S povezovanjem iz zaostalosti
V lanskoletni novembrski številki Dogovorov smo obširneje predstavili pobrateno občino Bijelo polje v Črni gori in pri tem omenili številne probleme, ki pestijo to sorazmerno slabo razvito področje. Vzadnji številki njihovega glasila »Bijelopoljske novine« pa smo prebrali, kako uspešno in na kakšen načjn pre-magujejo težave. Gre predvsem za povezovanje bije-/opotjskega gospodarstva z ekonomsko močnimi de-lovnimi organizacijami po vsej Jugoslaviji, med dru-gim tudiz mnogimi slovenskimi. Članek, ki naj nam na svojstven način pr/bliža sicer precej oddaljeno po-brateno občino, povzemamo v celoti
Dosedanji stiki bijelopolj-skih gospodarstvenikov z ra-zvitimi organizacijami po vsej Jugoslaviji so dali pomembne rezultate.
Že več let se bijelopoljska občina odpira k razvitim po-dročjem Jugoslavije prek združevanja dela in sredstev z ekonomsko močnimi organi-zacijami. Čeprav so rezultati take politike dobro znani in obojestransko koristni, se zdi, da je zanimanje gospodarstva razvitih področij države za vlaganja v nezadostno razvita znatno naraslo in da je v času stabilizacijske bitke in velikih investicijskih omejitev moč-nejše kot kdajkoli. Dosedanji neposredni stiki bijelopo]j-skih gospodarstvenikov z ra-zvitimi organizacijami po vsej Jugoslaviji oziroma njihovo povezovanje na ekonomskih načelih so dali pomembne re-zultate. Vendar se od sedanjih sporazumov in tistih, ki čaka-jo le še na soglasje republi-ških organov, da bi jih lahko nemoteno uresničili, pričaku-je še več.
Tu je nekaj primerov. Na področju bijelopoljske občine so že organizacije združenega dela, ki poslujejo v okviru se-stavljenih organizacij s sede-žem izven občine. Te so: to-varna dvigal »3. januar«, ki posluje v okviru industrije »Radoje Dakič« v Titogradu,
nato »Transservis« v okviru SOZD »Raketa« Titovo Užice in SOZD »Crnagora-tran-sport«, »Špiro Dacič« je član sozda gozdarsko-industrijske-ga kombinata »Crna Gora«, gradbena delovna organizaci-ja »Radnik« pa sozda »Lovčeninvest«. Tu so še To-vama obutve »Beograd«, bla-govna hiša v sestavi sistema beograjskih blagovnih hiš in še nekatere manjše delovne organizacije. Vse to predstav-lja okoli 60 odstotkov vseh go-spodarskih zmogljivosti obči-ne, ki prek združevanja z več-jimi proizvajalci vidijo tudi svojo priložnost za hitrejši izhod iz kroga nerazvitih. Sla-ba investicijska aktivnost ter pomanjkanje sodobne tehno-logije je vzrok, da se ta občina s 55 tisoč prebivalci nahaja na dnu razvojne lestvice v repu-bliki.
No, ozrimo se k najnovej-šim stikom in sporazumom bijelopoljskih gospodarstve-nikov z razvitimi organizacija-mi v Jugoslaviji.
Nekatere ideje o združeva-nju so nastale šele lani, druge pa so rezultat dolgoletnega sodelovanja. V tem trenutku so pomembni stiki in spora-zumi med gradbeno delovno organizacijo »Radnik« in GIP »Gradis« iz Ljubljane o grad-nji betonskih elementov v Za-tonu.  Oba  kolektiva  sta že
vrsto let v dobrih poslovnih odnosih, tako da je za najno-vejši sporazum potrebno sa-mo še soglasje pristojnih or-ganov v republiki. Tu so še sporazumi med »Budimko« in »Radensko«, saj bi po oceni strokoviijakov iz »Radenske« z mineralno vodo in gazirani-mi sokovi lahko napolnili prek 15 milijonov steklenic na leto. Vsekakor ni treba poza-biti, da je mineralna voda izje-mne kvalitete in kemične se-stave ter se po oceni tamkajš-njih strokovnjakov lahko ko-sa z najkvalitetnejšimi v drža-vi. Pomembno je tudi sodelo-vanje med kmetijskim kom-binatom »Bjelasnica« in ljub-ljansko »Emono« ter z Ljub-Ijanskimi mlekarnami in dru-gimi.
Upoštevajoč usklajenost sporazumov in nujnost reali-zacije posameznih progra-mov, menim, da je najpo-membnejše usklajevanje ok-vimih pogojev združevanja med republikami in potreb-nega soglasja v Crni gori, da bi lahko kar se da hitro pristo-pili k uresničitvi načrtovanih programov, pravi Abid Crno-vršanin, predsednik izvršne-ga sveta skupščine občine.
Jasno je, da vsako zavlače-vanje pri delu lahko prinese le nove težave, ki jih je na po-dročju občine že tako dovolj. Menimo pa, da do tega ne bo prišlo in da bodo sredstva, na-menjena za hitrejši razvoj ne-zadostno razvitih, skozi skup-na vlaganja organizacij zdru-ženega dela iz razvitih in nera-zvitih področij končno dala prave učinke, ki bodo zmanj-šali prepad nerazvitosti med enimi in drugimi in odstranili sum v pravilnost njihovega usmerjanja.
D. Jocović