Št. 164.
V Ljubljani, pondeljek dne 22. julija 1918.
Leto II.
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan opoldne.
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstr.
Učiteljska tiskarna.
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36'—, za pol leta K 18-—, za četrt leta K- 9—, za mesec K 3—. Za Nemčijo celo leto K 40—, za ostalo tujino in Ameriko K 48'—.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v: razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Posamezna	14	vi&*arjjew.
jv
Zenska volilna pravica v ogrskem državnem zboru.
Pri razpravi o volilni pravic1! v ogrski državni zbornici ife stavliil ministrski predsednik dr. Weikenle naslednji predolg:
Državnozborsko Vioiliiilino pravico iimia vsalkia žena, ki ustreza poleg v § 2. 'navedenimi splcš-®ini zahteivaim mciricla še ikake odi naslednjih
zahtev.
I • Uspešno aibisio*lviramtje štirih meščanskih ali Mrfih sreickiaeštoilsikih razreldioiv.
2. Zenia 'aili vdova po možu, ikli je z .uspehom uoivirsiiil n a j'višji razred ikalke sreidinje šoile ali enakovrednega zavoda.
3. Dekle ali vdova alli postavno točena že-na> 'ki izvršuje gospodarski, industrijski ailii ko-nieroialnii poklic in ki plačuje ali v enem davčni Vrsfci ali v več diavčnih vrstah skupaj, v eni ali
občinah najmanj sto ikron direktnega državnega davka.
V debato o >tem priadllioigiu so posegli izastap-nliiki najrazličnejših strank iin :iz več alti manj reakcionarnih izjav se je razividefo jalsno, da boj za ženskio /vodilno .pravico že idicilgia ni več ’n ki ga žene vadijo pinoti možem, temveč (košček baja političnih strank med seboj, v prvi vrsti 'teidiaj košček razrednega boja.
. Goivonnii!k;i, kli so posegli v debato, in ka-tCl'im \Vekerlov predlog ni povšeči, so vložili nekaj izpremin j ©vabilih predlloigov, ilz klatenih je •'aaviildimo, da niso tcmeiljmi nasprotnika ženske volilne pravice, tamiveč hočejo jo te limeti za svoje namene.
Wekenlejev preidilioig hoče žensko vodilno Pravico ikioit zeilo sposobno sredstvo za očoir-ščenje meščanstva, laik dioizidcvni napredek, kakor je priznanje d cime ženslkie volilne pravice, ie pravzaprav poslabšanje volilne pravice sploh, kajti dlocint dobe s tern meščanske stran-z gllasoivi žen veliko pomoč, ostanejo ivelilke '^ase iljndistva, katerim jo volilna pravica že 0'reiz tega s pogojem uspešnega absoiviranja štirih ljudskih razredov pristrižena, omejene na glasove imiož.
Bella Landavec od Ijudskie stranke ne vidi fcot pravimo, da dobe žeine na ipoidilagi kvalifikacije svojih mož vollihio pravico. Zagovarja 'J^pliiiltiio pravico družimo vzdrauttočih žen oM ta-kii obdelujejo najmanj osem oralov.
Ta predlagatelj bi rad koristil z žen siko vo* lilmo pravico svoji stiranki. Malo bolj demiokra-tioetn, kakor Wekedejev, napravi njegov pred-'majhen slkok v agransko stran. Isto veilua o predllogu poslanca Ladisilava Fenvesa. Ta je Rjavil, dia zasleduje W'cikenlejev predlog ruz-redino gospodstvo. Predlog Telesky, ki hoče nnianaitii volilno pravico 'le družino vzdržujočim ženaim, daje prednost samostojnim ženam. On Predlaga, da dioibe volilno pravico vse žene, k obdalujeijio najmanj osem oralioiv.
Naiveču'0 hinavščino je uganjal seveda «r.o/f Štefan Tisiza. Izjavil se je ipmoiti ženski vo-‘Mlini pravici. Politika naj se ne zanaša v družine.
V 1‘esimd je ljudstvo proti ženski volilni praivici.
^Iiitiika je stvar moža. Ženo, naj se ne spravlja
v 'Vialoive političnih bojev.
_ Politika drugih pa se sme zanesti v družine. Ali sc ne bo zanesla, če se biotdioi kot posledica liszoive politike, ki nam je prinesla vojno1, iztirili možje ali sinovi iiz družin, da sc morda ne v,nnedo ah pa te kot pohabljenci ? Ali se ne bo, spoimliinia v vsaki družini dannadlan hiuida alkiota na Tisziovo piolitiiko ? Nihče bi ne bliil bdlj v<3se'l, kakior mi, ajoo bi ne biiil grof 'l'iisiza zanesel 'SVlftie politike v družine. Ako danes zahtevamo v;oIlil'iiio pravico, ako bi .dioibliH en del 'žen nia Ogrcem volilno pravico, tedaj nam bo služiilo to, ua izbrišemo zopet posledice Tiszove politike,
V oljno kugo in lakoto iz družin.
