DR. IVAN LAH: Balkan. (Koncc.) ' C~^^^\\^ a"es pojdemo torej naprej na Balkan. Upam, da ste h a rXA se dobro prespali v Belgradu — zakaj na poto-I "^ \ VA vanju se človek utrudi in mu dobro dene spanje in ^&rj-^ T | Ako bi imeli časa, bi lahko naredili izlet v jC^p I razna srbska mesta. Lalrko bi se peljali s parniikom h^ Jj I °^ ^unavu navzdoi. da bi si ogledali staro s-rbsko lc^ V ~^^W/ trdnjavo Smederevo, ki je najdalje o'hranila svojo samostojnost, ko so Turki že davno preplavili vso srbsko zemljo. Iz Smedereva bi se peljali Iah'ko do Stare Oršove in do /^eleznih Vrat in bi tako prišli na Rumunsko in1 v Bolgarijo; ako bi pa zavili s parnikcm na sever, bi prišli na Ogrsko, v Budimpešto in naprej celo do Du-naja, Železnice peljejo iz Belgrada na vse strani, in bi si lahko ogledali tudi druga mesta. Toda ne vidjeli bi tam nič posebnega: mesta so se raz-vila šele v zadnjih letih, ko je Srbija 1. 1878. postala samostojna, in le tuintam se najde še kak spomin na stare turške čase: niake hiše, zapu-ščene niošeje, trdnjavski stolpi itd1. Zato pO'jdemo na kolodvor in si kuipimo1 vozni listek naravnost do Sofije. Srbski vlaki so taki kot naši. zakaj železnice morajo biti povsod enake, le na Ruskem so vozovi boilj širaki — v Bosni pa bo'lj. ozki. Ako Kledarno skozi okno, vidimo lepo srbsko zemljo, z bogatimi lesovi, Iepimi griči in rodovitnim poljem. Do Sofije se vozitno 14 do 16 ur. Prvo veliko mesto1, ki nas zanitna, ie Niš. Pred 30 leti je bilo to malo zapuščeno mestece — nekdanja turška vas, sedaj je to lepo mesto — Plovdiv f —« 155 — [ leži na zeleni ravnini — ofcoloinofcolo pa ga obdajajo griči. Niš je sedaj f riajmočnejša srbska trdnjava, središče notranje Srbije. Od tu so šle f lani srbske čete proti Turfcorn. MeŠčani v Nišu so jako navdušeni Iiudje; [ če bi vedeli, da se vozimo mimo, bi nas gotovo prišli pozdravit, ker vedo, [ da smo Slovenci njih bratje. L Ko srao se pred tremi leti vračali z vsesokofekega zleta v Sofiji, smo pdospali okolo 10. zvečer v Niš. Na kolottvoru je bilo polno ljudi. Igrala F je vojaška godba. Vlafc je stal le nekaj minut. Ko smo stopili iz voz, so t nas navduseno po^zdravili. Nekdo je stopil na ograjo in; ie govoril nav- \ dušen g-ovor; potem pa je godiba zaigrala slovansko1 himno1; navdušeni klici »Živiol« so 0'dmevali po vsem kolodvorui. Hiipoma pa so se ljudje sprijeli. < \ »Kolo, kolo!« so; klicali vsi. L V trenutku je godba zaigrala kolo. in cela dolga vrsta se ie vrtila [• okola vlaka. Obplesali sm<3 ves vlak, m vlak je moral čakati, da smo se bratsko pcslovili. Tako je bilo torej v Nišu pred .trenri leti. Vem, da bi ne bilo danes drugače, ako bi prišli tja. [ Ako se vozimo naprei, pridemo po kratki vožnji v Pirot. To mesto I je znano, ker se je tu leta 1885. končala bratomoTna vojna med Srbi in I Bolgari. ¦' ¦-^"-¦-•^ [ Vozimo se še nekaj časa in pridemo na meino postajo Caribrod. Tu l je meja med Srbijo in Bolgarijo. Na kalodvoru vidimo srbske in bolgar- ske uradnike v prijaznem pogovoru. Ako druigod preidete cez mcio v i drugo državo, navadno stro,Lo preiiskujejo potne liste in prtljago. Tukaj vsega tega ni, Čez nekaj mfnut se že vozimo1 naprej po bolgarski zemlji. I Na iužni strani se vlečejo1 napeti rjavi griči, polni širokih njiv. Tu so tiste planjave. na katerih se je razvil boi Ieta' 1885. Kmalu se pripeljemo v Slivnico1. Slivnica je preprosta kmetiška vas. ki leži na griču nad po- [ stajo. Tu se je bila leta 1885. odločilna bitka, v kateri so Bolgari zmagali nad Srbi. Tuje države so nahujsfcale Bolgare