročevalec vseh dogodkov, uspehov in težav, da bo glasilo postalo stalna in najprimernejša oblika vsestranskega medsebojnega občevanja in obveščanja. Skupno bomo poskrbeli, da bo občinski poročevalec redno prinašal novice z vseh področij življenja in dela v naši komuni do vsake družine in kolektiva, do vsakega občana. Torej srečno in uspehov polno pot.., Teritorij občine Domžale je razdeljen na 2? krajevnih odborov SZDL. ki so osnovne organizacije Občinskega odbora SZDL. Sedeži krajenih odborov so označeni na karti OB PRVI ŠTEVILKI! Lisi, katerega prvo iteoilko oam s tem pred nt avl j urno, je nastal iz potrebe, ki se je že dolgo kazala. Vedno večja dinamika celotnega našega gospodarskega in družbenega življenja, vedno večja odgovornost komune pri urejanju in usmerjanju zadeo s svojega področja ter vedno večje sodelovanje oseh občanov pri upravljanju, tako o gospodarskih, kakor tudi o političnih in upravnih organih, svetih in komisijah je pokazalo, da je dobra obveščenost vseh. občanov osnovni pogoj za nadaljnji nemoteni in skladni ekonomski in družbeni razvoj komune. Najboljši in najneposrednejši način obveščanja in preko obveščanja tudi usmerjanja volivcev pa je lokalni časopis, ki najde pot v vsako hišo in k vsakemu človeku. Ta obravnava aktualno lokalno problematiko, ki registrira vse, kar se pomembnega dogodi v občini, zna pohvaliti, kar je dobrega in grajati kar je slabo; zna prisluhniti mnenju ljudi in to mnenje posredovati širokemu krogu bralcev v občini. Lokalni časopis mora pokazati na probleme in nakazati njihovo rešitev, mora znati mobilizirati občane za določene skupne akcije, o prvi vrsti pa jih mora sproti obveščati o delu organov upravljanja, o katerih sodelujejo voljeni odborniki in člani, da bi bili volivci seznanjeni z delom in aktivnostjo njihovih zastopnikov in da bi lažje usmerjali njihovo delo. Zato bo naš »Občinski poročeva-lect obravnaval le domače probleme. Poročal bo o delu in sklepih občinskih političnih in upravnih organov. Objavljal bo odloke občinskega ljudskega odbora, poročal o stanju gospodarstva o občini, o uspehih in težavah delovnih kolektivov, dajal občanom nasvete in priporočila, razpravljal o družbenem planu in proračunu občine, o davčni politiki, zdravstvu in socialnem skrbstvu ter stanovanjski izgradnji. Mnogo prostora bo odmerjenega poročilom o delw društev in organizacij, objavljal bo sodno in kriminalno kroniko, podatke o gibanju prebivalstva, podatke o porokah, o šolstvu in vzgoji, o turizmu in gostinstvu, o gospodarskih problemih na vasi, prinašal bo zgodovinske in zemljepisne zanimivosti, prispevke o delavskem gibanju in NOR na področju našo občine. V posebni rubriki bomo objavljali poročila o športu in telesni vzgoji, del prostora pa bo rezerviran za pri-si>pv1" našili nnjmlnjših Stalne rubrike bodo tudi: »Prispevki bralcevt, »Vprašanja, ki čakajo odgovora«, »Drobne vestU, »Mali oglasi, preklici in posredova-njat, »Čestitke, zahvale, proizoedbet, »Kino sporedu ter še razne druge zanimivosti. List bo živel od prispevkov svojih sodelavcev, sodelavci pa naj bodo vsi občani naše komune. Zato vabimo vse k sodelovanju. Vsak dopis, vsako v njem izraženo mnenje nam bo dobrodošlo. Hvaležni bomo tudi za kritiko objavljenih sestavkov in po potrebi objavili tudi drugo mnenje. Pestrost in zanimivost glasila je torej odvisna od sodelovanja najširšega kroga občanoo. Zato te poslužujte te naše nove javne tribune in preko nje iznašajte svoja mnenja in predloge. Vse dopise naslavljajte na: Zavod za gospodarsko .propagando, Dom Žale, Kolodvorska c. 6. Odgovorni urednik Prikaz številčnega razmerja med prebivalci, volivci in člani SZDL v občini Domžale Krujfvni odbor SZDL Dob .... I lian .... Jarše......1287 Rrtinu . . . Domžale . . Vir..... Dragome] j-Pša ta Mengeš..... 3392 Trzin .... Radomlje . . Homec . . . Prcscrje . . . Lukovica . . Preroje . . . Rufolče . . . Krajnja.....642 Zlato polje 0*bolt .... Blagovica .... 703 Trojane . . . Moravče.....988 Vrhpolje . . . Zalog-Kokošnje . Serjuče-Limburska gora Peče..... Velika vas . . . Skupaj .-. . 26.448 17.937 12.360 Iz gornjega prikazu je razvidno, du je le 68,9% polnoletnih državljanov, ki so člani Socialistične zveze in da jih je še preko 30(KJ. katere bi krajevni odbori se lahko vključili. Ali ni to ena njihovih poglavitnih nalog? Stcviio Število Število Osnov IM rl,| V. volivce? SZDL 1427 922 897 1240 857 592 1287 833 716 614 616 236 4623 3123 2623 1783 1193 963 483 329 155 3392 2425 1804 991 685 527 1233 867 514 655 4(.S 256 711 394 339 893 578 334 753 507 353 340 222 137 642 411 180 273 173 68 282 185 63 703 486 144 273 190 133 988 627 297 448 311 115 200 133 112 541 356 214 655 431 217 415 249 199 579 366 172 S 27. seje občinskega ljudskega odbora Domžale Na svoji seji dne 25. septembra 1961 je občinski ljudski odbor razpravljal c poročilih sveta za zdravstvo, socialno varstvo in varstvo družine ter o ustanovitvi komunalne skupnosti socialnega zavarovanja. Iz poročila sveta za zdravstvo izhaja, da je pri lanskoletni fluorografski akciji v občini Domžale bilo fluorografiranih 16.861 ljudi ali 93,48% zavezancev. Stroški za fluorografiranje so znašali 4.261.084 dinarjev. Svet v svojem poročilu ugotavlja, da je kljub nizkim stroškom bila ta akcija uspešna, saj je ugotovila 