Volilna pravica privilegijev pa nam more malo koristiti v tem boju.
Edini goviomnlifc v ogrski poslanski zboir-nitci, ki je ugoivarjal pirotii temu, fdia bi Mie žciae iz ljudstva izključene oid volilne pravice, je bi/l poslanec Štefan Szabo.
Uvedbo ženske 'volilne pravice na Ogrskem moremo smatrati šele potem kot napredek, alko se postavlja saj ina tisto podlago, kakor možu dana vodilna pravica (štiri ljudsko'-šolski raizredi ali znanje ogrskega jezika), ker se s tem dosega le premoč meščanskih strank, prednost posedujočih razredov. S svojim nežnim čutom,: "Žene naj se ne spravlja iv ivailoive političnih bo-jeiv«, naj nas grof Iis®a ne obidaruje. Žene', ki se vozijo kot rudarke v jamo, ikli delajio kot tr-žakinje v imunlicijskili tovarnah, kii so utrjene v gospodarskem in strokovnem 'boju, te bi piolii-tični boi lahko prenesle, in sicer za to, da se sploh ©proste dnevnega boja ipnotii lialkioti, boren ja v težkem delu za golo žiLvljenje sebe in svojih otrok in da se Ikonono rešijo gospodarskega in strokovnega botja.
In 'vršilo se je glasovanje. Predlog ministrskega predsednika glede ženske volilne pravice je bil odklonjen s 96 proti 161 glasovom. Proti je glasoval pretežni ded delavne stranke in miaiii posestniki, zanj pa vladna stranka, Au-dnassyjeva in Karolyjeva skuipina, saikisonisiki ouislanoi kakor tudi nekaj članov delovne stranice. Predimg poslanca Baiogha za idovoilitev volilne pravioe ženam je ibiil loidlkilonjein ® 106 proti 146 glasovom. Predlog grofa Julija Aindraissvja1, naj se ženska 'Volilna pravica izroči v obliki posebnega zakonskega načrta še iletos državne n'' ziboiru v pretres, je bil 'odlkllioinjen s 96 proti 156 glasovom'. Vsi ostali, žensko ivoliilinio pravico zaL devaioči predlogi, so bili odklonjeni.
Demokracija se jim studi.
Nemčija jo od vseh kulturnih držav med najbolj nedemokratičnimi. Tuintam se piri nas s e vedia to taji. Mnolgo mož din, žen, kii hočejo hvaliti in slaviti »nemško svioibodo«, dolbe pri nas vse polno demokratičnih naprav in imenujejo, če mogoče, kot »kronanje poslopja« šolskioi in bramibno dolžnost. Nato seveda, odigoivorti visak izobraženi inioizemec ravnotalko ikakoir vsak demokratično misleči Nemec porogljivo smejoče: Kako tie z enotno šolo? Kako se Vam' sanja o enoletnem privilegiju?
Poglejmo r.ajše stvari na dno in priznajmo mirno: kljiuib državnoizborske volilne pravice smo še A-B-C-darji v demokraciji.
Vseikciikoir: Deanokracija je na pohodti. Ves svet pretresa s siiilio naravnega zakona. Nemška Prusija se ne bo imioigla odtegniti temu poiliitiič-nemiU naravnemu zakonu. Vprašanje ni: če; temveč le: kdaj?
To občutijo naši reakcionarci samai. In ker jih jc strah pred dobo-, ki bo njihovi oblasti napravila konec enkrat iza vselej, radii tega iščejo, da bi jo kolikor imogoče izavildk/li. V teh časih narodnega navdušenja se ijiim ne zdii za ta namen ničesar prikladniejšega, kakor raztrosite v legende: demokracija pri nas pomen ja v jedru zmago naših sovražnikov.
Popolnoma v zavesti ciljev delajo 'gospodje po receptu, ki gia je prinesla »Kreuzzeitimg« z naslednjimi stavki:
Angleški tednik je pisal pred kratkim, da bi se z demokiratično Nemčijo pač mnoge! skleniti sporazumen mir, z vojiaško pa le, če k;api-itulira. V demokratizacliji Nemčije vidijo nas-pnotnilkii s tem ravinoitista poroštva za) njeno o-slabitev, kakior v najtrših mlroivnih pogojih.