in Srbe na boj. Sovraštvo ! med obema narodoma ie ostalo za spomin. Šele v zadnji vojni proti Tur- kom so Srbi in Bolgari pozabili na ono nesrečno1 vojno. Vlak drdra hitro naprej. Na 'jugu se že kaže lepa zelena Vitoš-planina — na severu se kažejo gozdovi moKočne stare planine — med obema se ¦razprostre hipoma pred narni široko razMta ravnina •— in sredi nie stoji mesto —Sofija. Sofija je popolnoma drugačna nego Beferad. Sofija je popolnoma novo mesto. Ko je bila Bolgarfja osvobojena (leta 1878,), je bilo tu malo turško mestece s par tisoči prebivalcev. Sedaj je to moderno1 mesto z lepimi stav-bami, s širokimi ulicami s tramvajem, z lepitni parki in dtevoredi in šteje nad 100.000 prebivalcev. Sofija je mesto. ki vsakemu ugafa1. Raste hitro od dne do dne •— 'ker je glavno mesto1. Največia stavba v mestu je velika cerkev Aleksandra Nevskega, najlepša stavba v Bolgariii, ki io ie sezidal bolgarski narod v spomin na svoje osvobojenie za 36 milijonov levov. Šele v zadnjih letih je bila; dovršena. Moeočne kupole se dvigajo1 druga nad Pogled na Tirnovo — 157 •«— drago visoko nad vse mesto. Druigo, kar nas bo zanimalo, je dvor bol-garsfcega carja. Vi si gcrtovo mislite, da raoraio biti vse kraljevske palaee jako velike. A to ni res. V Soiiji n. pr. je knežji dvorec enonadstropna pa-lača, ne posebno velMca, leži sredi mesta v zelenem vrtu, in nfene rdeče stene se lepo kažejo nred drevjem. Ztiano je. da bolgarski car rad: potuje in da živi več drugod nego dioma, Poleg knežje palače ie lep velik vrt, ki j se imenuje »graždanska gredina« — ali mestni vrt. Okolo tega vrta se dvigajo razna državna poslopja. same lepe stavbe. Med njimi je tudi s^le-dališče, za temi hišami stoii lepa »Slovanska Beseda«. Tam najdete tudi slovenske časopise. Na drugi strani vidite staro poslopje z malimi kupo1-lami. To je stara mošeja. Za spomin na turške čase so pustili Bolgari dve mošej'. l:no sc izpremenili v muzej. Ako si bočete zbirke ogledati, vstopite. Vstou ie prost, in vidite lahko marsikaj iz starejše in novejše bolgarske zpfodovine. Ako Kremo po ulicah naprej, pridemo do lepega trga: na eni strani se dviguje lepa stavba z naprsom »V sjjovor je silata« (v slogi je moč). To je bokarsko sobranje ali državni zbor. Njemu nasproti pa stoji kraseu spotntnik carja osvoboditelja.najlepši spomeniknaBalkanu. To ie oni ruski car Aleksander, ki je leta 1876. pcdpisa.1 voino proti Turčiji' in je osvoibodrl Bolgare. To je pravi spomcnik bolgarske svobode. Ako gremo od tu naprej, pridemo v lep park Borisov, 'ki ima imte po Borisu, ki bo bodoči boilgarski car. Še mnogo zanimivega si lahko ogledamo1. Najbolj Vas ibo zanimal mal spomenik Vazila Levskega. Vazil Levski je bil dijakon, ki je navduševal narod na baj proti Turkom. Turki so ga vjeli in so ga v Sofiji leta 1873. obesili. Bolest nam napolni srce pred tem spomenvkom mladega bojevnika, ko pcmislimo, koliko ljudi je padlo v boiiu> za svobodo. Vi morebiti niste še , nič čitali o Bolgariji, zato bi vam bilo vse to tuje. Ako pa pos:ledate bol- I garsko zgodovino, boste spoznali, da so bili Bolgari nekdaj slaven narod I in da je iz njih zemlje izšla prva slovanska krrjiga, ki je prinesla veselo F vest odrešenja vsem slovanskim narodoiri'. Bclgari so biii prvi slovansfci narod, ki so si ustvarili svojo državo. Pravijo sicer, da so bili prvotni Bolgari tatarski narod od Volge in da so zmagaii najpiej nad Sfovani, ki so živeli db Dunavu — po'tem pa so- samj postali Slovam in so zrasli tako, da so postali nevarni; Konstaintinoplu ali