982 ogroženih oseb, ki so bile nato klicane na ponovne, preglede. Akcija je odkrila 46 novih aktivnih TBC bolnikov in 38 oseb pri katerih so bile (x!krite razne druge tvorbe. Poročilo govori tudi o potrebi gradnje novega zdravstvenega doma v Domžalah,, kajti dosedanji prostori nikakor ne ustrezajo zahtevam zdravstvene službe, saj ti zajema nad 95% prebivalstva oibčine. Poročilo sveta za varstvo družine opozarja na probleme defektnih otrok, ki jih je v naši občini čez 120 in od teh 95 takih, ki so potrebni rehabilitacije v domovih. Stroški za rehabilitacijo teh otrok bi znašali za dobo dveh let 68,400.000 di- narjev. V kolikor se jih ne odda v ustrezne zafode, bo zanje po smrti njihovi!) staršev morala skrbeti družba in bodo znesli stroški njihovega preživljanja še mnogo več. Nadalje je obravnavalo poročilo problem v/.gojno zanemarjene mladine, Števil« mladoletnih prestopnikov se iz leta v leto veča. Od leta 1955 do konca 1961 je poraslo zu 114%. Pomunjkanje otroških ustanov, zaposlenost obeh staršev in široko razširjeno mnenje, da je zu vzgojo mladine v celoti odgovoru;' družba so vzroki, ki povzročajo družbi ležke probleme. Svet zu socialno varstvo je obravnaval v svojem poročila problematiko socialno ogroženih občanov, Socialne podpore prejema 167 (»seb v mesečnem znesku 665.S50 dinurjev. V domovih počitka je 62 občanov. Zu njihovo oskrbo se plučuje iz občinskega proračuna 1,054.000 din mesečno. Prošnje za podelitev socialnih podpor in /.a sprejem v domove počitka se množijo. Vlagajo jih tudi svojci strnili in onemoglih, ki so ekonomsko dobro preskrbljeni, Je več primerov, ko prosijo socialno podporo za starega očeta ali mater otroci, ki so v službi z nadpovprečnimi osebnimi dohodki in posedujejo celo avtomobile, starega očeta ali mater pa naj preživlja skupnost. V zvezi s tem se pripravlja nov osnutek o socialnih podporah, ki prinaša bistveno spremembo v tem, da bodo socialne podpore podeljevali krajevni odbori iz svojih povečanih proračunatih sredstev. Naloga krajevnih odborov bo, da vprašanju socialnih podpor posvetijo vso skrb. Primerno socialno podporo ali oskrbo v domu počitka naj dobi tisti občan, ki je brez svojcev in lastnih sredstev za preživljanje, za druge pa naj skrbijo njihovi ožji svojci. Razprava, ki se je razvila po podanih poročilih je obsodila poslovanje gostinskih lokalov, ki dajejo v neomejenih količinah alkoholne pijače mladini. Posebno velja to za >Kavurno« v Domžalah. Občinski ljudski odbor je v zvezi s tem sprejel sklop, da pristojni upravni organi dosledno izvajajo določbe zakona o prekrških zoper javni red in mir po katerem je mladini in pijanim osebam prepovedano dajati alkoholne pijače. OBČAN IN UPRAVA V našem družbeno političnem sistemu postajajo pravilni odnosi med občani in javno upravo (pod tem razumemo občinsko upravo in njej sorodne ustanove) vse pomembnejši. Javna uprava čedalje bolj postaja strokovna družbena služba s temeljno nalogo, da varuje zakonitost, občanom pa pomaga pri izpolnjevanju njihovih dolžnosti ter uveljavljanju njihovih pravic. Odnosi med občani in upravo pa se ne samo poglabljajo, marveč postajajo vedno številnejši in raznovrslnejši. To je posledica velikega gospodarskega in družbenega razvoja pri nas, predvsem družbenega in delavskega samoupravljanja, ki prinaša občanom vedno več pravic. Temeljna listina, ki ureja odnose med občani in organi javne uprave, je zakon o splošnem upravnem postopku, ki ga je Sovjetska delegacija na poti skozi Domžale Več tisoč prebivalcev občine Domžale je pozdravilo prvega oktobra 1962 na poti od Trzina do Trojan sovjetsko delegacijo pod vodstvom predsednika prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Leonida II j i -niča Brežnjeva. katero so spremljali Aleksander Rankovič, sekretar CK ZKS Miha Marinko ter drugi jugoslovanski politični predstavniki. Ob 9.70 se je dolga kolona avtomobilov z gosti ustavila v Domžalah na trgu pred spomenikom, kjer jih je pozdravil sekretar občinskega komiteja ZKS Varšek Miro, skupina deklet pa jim je podarila darila, izdelek tovarne TOKO. V krajšem nagovoru je občinski predstavnik zaželel gostom dobrodošlico v na. ši komuni fer izrazil željo, di. skupno s sovjetskim ljudstvom vlagamo vse napore za ohranitev miru na svetu, ker si le v miru in ob mednarodnem sodelovunju lahko zamišljamo izgradnjo naše dežele. Tovariš Hrežnjev se je za sprejem toplo zahvalil ter razložil napore sovjetske vlade in ljudstva za napredek znanosti in gospodarstva v Sovjetski zvezi, predvsem pa za ohranitev miru. Kolona z gosti je krenila preko Črnega grabna v Velenje. Ob t?, uri so visokega gosta in njegovo spremstvo na povratku v Ljubljano ob vsej trasi ponovno pozdravljali občani, še posebno pa šolska mludina. Miro Varšek, sekretar občinskega komiteja ZK . pozdravlja v Domžalah Rrežnjeva in njegovo spremstvo sprejela zvezna ljudska skupščina leta 1956. Ta je s svojimi določbami uredil pravice in dolžnosti tako strank kot uslužbencev. Z njim je predpisan i.acin. kako občani uveljavljajo svoje pravice, ki jim pripadajo na temelju drugih zakonov, pa tudi postopek upravnih organov, kadar so pooblaščeni, da odločajo o tem, ali naj se neki osebi prizna ali odvzame kakšna pravica ali naloži obveza. Kakšne pravice in dolžnosti za stranko izhajajo iz tega