Ni imogoče dobix>, na imainjšern prostoru napisati več palitične 'neslanosti.
Maijhnal reakcionarna mianjšiiina v Angliji, ki ravnotako dobrlo deiluije na ponižanje Nemčije, kakor piri nas stremijo Vsenemci na ponižanje Anglije, niti ne misli nato, da bi želela demokratizacijo Nemčje. Imperialisti okrog »Mor-ning Post« izjavljajo večkrat pri vsaki priliki, da ostane Nemčija, kakršnokoli ustavo naj že ima, nevarnost, kii se more Odstraniti le z sredstvi sile. Oni nočejo demokratizacijo Nemčije, temveč razdemokratiizacijio Anglije, njeno »pru-siifiikacijio«. Zavidajo nas naše zunanje politike, ki jo hočejo prenesti v njihovo deželo.
Demokratje nasprotno v Angliji din Združenih državah, pacifisti, večii del delavskih 'voditeljev — vsi si vsekakor žele naše demokratizacije. Da, mnogo izmed njih jih v resnici misli, da brez te demokratizacije ne more priti do hitrega, še manij pa do itrajnega miru. Store li to iz hudobije, in rafiniranega preračunanja ? Ker vidijo v demokratični Nemčiji oslabljeno Nemčijo ?
Ko bi se vendar že hoteli odvaditi, da ne bomo zrli v vsakem izražanju mnenja kakršrv koli škilita zahrbtnost in nesramnost! Anglosaški demokratje in pacifisti so ravmotisti kakor našli nemški demokratje in pacifisti tudi. Gotovo oni hočejo blagor svoiiega ljudstva. Vendar oni hočejo preko vsega blagor vsega človeštva vštevši nemškega naroda. Ničesar jim ni bolj tuje kakor misel, da bi morali biti »dedni sovražniki«, narodi, kii so poklicani k temu, dia bi se medsebojno stalno sovražili. Oni so tako »kramarski«, da si do miši ju je jo, da bi se godilo njihovi deželi najbolje, alko žive z vsemi deželami v miru lin prijateljstvu.
Da, ti idealisti so tudi realni politiki. Oni nočejo nobenega silovitega, temveč sporazumen mir. Zakaj za vsakimi silovitim mirom zro nevarnost prihodnjih vojen in v tem potrebo militaniziacije svojih doisedaj nevojaških narodov, trajno obloženje z osebnim prisiljenjem in strašnimi vojaškimi izdatki. Oni nočejo ohranitve službene dolžnosti, ki se jim zdi v soglasju s svobodo. Oni nočejo, da bi imeli nelpro-duiktivini oboroževalni izdatki prednost pred! produktivnimi kulturnimi izdatki. Oni nočejo, da bi bilo človeštvo zopet izpostavljeno samo>-umiičeniju kakor v tej vojni. Oni tudi nočejo, da bi stopila za vojno z orožjem, ki mori ljudi, gospodarska vojna s celinskimi šikanamt in blagovnim bojkotom, ki bi ruinirala ljudi.
Zategadel zahtevajo, da naj namesto internacionalne anarhije, ki je vladala do vojne in pripeljala do vojne, stopi 'internacionalni pravni red, da naj se nrede vsi prihodnji prepiri, vsi brez izjeme, potom razsodišč in posredovalnih svetov; da bi splošno razoroženje nadomestilo: tekmovalno oboroževanje; da naj sistemu zveznih pogodb in koalicij sledi zveza narodov, kateri bi se morali pridružiti vsi narodi, ki so dobre volje.
Večna vojna ali zveza narodov — tretje
ni mogoče.
Predpogoji zveze narodov, te resnično velike misli prihodnjosti, je pa po mnenju vseh inozemskih demokratov in pacifistov, tudi nevtralnih ta, da je k veliki svetovni zvezi združenim narodom demokratična podlaga. Oni mislijo, da v modemih časih vojna nikoli ni bila željo, večine kakega kulturnega naroda, vedno le produkt politike mogočnih manjših klik. Ako bo odpravljena lajna diplomacija, ako bo splošno vladalo ljudstvo, ako bo povsod večina odločala o vojni in o miru, tedaj bo končno tudi konec vojne, tako dolgo tudi ne bo zveza narodov in s to trajni mir več le utopija.