Bizancu, tejer so vladali bizantinski cesarji. Bolgari so razširili svojo oblast prav do Dunava in do ogrske zemlje, njih car Krum (802 do 815) ie stal pod obzidjem Carigrada in se je meril skoraj z nemškim cesarjem Karlom Velikim. Bolgari pa so bili takrat še pagani1 m niso hoteli sprejeti krščan-stva, ker so se bali, da bi ne izgubili svoje svobode, če sprejmejo verc iz Bizanea. Sele Boris, bolgarski knez (852 dc 888), je sprejel krščartstvo in se je dal ieta. 865. krstiti. Tisti čas namreč je dobil bizantinSki ceSar Miihael od velikomorav-skega kneza Rastislava povabilo, nai bi- poslal med slovanski narodi na Moravi kake učenike, ki bi ijudi v narodnem jeziku učili prave krščanske Tirnovo z južne strani ' — 159 — vere. (Prej so namree med Slovane prihajali satno nemŠki pridigarji.) Cesar Mihael je poslal Cirila in Metoda, ki stai leta 863. prišla na Moravo in sta prinesla prevod sv. pisma v skvvanskem ieziku. To ie eden največ-jiii dogodkov v zgodovini slovanstva. Ciril in Metod stai bila iz Solunia in sta pisala v takozvanem staroslovenskem jeziku, ki so ga! govorili v onih krajih. Tako je iz Bolgarije izšlo blagavestj© na slovanske narode — slo-vanski knezi Rastislav, Kocelj in drugi so se dali krstiti — tako1 se j'e dal krstiti tudi Boris, bolgarski knez. Dobrih sto let pozneje se je dal krstiti ruski knez VJadimir (998), in taiko je vse slovanstvo sprejelo krščansko vero v svojem jezifcu s slovansko bogoslužbo. (Na vzbodu je ostala, pri nas so jo zatrli.) Krščanstvo je ugodno vplivalo na Bolgare — menihii so prepisovali slovanske kniige. Boris je šel (888) v sanrostan. Za njitn ie vfedal sin Vla-dimir (888 do 892), potem pa Simeon Veliki (893 do 927), ki je najslavnejši stari bolgarski car. Takrat so začeli druigod slovanske menih-e preganiati (Nemci so bili proti njim) in umaknili' so se v Bolgarijo. Car je podpiral njih delo - - tako se je razvila lepa kultura v knji'ževnosti — pa tudi splošno. Obenem je rasla bolgarska oblast na Balkanu tafco, da je car Simeon bil gospodar vsega Balkana in se je nazval1 »car Bolgarov m go<-spodar Orkov« . . . Zmaigal je v- vseli bitkah in je zidal po mestih lepe cerkve in palače. : Njegovi nasledniki so prišli v medsebojiie boie, ki so jih 'SOivražni'ki porabili zase. Pričel se ie odločilni boj itied Bo>lgari in Orki. Ta boj je hotel izvojevati car Sam.uel (976 do 1014). Po 401etnib bojih med1 Srbi in Bizan-tinci je prišlo do vojne.-ki se je končala pri gori- Belasica, kjer so bili Bol-gari popolnoma premagani1. Bizantinski cesar Bazilej ie poslal carju Sa-rmielu oslepljene bolgarske vofa'ke nazaj. Samuelu je od žalosti počilo srce. (Slovenski pesnik Krilan ie napisal o tem pesem.) Orki so zopet ob-vla-dali Balkan — na zapadu pa ie zrasla mogočira srbska država. Pozneje so Šišmani zasnovali novo bolgarsko državo n-a vzhodu, ki se je po težkih bojih začeia razvijati. Toda v tem so prišli Turki v Evropo. Kos za kosom je padal v njih roke — po bitki pri Tirnovu leta 1393. je bilo konec bofear-skega carstva. Turki so zavladali nad deželami. Leta 1444. je poljski kralj Ladtelav botel premagati Turke — toda v bitki pri Varni je padel, in vsa vojska je bila uničena. Takoi so ostali Bolgari v turški sužnosti in so mnogo trpeli. Počasi so pozabili na svojo staro slavo. Leta 1762. je menih otec Pajsij izdal v bolgarskem jeziku »Historijoi bolgaro-slovanskega na-roda«, in Bolgari slovanskem iuKit. n-avdušeni Ju&cstovani in da pojdete prej ali slej pogledat Balkan, ki jc skupna domovina našili slovanskih bratov!