zakona? Stranka ima pravico, da vlaga prošnje, predlaga dokaze, zahteva, da jo zaslišijo in ima pravico pritožbe. Njene dolžnosti pa so, da izpolni obveznosti, ki jih ji naloži upravni organ s pravomočno odločbo, da se odzove vabilu, če je vabljena kot prizadeta stranka ali priča, in da spoštuje pritožbeni lok, ki je naveden v upravni odločbi. Upravni organ pa ima pri reševanju vlog občanov predvsem dolžnost, da skrbno prouči strankino vlogo, omogoči stranki, ki ima to pravico, da je zaslišana, da lahko predloži svoje dokaze, da odloča o zadevah, za katere ga zakon pooblašča, da reši vlogo stranke najkasneje v dveh mesecih in omogoči stranki, da lahko poda na njegovo odločbo pritožbo. V namenu, da bi se uprava še bolj približala občanom, je začela sredi septembra letos poslovati na naši občini sprejemna pisarna. Ta ima nalogo, da sprejema vloge občanov, da jih po potrebi tudi sestavlja in da sprejema na zapisnik pritožbe zoper odločbe upravnih organov ObLO. Dalje daje občanom vsa pojasnila, ki so potrebna pri uveljavljanju njihovih pravic. Ta se nanašajo na to, kateri referent bo reševal zadevo in kakšen postopek mora stranka opraviti še pred tem, in kakšne listine so ji potrebne za izdajo določenega potrdila, dovoljenja ali odločbe. Sprejemna pisarna ima svoje prostore v prvem nadsfropju občinske zgradbe v Domžalah. Del teh opravil iz pristojnosti sprejemne pisarne pa je prenesenih na krajevne urade v Blagovici, Lukovici, Mengšu, Moravčah in Radomljah, kamor se lahko obračajo prebivalci z njihovih območij. 7. ustanovitvijo sprejemne pisarne so dobili občani možnost, da po čim krajši poti uveljavijo svoje pravice pr: občinski upravi. S tem pa se prizaeevanja za večjo pomoč občanom pri uveljavljanju njihovih pravic še niso ustavila. Na občini se pripravlja organizacija službe za prošnje in pritožbe ter službe dajanja pravne pomoči. Veliko primerov je namreč, ko se občani obračajo s svojimi prošnjami I pritožbami namesto na ustrezni organ občinske uprave na najvišje državne organe oblasti, celo na kabinet maršala Tita. Razumi iivo je, da take vloge prihajajo od najvišjih predstavnikov nazaj na pristojne organe in se s tem pot do rešifve samo podaljšuje. Za vzrok, da se občani obračajo na najvišja mesta, običajno navajajo, da se rešujejo vloge prepočasi, da se jim je zgo. riila krivica in podobno. Da bi se pomanjkljivosti v reševanju prošenj in pritožb čimbolj odpravile, naj bi skrbela omenjena nova služba za prošnje in pritožbe. Ta bo predvsem zbirala podatke o tem. koliko je neka prošnja ali pritožba zares utemeljena in predlagala svoje ugotovitve pristojni odborniški "komisiji, ki je odgovora za reševanje teh in ki bo nato samostojno odločala o vseh primerih ter se občani nimajo na koga obračati in si največkrat pomagajo sami, ali pa iščejo pomoč pri neusposobljenih močeh, kar ima običajno za posledico, da ne pridejo do svojih zakonitih pravic. Nuđenje take pomoči (to je tako imenovana socialistična advokatura), je urejeno z zakonom o odvetništvu in pravilnikom o službi pravne pomoči pri ljudskih odborih. Delovno področje te službe je zelo obširno. 8 1 Ilir i i • i in * n \ Upravna zgradba ObLO Domžale obveščala prizadete občane o svojih odločitvah. Poleg te službe pa kaže na naši občini še velika potreba po organiziranju posebne pisarne, ki bi dajala občanom pravno pomoč. Sedaj i i deloma s tem pečajo poklicni odvetniki, ker v glavnem zastopajo stranke pred sodišči. Za sestavo vlog in protožh za uveljavljanje pravic s področja delovnih odnosov, pokojnin, invalidnin, otroškega dodatka ter sestave kupnih, zakupnih in darilnih pogodb, pa Dajala bi se proti plačilu po predpisani tarifi. S to bi se lahko socialno ogrožene osebe plačila tudi oprostile. Za to, da javna uprava v redu opravlja svoje naloge, so potrebna velika denarna sredstva. Zato morajo biti naša prizadevanja usmerjena v to, da je delovanje javne uprave hitro, da v njej delajo politično in strokovno sposobni uslužbenci in da občani ne prihajajo do njih po nepotrebnem, marveč ob določenih dnevih. Zlata poroka na matičnem uradu v Domžalah V soboto 20. 10. 1962 ob 11.30 je bila v poročni dvorani občinskega ljudskega odbora Domžale zlata poroka. Visok in redek jubilej sta po 50 letih skupnega zakonskega življenja in v 76. letu starosti praznovala Franc Brodar in Uršula Brodar iz Dol pri Moravčah. Slavljenca sta se poročila 1912. leta in sta si takoj po poroki iskala zaslužka in kruha v Nemčiji. Oče Franc se je vrnil v moravsko dolino 1. 1918, po konča ni prvi svetovni vojni, med katero je bil po raznih frontah. 