To so ob kratkem misli oniih inozemoev, od. katerih pravil »Kreuzizeitunig«, da hočejo demo-kratizaoiijo Nemčije, ker jio žele oslabiti. Ali itna ta konservativni list inozemske demokrate za
bedake ? Oni imajo v svojih deželah demokracijo M enako volilno pravico, pariaimcntaricn-o vladanje, odločitev ljudstva o vojni iiin miru. Oni se ibore z vso svojo močjo za vzdržavamje svojih notranjih svoboščin preti rcdkciSonrarcenn v svojih lastnih deželah, katerim je vojna dobrodošel povod, da glodajo na demokraciji. Oni žele ito, kar se jim zdi, da je dobro, tudi za Nemčijo. In to ne delajo morda s skritimi nameni, ilcar je napravilo Anglijo in Ameriko veliko, da bo storilo Nemčijo majhnio? Kdor v Inozemstvu ®i želi demokratizacije Nemčije, to stori iz rav-notistih vzrokov, Hz katerih stremimo mi sami po tem cilju: iker mora biti demokracija smrtni sovražnik vojne edino poroštvo, ki nam nudi trajen mir.
Demokratizacija države po menja okrepitev države. Vsekakor ne v popolnoma vojaškem smislu. Vendar to ne sirne več hiti merodajno v bodočnosti. V zvezi narodov ni. »nobene vojaške tekme, le gospodarska, znanstvena, umetniška, •kulturna. Demokratizacija ipoimiemua oprostitev vseh moči naroda, pomerja odstranitev vseli (ovirajočih privilegijev, pomenja razvojno možnost za vse zmožne, pomenja podreditev vseh posameznih in razrednih interesov za .cr-Vi' blagor, pomenja solidarnost interesov širokih mas z ornimi države in s tem v resnici največjo okrepitev države.
Kdor sl,uši demokratiizaidiji Nemčije, ta služi svoji d orno v i n i, vsekakor poleg tudi čl o-v e š ,t v u.	-----
Iz Prage.
16.
1918.
Narodni Odbor ise je konstituiral v soboto. V predsedstvu so dr. K. Kramar (državnopraiv-ni demokrat) V. Klofač (češki socialliist) dr. K. Souikup (češki socialni demokrat) in A. Š vdrla (agrarec). V odboru je deset socialnih demokratov, med njimi ss. Stivin, Hampl, dr. Meiiss-ner, tedaj celo lomi, kii niso biili posebno vneti za sodelovanje z buržoazijo. Zanimivo in zelo čuidno je, kar piše Klofačev »Pondelnlilk« o tam Nar. odboru. Pravi, da sta ga omogočili socialistični stranki, Ikii da sta v interesu stvari _v jninogo — iiin marsičem to io n c e d i -r a 1 e... Ce je to res in kaj je res, se bo pokazalo.
Fakt je pa že, ida shod, ki ga je sklicala na nedeljo 14. it. m. soc. dem. stranka na »Kr. Viino-hrady, prav tam, kjer je bil nedavno razbit — n :i bil r a iz b i it in da je dir. Šnneira-1 meinioteno govoril... Pokazalo ise je, da razgrajači niso bili delavci, ampak tisti, ki na delavskem shodu niso Imel rtič iskati. —
Po deželi in v Pragi se vrše velika nnainiife-stadijska zborovanja učiteljev za boljši in večji toaščdk kruha. V Pr algi so mastni uslužbenci ustanovili velenakupno družbo, iki naj jim pomaga; učitelji so sklenili, da bodo postali člani.
Češka socialistična stranka poživlja lokalne organizacije, naj 'pomagalo ubogim, ki nimajo ničesar v usta, da bodo sedanje ter gladine tedne mogli vzdržati...
Tako si hočejo pomagati!
Hudo je sicer pri nas. K vsemu pa so še vedno politične persebuoije. Te dni so celo ustavili
— Narodno Politiko, »list, ki gd ni bolj pohlevnega v narodu! Ustavili so ©a za cele tri idnii!!
— Shode prepovedujejo. Dir. lEillenbogen je te dni pravlilno orisal politiko avstrijskih Vlad, ko je rekel, da delajo proti sporazumljenju med avstrijskimi narodi in da na »neverjetne načine 'Odbijajo od sebe vse pametne češke ljudi. Razume ise, da je Seidlerjev govor o nemškem kurzu v Avstriji v Pragi in na češkem zelo »pomiirje-valtnio« vplival.
Jesti imialo, svoibode malo — persekueij vse polito — no, irad bi poznal tistega, ki misli, da se ob takih razmerah dela za težnje vlade ugodna politika ...	__________________________________________________________
Politični pregled.