15 let je nato hodil na delo v zagorski rudnik, mati Urška pa je bila doma in vzgajala pet otrok. Trdo delo in izkoriščanje v stari Jugoslaviji je iz obeh skovalo zavedna proletarca in sta tako dočakala drugo svetovno vojno. Okupator je kljub starosti že leta 1941 odpeljal očeta Franca najprej v Begunje, nato pa v nemško taborišče. Njuna družina je dala dva borca partizana, mati pa je z drugimi otroci živela doma in vzdrževala zvezo med borci in aktivisti. K njunemu jubileju jima iskreno čestitamo in želimo, da bi še dolgo srečna živela ter v razumevanju in zadovoljstvu preživela jesen svojega življenja. Komunalna skupščina socialnega zavarovani a za občino Domžale je pričela z delom 17. oktobra je bilo v Domžalah I. redno zasedanje skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanju za občino Domžale. Poleg 30 delegatov so bili navzoči še predata miki okrajnega odbora SZDL, Zavoda za socialno zavarovanje okraja Ljubljana in drugi. Skupščino je otvoril in vodil v prvem delu predsednik ObLO Domžale i ram Ilabjan, nato pu novo izvoljeni predsednik skupščine Mirko Požeg. Iz poročil je razvidno, da je v ljubljanskem okraju zaiposlemih 169.9(10 oseb, 3000 več, kot preteklo leto. Narasli .so tudi izdatki socialnega zavarovanja za 31%. O delu dosedanji; podružnice Zavoda za socialno zavarovanje v Domžalah je poročal njen upravnik (Zakrajšek. Tudi tu so izdatki nasproti lanskim zelo porasli, npr.: V splošni ambulanti 41 %, v zobni arm-bulunti 14%, za zobne proteze 13%, za zdravljenje v bolnišnici za 19,6%, za zdravila 58% ter razne ortopedske pripomočke 65%, za potnine 32%, za kopa-liško-klimatlčno zdravljenje 7%, za nadomestila boleznin 52,7%. za nadomestilo v času nosečnosti in poroda 46 '/•, za skrajšani delovni čas 44%, za opremo novorojenčka 17% in za pogrebnini! 17%. V celoti so se letošnji izdatki nasproti lanskim povečali za 39,34%, dohodki pa samo za 22% in je v prvih devetih mesecih milijon dinarjev primanjkljaja. To so številke, ki dajo misliti. V razpravi, ki se je razvila po poročilu je bilo ugotovljeno, da je izdanih mnogo več receptov, kot pa jih je predloženih lekarni za izdajo zdravil. Mnogi zavarovanci hodijo k zdravnikom samo zato, da pridejo v bolniški stalež, za resnično zdravljenje pa nimajo potrebe. Bolniški stalež potrebujejo le zaradi domačih del. Podatek, da mnogi zavarovanci zlorabljajo pravico do proste izbire, menjajo zdravnika, če jim ne odobri bolniškega staleža, kaže v isto smer. Skupščina je nadalje razpravljala o zdravnikih specialistih, ki naj bi občasno ordinirali tudi v tukajšnji ambulanti. Tako ne bi bilo potrebno bolnikom hodili v Ljubljano in porabljati mnogo časa za pot in čakanje, kar vse povzroča večje stroške, kot pa, če bi prihajali specialisti za nekatere pogostejše bolezni v Domžale. Nujno bo treba povečati kontrolo nad zavarovanci v času bolezni. V razpravi je bil nadalje načet problem novega, prepotrebnega zdravstvenega doma v Domžalah, vendar pa pri tem ni prišlo do konkretnih sklopov. Sprejet je bil sklep, da komunalna skupnost za občino Domžale pristopi k novo ustanovljenemu zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani, ki bo opravljal servisno službo za večji del ljubljanskega okraja. Delegati so z zadovoljstvom sprejeli sporočilo, da bo izvedeno obvezno cepljenje proti gripi za vso Slovenijo. Ob zaključku »o bili izvoljeni še novi organi upraivirjainja v soc. zavarovanju. RAZGOVORI Z DELOVNIMI KOLEKTIVI Iz Domžal Obrtno podjetje Tamiz Mengeš Uredništvo našega lista se je odločilo, da bo obiskalo nekaj podjetij v naši občini in z njihovimi problemi seznanilo bralce. Za prvi obisk si je izbralo obrtno podjetje TAMIZ v Mengšu. Tik pred Mengšem ob glavni cesti Trzin—Kamnik stoji poslopje, ki že z zunanjim videzom kaže, da so to delavnice z upravno zgradbo. Okrog stavb je vse tako prijetno novo in urejeno, da te nehote zamika, da bi pogledal, kaj dela kolektiv tega podjetja in kako se bori za svoj prostor pod soncem. Tako je tudi nas zapeljala želja spoznati se s podjel jem, ki ima tu svojo streho šele od t. maja lani. Najprej smo jih pobarali pO njihovem imenu, ki prvi hip zazveni nekam nenavadno. »Kuj pomeni' I apetnišlvo in mizar, stvo,« so nam prijazno pojasnili. >Do pred nekaj leti smo se imenovali Krajevno mizarstvo Mengeš, ko pa smo uspeli razširiti svojo dejavnost tudi na tapetniške izdelke, smo ime spremenili. Pa tudi to ime nam ne ustreza več povsem, ker imamo med sabo že tudi ključavnica r je.c Beseda je nato seveda stekla o tem, kaj izdelujejo, kako se razvijajo, kakšne težave imajo in kako seveda segajo kupci po njihovih izdelkih. >Kaj izdelujemo: Prvotno smo izdelovali skoraj izključno samo stavbno pohištvo, le sem in tja smo prevzeli kako opremo. S te vrste izdelki se sicer tudi sedaj še pečamo, vendar smo se zadnje čase začeli usmerjati v izdelavo sodobnega pohištva in čedalje pogosteje prevzemamo opremo raznih lokalov, zlasti trgovskih in njim podobnih. Kako smo se razvijali, bodo najlepše pokazale noka.tere številke. Do leta 1959 nas je bilo povprečno 14. tedaj smo ustvarili IK.000.00 din prometa. V letu 1961. dve leti kasneje, nas je bilo že 39, ustvarili smo 92.0O0.0O0 din dohodka. Letos, v devetih mesecih pa je pri 44 delavcih naš promet narastel že skoraj na 78 milijonov din. tako da lahko pričakujemo, da bo naša letošnja letna realizacija znašala okrog 108 milijonov dinarjev Da smo tako povečali svojo proizvodnjo, je eden glavnih vzrokov pač v tem. da nam je družbena skupnost omogočila, da smo si zgrhdili nove poslovne prostore. Ti so stali 41,000.000 din. Od tega smo dobili iz občinskega investicijskega sklada 26,000.000 din, ostalo pa smo zbrali sami. Tako je tudi lani kolektiv namenil ves čisti dohodek za pošlo v mi sklad podjetja. le/,iv zaradi pomanjkanja izučenih delavcev nimamo. V Mengšu je kar blizu sto ali pa morda še več odlično usposobljenih mizarjev. Večji del jih sicer zaposluje tovarna glasbil Melodija, dokajšnjc število jih je še pri zasebnih obrtnikih, vendar pa prav od teh zadnje čase čedalje bolj prihajajo k nam. .Seveda pa se v našem sodobnem procesu dela čedalje bolj krhu univerzalnost izučenih obrtnih delavcev in se uvaja ožja strokovnost dela.< Nato nas je zanimalo, če ne bo tako veliko povečanje proizvodnje in s tem tudi števila delavcev povzročilo, da bo podjetje počasi začelo preraščati iz obrtnega v industrijsko. Toda odgovorili so nam, da želijo ostati obrtno podjetje, češ da ima povsod v svetu, tudi tam, kjer imajo zelo razvito industrijo, svoje mesto obrtna dejavnost. Želijo pa se seveda razviti v sodobni obrtni obrat, ki se bo lahko z uvaja.ijem najnovejših delovnih metod tako usposobil, da bi na sodoben nn-čin zadovoljeval individualne potrebe in želje [Mit rošn ikov. »Kako ste uspeli doseči priznano kvaliteto svojih izdelkov?« je bilo naše naslednje vprašanje. »Da so naši izdelki dobri in da zlahka konkurirajo s svojo kakovostjo in ceno tudi zasebnim obrtnikom, omogoča predvsem moderna opremljenost naših delavnic, dobra organizacija dela in ne nazadnje pa tudi velika prizadevnost in vnema za delo našega kolektiva, ki je predvsem posledica sistema delavskega samoupravljanja. Kvaliteta izdelkov nam je omogočila, da smo letos uspešno prodrli tudi na širše tržišče. Tako smo prvič razstavljali pohištvo na IV. mednarodnem lesnem sejmu v Ljubljani Razstavljali smo nov, svojski tip opreme kompletne dnevne sobe in vzbudili precejšnjo pozornost pri kupcih, saj nismo mogli niti sprejeti vseh naročil. Tudi na potrošniškem sejmu v Domžalah smo poželi precej uspeha, saj smo sklenili kupčij za preko 15,000.000 din. Ce ne bi imeli težav z nakupom predvsem kvalitetnih specialnih lužil in nitrolakov, bi lahko še veliko bolj zadovoljili naše kupce. Prav majhna izbira in včasih tudi ne najboljša njihova kvaliteta nam namreč onemogočata, da bi dali trgu raznovrstnejše izdelke.« Zadovoljni smo re posloviili in jim zaželeli še veliko delovnih uspehov. Kako prijetno je prebiti nekaj trenutkov s tako marljivim in podjetnim delovnim kolektivom.'I em bolj« če so človeku znane velike težave, s katerimi se borijo nekatera podjetja lesne stroke v naši občini. Nehote pomisliš, da je tudi Tamiz včasih izdeloval samo stavbeno pohištvo. Ko pa je temeljito analiziral trg in pretresel svoje perspektive, se je pogumno odločil, da se ne bo spuščal v jalovo konkurenco z industrijo, marveč svojo proizvodnjo raje usmeril v tiste izdelke, ki jih trg pogreša in jih še dolgo ne bo dovolj na voljo kupcem. 15. septembra letos je pri upravi ObLO začela poslovati sprejemna pisarna, ki za stranke uraduje vsu dan, brez ozira, če je na občini uradni dan ali ne. Ta urad se je izkazul kot zelo koristen, saj se v sprejemni pisarni zglusi dnevno do 60 občanov, kar predstavlja dobro tretjino vseh strank, ki prihajajo po opravkih na občinski LO. Namen sprejemne pisarne je, nuditi občanom potrebno pomoč pri uveljavljanju njihovih pravic in omogočiti ekspcditiv-nost pri delu organov občinske uprave, skrutku, ta služba omogoča občanom, da lahko hitreje rešujejo razne upravno-ad-ministrativne zadeve, kot so na primer izdajam je raznih poctrdiiil, dovoljenja, odtOOsM in podobno ter da dobe lahko vsak čas vse informacije, ki jih žele. Na Ljubljanski cesti v Domžalah zraven trgovsko stanovanjskega bloka so pred meseci pričeli z gradnjo novega štirinadstropnega bloka s 36 družinskimi in samskimi stanovanji. V pritličju pa Ih> pet trgovskih lokalov, v katerih bodo imeli svoje prodajalne: podjetje >Induplati< Jarše skupaj s Tovarno dekorativnih (kamin Ljubljana, trgovsko podjetje »Napredek« Domžale, trgovsko podjetje »Drogerija« Ljubljana, »Mladinska knjiga« Ljubljana in trgovsko podjetje >Imex« Koper, ki bo imelo svojo poslovalnico za prodajo raznih avtomobilskih delov. Ta stanovanjski blok, ki bo zgraien prihodnjo jesen, gradi gradbeno podje, zagotoviti državljanu in občanu varno vožnjo na cestah. Zu to pa naj bi v prvi vrsti skrbeli poklicni varnostni organi in vzporedno z njiimi konrisijn za varnost prometa. Združenje šoferjev in avtomehanikov Domžale. AMD Domžale. Mengeš. Lukovica in Moravče, pionirski prometni krožki na naših šolali, ki zelo uspešno delujejo, varnostni tehniki in HTZ komisije in končno discipliniranost samih državljanov. Vprašanje prevoza učencev (rnega grabna na Brdo rešeno! Poskrbeli smo za varen prevoz učencev Črnega grabna na centralno šolo. Z 2. novembrom bo uveden dijaški avtobus, prebivalci občine pa lahko pomagajo kriti stroške prevoza, če se ga bodo posluževali. Centralno šolo na Brdu obiskuje že 70 otrok iz Črnega grabna. Starši so se s skrbjo spraševali, kako bo s prevozom. Centralna šula je prevzela skrb za varen prevoz učencev. Skušala je najti rešitev, ki bi bila ugodna za mladino in sprejemljiva za našo občino, saj pomaga z regresi iz svojega proračuna. V s[H>razumu s Svetom za šolstvo pri ObLO smo se s podjetjem Ljubljana-transport dogovorili, dn bedo prevažali učence nj hovi avtobusi Zjutraj jih bosta sprejela dva red- na, ki vozita v kratkem presledku iz Črne in Slovenjega gradca, za pot ratek pa bo uveden poseben dijaški avtobus, ki lm nekaj minut pred 12. uro odpeljal iz Ljubljane, sprejel v Lukovici otroke in jih zapeljal do Sentožbolta. Prazen se bo vračal med 13. in 14. uro proti