— Iz parlamenta. V poslanski zbornici-se prične danes debata o češkem predlogu mu» obtožbo Seidlerjev ega kabineta; jutri se bo1 vršilo glasovanje. Navadna večina zaldoistnje, da -se predlog izroči -odseku. Debata o vojaških dogodkih na fronti lin v zaledju ise bo vršila v sredo lin četrtek — majbrže v tajinii seji, v petek pa pride na dnevni red proračunski pnovizonij, ki Odloči Seidlerjevio osodo.
= Državni proračun za leto 1918 19. ninaiiK čni minister je predložil državnemu zboru redni proračun za dobo od 1. .julija 1918. do konica junija 1919.
Proti nemškemu kurzu. Poslanci Habor-miam in tovariši so vložili vprašanje na ministra skega predsednika zaradi njegove Izjave o vztrajanju pri nemškem kurzu ter zahtevajo pojasnila, ali je bila ta izjava podana z na j višjim ipooblastiloim in ali sloni na sklopu ministrskega isveta. Isti poslanci so vložili ostro -interpelacijo na slovanske ministre v Seidleejevem kabinetu: GwiM»iiniske©a, Twardiovgkega, Harbac-izewškega, ali je podal min. predsednik -izjavo ,o nemškem kurzu z njih-ovo -vednostjo in njihovim privoljenjem, kaj hočejo storiti, .alko ni bilo tako, ali kako se hočejo opravičiti -pred slovar . javnlostjo in svojo vestjo, alko so v -izjavo privolili.
= Dogodki na italijanski fronti. Nemški poslanci so vložili nujno -vprašanje dio domobranskega ministra, v katerem pravijo: Sporočila imimsitrslkeiga pediseidniiika dr. VVeikerla -v ogr-iSkeun 'dtt-žavnem Zboru in druga poročila ter »vesti na naši ofenzivi na italijanski brenti, »o slabem vodstvu In o poteku luimlilkiamja' preko Pijave nadalje vesti to brez uspešnosti našega obstreljevanja s plinom, o nedostatimosti letalske službe ter o slabi skrbi za ranjene 'in bolne dajejo podpisanim ipovod za t-oile vprašanje -do vlade: Ali je vlada pripravljena dati natančno pojasnila o dogodkih na j-ugoizapadni fronti ter tako Izpodbiti men temeljeniini vestem tla in pojasniti resnične dogodke, kar more edlinlo pomiriti -prebivalstvo.
= Je-Ii se je »Szent Istvan« potopil vsled izdajstva? Poslanec dr. von Miihlvvert .in tovariši so v poslanski zbornici vložili Interpol arijo -glede velike bojne -ladje »Szent Istvan«, -kii »se je v noči 10. junija iob meketa dailmiatlinskem »o-toku potopila. Z oztinom na veisti, ki krožijo o tem dogodku, vprašajo initcnpeilanti, ali se je nesreča pripetila »vsfed malomannosti laHi pa gre morebiti za izdajsitvo vojaške tajne, oziroma k-edo je izdajalec? Ali -so se storile vse potrebne »priprave za rešitev posadke.
— Obrtna šola v Trstu. Poslanec dr. Rybaf je -izročil ministru za javna- detla -spomenico, ki »zahteva, naj s»e na državni -obrtni šoli v Trstu -uvedejo -slovenske vsporedu-ice, ker sedanja organizacija te šole nie edgoivarja željam in potrebam sil-oveniškega -prebivalstva.
= Maksimalne cene za moko na Ogrskem. Ogrski uradni list -objavlja innredlbo-, tičočo sc izdelovanja pšenične in ržene moke ter ©lede odstotkov, do katerih -se imotra izm-leti žito, za tako zvan-o »nuleroo«, mako za kuho iiin za krušno moko. Maksimalna cena za fino imoko je določena na 96 ik-ron 50 -viin., za moko za kuho na 80 kron in za kr-ušmo mloiko na 50 kron; za ržen-o -moko na 87 kron 30 vin. Maksimalna cena -zn otrobe 35 kron.
= Volilna reforma na Ogrskem. Ogrska poslanska zbornica je v petek nadaljevala podrobno debato p Volilni reformi. Z »oz.inom n,a dejstvo, da je z-bo-r-nfi-čna ivečina »v protislovju z dogovori odltolaniila »sftoomaj vse pr-edil-o-ge miinli-strskega predsednika We'kerie»i»a, je postomec grof Batthiamyi v »imetmi Karol ylijeive stranke Izjavil, dia se stranka nadaljnje razprave -o volilni reformi nc bo udeleževala, člani stranke so na to zapus-tiili zbornično »dVo-ramo.