Ljubljani. S tem je tudi odraslim orno. gočeno, da se poslužujejo tega avtobusa na relaciji ' jublja- D*—Domžale Lukovica iu obratno iz Sentožlnilta v Ljubljano. Tako bo novo uvedena proga rentubilnejša in bremena, ki jih je prevzela občina, manjša. Razumljivo je. du potnikov, namenjenih v Črni graben, ne bo odklanjal. Poslužujmo se torej novo uvedenega avtobusa v čim večjem številu. Avtobus bo vozil po naslednjem voznem redu: 12.00 Odhod 0 Ljubljana Pri hod 13.4'> 12.10 7 Črnuče 13.3-> 12.16 12 Trzin 13.29 12.19 14 Domžale 13.26 12.21 15 Vir 13.24 12.24 18 Dob pri Domžalah 13.21 12.26 20 Prevoje 13.19 12.28 21 Lukovica 1VI- 12.35 26 Krašnja 13.10 12.44 ! r 33 Blagovica i 13.01 12.50 Prihod 38 Se ntožbolt Odhod 12.55 TEŽAVE IN STANOVANJSKA SKUPNOST NA VIRU Pred dobrim mesecem dni smo na sestanku političnega aktiva Viir sprejeli 1 vrst. sklep o ustanovitvi stanovanjske skupnosti. S prijetnim občutkom smo zapustili sestanek zlasti zato, ker je bilo vprašanje prostorov in tovariša, ki naj bi to vodil, dokončno rešeno. Problemi s tem pa niso rešeni, ker jih nihče ne rešuje. Namreč kot že prej, tako tudi sedaj sklepi bledijo, tako potreben pisarniški prostor pa čaka verjetno ponovnega sestanka političnega aktiva. Kdo bo prisluhnil željam volivcev po novi trgovini, mesariji, otroškem vrtcu, mlekarni in tako naprej. Vse to je v pristojnosti stnuovan |skr skupnosti, povsod to vedo. samo na Vini izgleda tega nihče ne ve. Ali se bodo odgovorni še dolgo menili in siklepali. kdo bo problem rese v al im roš i 1 ? Morda se bo Mftel kdo, ki bo gornje trditve demantiral im stvari pojasmi'1. PISMA PREDLOGI — KRITIKA Iz Radomelj Med več j u naselja v občini Domžale spada ludi kraj Radomlje, kjer je bil včasih sedež občine. Z združitvijo z občino Domžale kraj na pomenu ni izgubil, saj je poleg Mengša edino večje naselje med Domžalami in Kamnikom, kjer je dobro razvit tako potrošniški kot tudi kulturni center tega področju. Poleg trgovine, mesnic, mlekarne, pekarije, pošte in obsežne obrtne dejavnosti imajo Radomlje tudi velik kulturni dom, v katerem se razvija celotno kulturno in politično življenje kraja in okolice. Tu je tudi popolna osemletna šola in oddelek glasbene šole. Pouk v osnovni šoli se vrši v treh izmenah, eno učilnico pa ima šola v najemu tudi v kulturnem domu. Ta stiska za šolski prostor je narekovala, da se je prav letos pričela graditi nova osnovna šola na levem bregu Bistrice, ki bo v kratkem v surovem stanju dograjena. Ker je kraj v neposredni bližini močne industrije, se struktura prebivalstva zelo hitro menja. Ce so Radomlje do pred kratkim veljale kot kmečko naselje, tega danes ne moremo več trditi. V splošnem sedaj že prevladuje delavstvo, ki se je v veliki meri priselilo, pa tudi otroci s kmetij odhajajo v industrijo. Danes je le še zelo malo kmetij, kjer še noben član družine ni zaposlen v eni izmed okoliških tovarn. Spremenjena struktura pre-bivalstva je prinesla s seboj mnoge nove probleme, ki jih bo potrebno v prihodnjosti reševati in rešiti. To so urbanistična ureditev kraja, zazidalna problematika, komunalne naprave, preureditev zastarelih loikulov in še marsikaj. Mis'iti bo treba na primerne prostore za trgovino z mesom, delikatesno trgovino s kavarno, poštne prostore, frizerski salon in še kaj. V bližinii Radomelj sta tudi turistično znana in vedno bolj obiskovana objekta Kolovec in arboretum Volčji potok. Kot izhodiščni točki za ti dve pomembni turistični točki bo potrebno tudi gostinstvu posvetiti v bodoče več pozornosti. Iz Doba V Dobu je zadnja leta potrošnja električnega toka zelo rasla; slabo električno omrežje in pa slaba zmogljivost starega transformatorja ji nista bila več kot, zato je bila napetost tako zelo nizka, pa še okvare so bile na dnevnem redu. Več let so nam obljubljali nov transformator, vendar je ostalo vse do letošnje jeseni le pri obljubah. Prav zadnje dni pa je postavljen železni nosilni steber za transformator in po zatrdilih bo v kratkem tudi popravljeno omrežje. Upamo, da se bo vse to kmalu uredilo, da se ne bodo gospodinje več jezile pri mrzlih loncih. Že tri mesece imamo v Dolin samo eno trgovino v skromni sobi, ki je neprimerna, saj je roba kur na kupih vse do vrat tako, du uslužbenka komaj streže številnim kupcem. Lokal, v katerem je bila druga trgovina, se po polžovo obnavlja že tri mesece. Kdaj bo delo končano, nihče ne ve. Upamo, da kmalu, pa še to upamo, da bo v njem uvedeno non-stop poslovanje, kar pride posebno prav vsem zaposlenim materam. Gradnja 16 stanovanjskega bloka v Domžalah Iz Ihana Vaščani vasi Brdo pri Ihanu rešujejo dva velika problemu že dolga desetletja. Prvi problem je izgradnja vodovoda, drugi pa je zgraditev ceste do vasi. Pot, ki vodi skozi vas je tako slaba, da bi jo človek težko imenoval cesto. Voda, ki ob nalivih dere po hribu navzdol, sproti odnaša material. Za vsakoletno večkratno posipavanje cestišča pa so porabili v zadnjem desetletju več denarja, kot za vse druge ceste v Ihanu. Vaščani so pristopili k delu. Na sestankih so se pogovorili o izgradnji nove ceste, razpravljali o predlogih in sprejeli najboljši načrt. Tudi milijom so jim obljubili iz gozdne uprave za dograditev ceste. Mislite, da je sedaj problem rešen? Marsikje bi bil, toda na Brdu ne. Sedaj se je šele pričelo: »Lepo in prav, da se bo gradila nova cesta, toda preko mojega sveta ne!« »Tudi jaz ne odstopim pedi svoje zemlje,« trdi drugi. Kje je rešitev? Verjetno ne v nadvozu. Zelo zaostala so taka pojmovanja in človeku danes nerazumljiva. Cesta bo služila v prvi vrsti le njim samim. Nerazumevanje nekaterih vaščanov zavira delo, kar pa ima lahko velike posledice v škodo vsem. Zima je pred vrati, cesta ne Im dograjena, namenjeni milijon pa bo dodeljen tja, kjer bodo ljudje znali ceniti njegovo vrednost, kjer bodo sebi v korist zgradili s pomočjo tega denarja s prostovoljnim delom to, kar rabijo. Morda pa še ni prepozno? Iz Mengša V zadnjih letih je našo domovino prepregla vrsta novih ali preurejenih cest, ki zagotavljajo varen in sodoben promet ter varujejo prebivalce, ki stanujejo ob teh cestah ob lepem vremenu prahu, ob dežju pa blata in umazanih luž. Zal pa je še veliko, in to prometnih cest, ki še niso bile deležne obnove in asfaltne prevleke. Glede na to, da je cest, ki se posipajo z gramozom že veliko manj, kot jih je bilo še nedavno, bi pač pričakovali, da bodo ostale še skrbnejt vzdrževali, kot so jih nekdaj. Res pa je prav nasprotno. Lep primer za to trditev je cesta Mengeš—Moste—Kranj. Verjetno, da se je kdo od bralcev že spoznal s to cestarsko mojstrovino, ki je po vrhu vsega od nedavna celo cesta drugega razreda, pa bodisi du je lovil po njej ravnotežje kot pešec ali kolesar ali pa prestrašen čakal za krmilom avtomobila, kdaj se mu bo na njenih jamah sesedlo vozulo. Tako malomarno vzdrževane in tako kotanjaste ceste, kot je ta, ki po vrhu vsega pelje prav v središče Mengša,pred spomenik revoluciji in padlim (borcem, verjetno ni daleč naokoli. Ali se res nikomur ne smilijo prebivalci Prešernove in Gorenjske ceste v Mengšu, ki morajo poleti na debelo požirati prah, ob slabem vremenu pa skoraj do kden broditi po blatu in umazani brozgi? Ali je res vseeno, če je nekaj sto delavcev, ki se vsak dan vozijo na delo v Mengeš ali skozenj v Jarše, na Količevo in v Domžale, stalno v nevarnosti, da se jim na poti v službo ali z nje, polomi kolo ali pokvari motorno vozilo in da se poškodujejo na cesti? Ker je tako malomarno vzdrževanje te ceste tako pereče in zlasti, ker se v bližnji prihodnosti obeta po njej povečanje prometa, posebno pa tudi zato, ker so vse razprave o tej cesiti na zborih volivcev v Mengšu ostale zaman, prosim, da podjetje, ki je odgovorno za tako stanje te ceste, javno v našem listu odgovori, zakaj cesto tako slabo vzdržuje in kdaj jo namerava urediti. ' Iz Jarš Okolica tovarne Induplati v Jaršah je skupno z vasjo Pre-serje navezana na eno trgovino in ta na enega peka. V koliko sanitarna inšpekcija pozna to trgovino,, ne vem, vsekakor pa drži, da bi morala ta trgovina prodajati določene jestvine tudi z malenkostnim rizikom do česar ima vsak delavec pravico. V trgovini v Preserjab ta zadeva ni tako enostavna. Na kruh se je treba dan prej naročiti. Naslednji dan pa je treba na kruh čakati. Oprostite, toda čakanje se začne zjutraj in traja nemalokrat cele ure. Zakaj? V preskrbi s kruhom nekaj ni v redu. Morda je cela zadeva preveč zamotana — morda premalo. Nekoč so celo govorili, da dobijo Preserje svojo pekarno. Iz tega menda ne bo nič. Zelja in potreba po vsakdanjem kosu kruha pa ostane. S tem sestavkom nimam namena kritizirati drugega kot dist-ibucijo, čeprav je menda jasno, da je povsod drugod kruha dovolj in to celo različnega — od mlečnega do rženega in koruznega- vprašanje - odgovor p0t do republiškega prvaka Tovariš urednik! Avtobusni in železniški vozni redi, ki seznanjajo občane s prihodi in odhodi avtobusov in vlakov v Domžalah niso v redu. Ze način prikazovanja voznega reda in celotni razpored je teže razumljiv, še bolj pa je graje vredno, da so podatki o odhodih in prihodih avtobusov v nekaterih primerih netočni. Prosim domžalsko Turistično društvo, da poskrbi za to, da bodo vozni redi dajali potnikom točne podatke, da bodo po svo- J'i obliki in razporedu razum-jivi in da bodo spremembe sproti vnašane. Ali bo Turistično društvo lahko ugodilo tej upravičeni želji? Odgovor: Turistično društvo Domžale ureja dva vozna reda, od katerih je eden postuvljen ob zvezni cesti, drugi pa v centru Domžal. Z urejanjem teh voznih redov ima društvo velike težave, predvsem zato, ker nam avtobusna podjetja ne sporočajo pravočasno sprememb. So nekatera podjetja, ki kljub tirgen-cam svojih voznih redov niti ne pošljejo. Z ozirom na trenutno stunje so sedaj objavljeni vozni redi podjetij I. j u bi jana-transport, SAP Turist in Prevozno podjetje Maribor točni. Točni so tudi objavljeni vozni redi vlakov. Turistično društvo si prizadeva, da bi dobilo vozne rede še od prevoznih podjetij Slavnik — Koper, Avtobusni promet Celje in od poštnih avtobusov ter tako doseglo to, da bi bili na voznih redih v Domžalah razvidni časi prihodov in odhodov vseh avtobusov, ki vozijo skozi naš kraj. STANJE VREDNO KRITIKE Neurejena okolica pred kolodvorom v Jaršah čaka odloka od »zgoraj« Močni razmah gradbene dejavnosti je pred leti zajel tudi okoliš tovarne INDUPLATI v Jaršah. Hitri razvoj našega gospodarstva je dovoljeval zasebnikom gradnjo, s čimer se je močno ublažila stanovanjska stiska, ki je menda po vsem svetu akutna. Skupnost je prispevala milijone za izgradnjo moderne ceste, katera