= Državni tajnik Hintze. No-vi državni tajnik za vnanje zadeve, adimiirall von Hintze, je »nastopil svoje službeno -mesto-. Nastopajoč isivo-j-e -službeno imesto je -novli državni tajnik poslal vnanjemu ministru grofu Burianu brzoiraivko, v kateri -izjavljaj, da z veseljem pozdravi ja stremljenja, ki imeriijo n-a to, dla se zveza med Aivstro--Ogrsko -in Nemčijo ralzširi -iin poglobi. Smatral se bo -.srečnega, 'če se -v bližnji bodočnosti posreči, -ovenčati uspehe naše trdne zveze z zmagovitim častnim miroim.
= Baltiška mornarica protirevolucionarna. »Narodno Djelo« javlja, da 'je -revolucijski tribunal poveljnika baltiške »mornarice zaradi ipro-tir-eivalurtomiamih »spletk obsodil na smrt iin dal obsodbo tudi takoj Izvršiti. Gdlctoupno 'baltiško brodoivje .so zaradi protiireivoiluciionamega delovanja njegove posadke prOgliasffli kot domPViinn sovražno iz-v-en zakona. Admiral Zanubajev je dobil od sovjetske vlade narcičilio, da pr-ci-mc-Ta balltiiško br-odovje
= Nova republika v Rusiji. Kpevski listi poročajo, da »se bo 15. septembra vršil v Ufi ustavodajni zbor nove »tatarske .republike, ki naj obstoja iz guberniji Samara, Dronburig
= Konferenca angleških rudarjev. Konferenca angleških rudarjev je sprejela z »veliko večino predlog, -da mora »v bodoče imajnižija mezda rudarjev znašati dnevno 10 šilingov. Nadaljnji predlog zahteva, da se mora štiri tedne
pred »sklepom miru nairmailni delovni dan vseli rudarjev -znižati na- šest ur. Če se to ne z-giotdli, ne bo za odpuščene vojake nobenega dela. Tretji »predlog »zahteva šest dlnii mezde za -pet dmi dela.
= Zvišanje da-vkov v Angliji. »Corri-ere dolila Sera« poroča iiz Lond-ona: V pairilainemfar-nih knogih .se zatrjuje, »da bo -angleški »zatolaiiM iniimi-ster za prihodnjič pr-oračunskio leto zahteval zvišanje vseh davkov »zia 65 »odstotkov.
= Vojna v vzhodni Afriki. Vrhovni angleški poveljnik v -vzhodni Afrika, general Niontheg ponoča, da znaša nemška armada -v »vzliodlnli Afriki v četrtem vo-jmem iletu še ipiiiiblilžmo 1000 miož — 150 Evropejcev in 850 ostoatijev. -Uipati je, »dia bo vojna v kratkem klonoana.
Japonska 'intervencija v Sibiriji. Nek dl-piloimatičn-i »sotrudnik, iloridlomsk-eiga. liiista »Dal? Ghiroiniicle« poroča, da je v bližnji boidiočnoistl pričaikovatii .-iinterivenriijo alliiranceiv v Sibiriji-Brezdviominio sc je že dosegel sporazum meid Japonsko in Združeiniimi -državami, kii bo ansod-nega pomena za Sibirijo. Akcija pa bo ctmieitetra le na Sibirijo.	,
Dnevne beležke.
— Izpred nezgodne zavarovalnice. V seji 18. t. m. v
Trstu se ie razpravljalo o sledečih prošnjah:	1. Rudar
Cdiebc Iva“n -iz Kočevja ie tožil zavarovalnico, ker mu ie v rudniku sina ubilo. Tožba je bila zavrnjena, ker njegov obstoj ni bil odvisen od sinovega zaslužka. 2. Rudarjeva vdova Ivana Falisco iz Lahinja je prav tako izgubila Prl delu v rudniku enega svojili sinov. Tudi njena tožba -sc je zavrnila iz vzroka kot pod točko 1. — 3. Brenkovic Justina, rudarjeva vdova iz Lahinja je tudi izgubila sina v rudniku. Tožba tudi zavrnjena, ker ni bil njegov obstoj sedaj šc odvisen od sinovega zaslužka. (Op. por.: Žani-mljivo je, koliko nesreč se zgodi v Labinju in Kočevju
— šele iz tožba se izve; drugače sc bi sploh ne izvedelo koliko žrtev požre nenasitni kapital!) 4. Soklič Andi d iz Save ima pohabljeno roko. Tožil je za odškodnino. Ker ni vsled tega na zaslužku nič prikrajšan, se je tožba zavrnila. 5. Tudi Kapus Jožef je utrpel nezgodo v tovarni. Ker je še vedno »zmožen« za delo, se je tožba zavrnilo-
— Kakor videti, gospodje v zavarovalnici zavrnejo vse. Ne oziraje se na to: kaj bo, ampak: kaj je. Danes seve vsak delo dobi če hoče delati, če tudi težko, — ali koj bo
pozneje, ko dobe tovarne druge moči, ko delavec s pohabljeno roko nc bo več tako »dobrodošel« kot danes?! In kaj, ko bodo očetje ali matere starejše in —- sinov ne bo?! Pa kaj mar to ljudem danes...
— Urednik »Laibacherice«, g. profesor Anton F uti-tek, je odstopil od uredništva ljubljanskega uradnega lista. Naslednik mu še ni imenovan.
— Italijanske lire iz zasedenega ozemlja severne Italije se lahko odslej zamenjajo tudi pri vseh vojaških blagajnah v zaledju, ki so dobile nalog, da zamenjajo bankovce po kurzu 1 lira — 95 vin.
— Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici, r. z. z n. z. v likvidaciji naznanja, da se vrši skupna seja njenega likvidacijskega odbora, načelstva in nadzorstva v soboto, dne 27. t. m. ob 3. uri popoldne v prostorih Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, Janez Trdinova ulica št. 6. Vabijo se s tem k zanesljivi udelež.bi vsi člani posameznih odborov, pa tudi vsi drugi interesenti, predvsem zadružniki in UP-niki. Vsled neznanih sedanjih naslovov se posebna vabilu ne morejo razposlati. Dnevni red te skupne seje obseza med drugimi važnimi zadevami: predložitev bilanc zadnjih vojnih let in dogovor glede nadaljevanja likvidacije s posebnim ozirom na vojno škodo, ki je zadrugo zadela.
— Povišanje tovornih tarifov na državnih železnicah. Tarifni oddelek državnoželezniškega sveta se je bavil v zadnji seji z izdatnim zvišanjem tovornih tarifov, kakor ga zahteva vlada. Povišanje bo izvedeno v najkrajšem času.
— Vabilo na shod konsuinentov aprovizaclje južne železnice, ki se bo vršil v torek, dne 23. julija 1918 ob pol 8 zvečer v salonu hotela »Ilirije« z naslednjim dnevnim redom:	1-	Volitev	kandidatov za gospodarski odbor.
2. Slučajnosti. Tudi žene naj pridejo.
—. Premeščenje ljubljanskega strelskega polka. Na zadnji seji poslanske zbornice sta poslanca dr. Ravni-liar in vitez Pogačnik protestirala proti premeščenju ljubljanskega strelskega polka iz Ljubljane. Minister ie izjavil, da sc je tudi sam premeščenju dolgo ustavljal- da pa sc jo moral naposled ukloniti, ker so mu na visoken mestu izjavili, da je premeščenje neobhodno potrebno.
— Pokopali so včeraj g. Janko Pavlina, uslužbenca državne železnice. N. v in. p.!
  Občni zbor Dramatičnega društva v Ljubljani.
Dne 18- t- m. se je po preteku štirih let vršil občni zbor ljubljanskega Dramatičnega društva, ki ga je v odsotnosti predsednika in podpredsednika vodil t. č. tajnik A. Pesek. Po njegovem poročilu o društvenem delovanju tekom minule dobe, je pozdravil občni zbor v imenu zveze Dramatičnih društev t. č. predsednik Fr. (iovekat. • opozarjal zlasti na to, da bodi prva skrb društva ustanoviti igralski pokojninski zaklad, ki bode zajamčit članot
našega gledališča brezskrbno bstarelost ter primerno podporo v slučaju bolezni. Dr. Josip Ažman je predlagal, naj se tak pokojninski zaklad takoj ustanovi, doženejo Premoženjske razmere Dramatičnega društva dogovorno s prejšnjim odborom ter uredi razmerje Dramatičnega društva in gledališkega konzorcija. Nato sc je vršila volitev predsednika ter je bil z vzklikom izvoljen g. vcle-tržec Alojzij Lilleg. V odbor so bili voljeni gg. 1. Kralj (podpredsednik), A. Pesek (tajnik), Fran Govekar, dr. Iv, Grafenauer, dr. Jure Adlešič, Gustav Praprotnik, dr. Jos. Ažman in J. Krofta; za preglednika gg. dr. Izidor Cankar in dr. Albert JKramer; za odbornika namestnika gg. Janko Bleivveis Trsteniški in Fr. Serafin Finžgar. — Od-stopivšemu predsedniku se je zrekla zahvala. —• Nato sc le vršla seja upravnega sveta ter sta obširno poročala o sedanjih pripravah za bodočo sezono člana ravnateljstva dr. Jos. Ažman in Fr. Govekar. Deželni odbor kranjski je že odredil, da se je oder temeljito popravil ter se sedaj ureja električna instalacija ter popravlja pohištvo; isti je tudi prevzel plačevanje zvarovalnine ter je dovolil, da traja sezona od 15. septembra do 15. maja. Angažmaji so do malega vsi sklenjeni ter se sprejemajo le še “Joni za zbor ter za dramatično (igralsko, pevsko ,n Plesno ter godbeno) š-olo. Upravni odbor je vzel poučili odobruje na znanje.