danes povezuje z Domžalami. Zal motita sliko urejenega naselja dve nedovršeni stanovanjski zgradbi nasproti kolodvora v Jaršah. Težko je razumljivo, da lastniki teh zgradb ne dovršijo. Se težje razumljivo pa je, da prebivalci trpijo takšno neurejenost prostora, kakršna je pred eno od obeh zgradb. Upajmo, da lastnica hiše ne bo iskala ime avtorja tega sestavka, pač pa način, kako bi nrjdila to, kar niti drugim, niti njci„^arni ni v ponos. • Košarkarski klub je poveril pred štirimi leti svojemu igralcu Sašu Grilju skrb za vzgojo pionirskega naraščaja. Plodovi njegove prizadevnosti so se hitro pokazali. Treninge je redno obiskovalo preko 30 pionirjev. Interes za košarko je med najmlajšimi še posebno porastel, ko je članska ekipa pod vodstvom trenerja Brumna začela dosegati zavidljive uspehe v slovenskem merilu. Prve uspehe so pionirji dosegli v zimski ligi ljubljanskega okraja v lanskem letu. Po V prvi tekmi so domžalski pionirji brez večjih težav premagali Olimpijo z rezultatom 40:22. V odločilni tekmi z »Mnribo-ronu se ves prvi polčas niso mogli otresti treme, šele v drugi polovici igre so se sprostili, pokazali vse svoje tehnično znanje in tradicionalno borbenost ter zmagali z rezultatom 33:33. Po tekmi ni hotelo biti konca objemanja in iskrenih izrazov veselja nad osvojitvijo republiškega pionirskega prvenstva. Najboljši igralec in Pionirji Domžal, republiški prvaki v košarki 1962 zmagah nad naruščajem najboljših slovenskih klubov (Olimpija, Ljubljana, Ilirija) so osvojili prvo mesto. Letošnjo pomlad so tekmovali v sedemčlanski okrajni ligi. Z osvojitvijo prvega mesta so si pridobili pravico udeležbe na polfinalnem turnirju za prvenstvo Slovenije. [finalni turnir, ki se je vršil meseca julija je organiziral Košarkarski klub Domžale. Veliko število najmlajših prijateljev košarke je navdušeno pozdravilo novo zmago svojih sovrstnikov. V finalni turnir za prvaka Slovenije, ki je bil v Mariboru 30. 9. 1962, so se plasirale naslednje ekipe: »ASK-Olimpi-ja«, »Maribor«, »Elektra« — Šoštanj in Domžale. strelec na tem turnirju je bil pionir Grilj iz Domžal. • Velik uspeh najmlajših športnikov je vzbudil priznanje celotne športne publike in odgovornih družbeni'' in političnih predstavnikov. Predsednik občinskega LO Franc Habjan je priredil za republiške prvake sprejem in jim čestital v imenu ObLO ter političnih in družbenih organizacij za doseženi uspeh. Istočasno je dal priznanje vzgojiteljem, katerih zasluga je, da pionirji dosegajo tako lepe rezultate. Za izkazano priznanje se je predsedniku občine v imenu pionirjev zahvalil kapetan ekipe Tone Grilj. Poudaril je, da pomeni osvojeni naslov zanje spodbudo za še vestnejše in vztrajnejše delo v bodoče. Problem razvoja telesne kulture V naši občini imajo na skrbi razvoj telesne kulture občinska zveza za telesno kulturo, ovbčinski strelski odbor in Svet za telesno kulturo pri ObLO. Statistika kaže, da Občinska zveza za telesno kulturo združuje 9 društev TVD »Partizan« in 7 samostojnih klubov s približno 2500 člani. V občinski strelski odbor pa je vključenih 7 strelskih družin s 300 člani. Ti razveseljivi podatki pa močno zbledijo, če upoštevamo, da velik del teh društev ne izpolnjuje svojih nalog. Govorimo lahko o športni dejavnosti le pri nekaterih društvih oziroma klubih v Mengšu, Dobu, Ihanu, Jaršah in Domžalah. Vrsta društev obstaja le na pa-pirjul Vzrokov zato je več. Nekatera društva in klube tare pomanjkanje vaditeljskega in od-borniškega kadra. Drugi imajo težave z reševanjem problema vadbenih prostorov in športnih objektov. Tudi finančna sredstvu za tekmovunja in osnovne rekvizite so morda kje vzrok nedelavnosti in neuspehov posameznih klubov in društev. Tudi tesnejša povezava društev z učitelji telesne vzgoje v šolah bi verjetno mnogo pripomogla k večji aktivnosti. Mladino je v naši občini veliko. Zeli si športnega udejstvo-vanja. Tega smo lahko veseli. Po poti telesne vzgoje si naša socialistična skupnost lahko ob dobrem vodstvu vzgoji fizično in moralno krepke državljane. Zato si prizadevajo odgovorni občinski forumi odkriti vzroke nedejavnosti na posameznih področjih in v klubih. Tudi na straneh našega časopisa bomo vedno I veseljem objavili prispevke, ki bodo osvetlili probleme razvoja telesne kulture in nakazovali pot za njihovo reševunje. ŠPORTNI DOGODKI V OBČINI Košarka: rezultati zadnjih srečanj: 17. 10. Domžale : Ilirska Bistrica 64:61 (54:54. 31:33) 20. 10. Domž.Kle : Jesenice 117:71 (45:36) Z zadnjima dvema zmagama so si košarkarji Domžal bistveno popravili položaj v prvenstveni tabeli in so trenutno trdno zasidrani na drugem mestu v svoji skupini s 30 točkami takoj za ASK Tivoli, ki ima 32 točk. Kotalkanje: Domžale, nedelja 21. oktobra. Nogometaši Ihana so povabili v goste na košarkarsko igrišče v Domžalah kotalkarje ljubljanske Olimpije. V bogatem programu so mladi kotalkarji prikazali domžalskemu občinstvu vse lepote tega športa. Posebno sta ugajala perspektivna Metka in Fedja ter državna prvaka v parih Tjaša Andree in Peter Peršin. V Domžalah je posebno med dekleti mnogo zanimanja za kotalkanje. Ce bi se našel športni delavec, ki bi prevzel organizacijo im tehnično vodstvo te nove športne panoge v Domžalah, bi mu bili mladi kotalkarji hvaležni. Naslednja številka bo iziia 23. novembra.