— Naročila za lože in sedeže v »Slov. narodnem gledišču« se sprejemajo v gledališki pisarni vsak dan dc-P°ldne do 12. in zvečer do 6. Pripominja sc izrečno, da Se hi doslej oddala še nobena loža in noben sedež, nego Se zabeležujejo le imena dotičnikov, kf reflektirajo na ®n° ali drugo. Ker bodo abonenti razdeljeni na tri dele,
’ C’ 1)0 treba gledališče trikrat zasesti ter se bodo r ajale lože in sedeži trojnim abonentom. Potemtakem
Je nadejati, da bo mogoče ugoditi vsem željam, seve-
kohkor bo to dopuščalo število razpoložljivih prostorov. p. n občinstvo blagovoli se čim preje priglasiti, da 0 Piogoče konzorciju abonente razdeliti in po možnosti Vsakoinur ugoditi. Cene lož in sedežev pa danes še niso določene> ker sc sestavi proračun šele potem, ko bodo 2nani stroški na podlagi podpisanih pogodb.
—• Nevihto iu točo so imeli včeraj popoldne na Brezovici in Dobrovi ter še dalje po krajih v smeri proti Škofji Loki. Padala je jako debela toča.
— Zagorje ob Savi. Včeraj dne 21. t. m. se je vršila seia občinskega odbora, ki bi se morala vršiti že v me-Secu aprilu, na podlagi sklepa občinske seje z dne 17. drča t. 1., ali seji se še sedaj ni predložilo obračunov °tenske aprovizacije, ker odbor tako dolgo ni sestavil
j1 'unov in jih še sedaj ni popolnoma uredil ter dal pre-dnikom pregledati. Na predlog socialno demokratičnih Odbornikov se je dalo še štiritedenski rok, v katerem pa 'kora biti vse izgotovljeno in sklicana seja. (Res lepe razdre v aprovzacijskem odboru). Dnevni red je obsezal 25 točk. Odbornikov je bilo 18 navzočih. Računski sklep občinskega imetja se je vzel v znanje. Razširjanje šole na Toplicah v sporednico se sklene. Nekemu prosilcu se dovoli gostilniška koncesija, šest prosilcev sc sprejme v občinsko zvezo, enemu prosilcu se dovoli podpora, vsem,
* dobivajo ubožno podporo, se poviša ista za 50 odstot-;°v na predlog sodruga Rancingerja. Podpornim drti-*‘Vom »Mladiki«, visokošolcem v Gradcu in na Dunaju, dštvu ki podpira invalide, se je dovolilo v različnih Zneskih vsega skupaj 400 kron. Osmo vojno posojilo ne Podpiše občina, ker ima prevelike dolgove in ker je rok za P°dpisovanje že potekel. Na znano okrožnico deželska odbora se je sprejela od socialno-demokratičnih od-oinikov predlagana naslednja resolucija: Z ozirom na 'ožnico visokega deželnega odbora vojvodine Kranj-e z dne 21. junija t. 1. sklene občinski odbor v Zagorju v svoji seji dne 21. julija 1918, da take in enake okrož-n‘Ce političnega značaja visoki deželni odbor sploh ni “Pravičen podajati občinam, manj pa še jim diktirati ka-156 sklepe naj sprejemajo, ker s tern krši občinsko avtonomijo. Občinskemu odboru in tukajšnjemu prebivalstvu sMoh ni znano o kaki protiavstrijski agitaciji Trumbiča njegovih tovarišev, raditega gre k dnevnemu redu Preko rnu predložene okrožnice. Sklene pa obenem, in Slcor v informacijo visokemu deželnemu odboru, da je Di cbivalstvo občino Zagorje kakor tudi občinski odbor združenje vseh Slovanov (Slovencev, Srbov in Hrvatov) v enoto Jugoslavije na popolnoma demokratični pod->aSi z uvedbo v vseh zastopih od najnižjega do najVišje-d splošne enake in tajne volilne pravice, tako, da bo *Moh ves narod o svoji usodi brez kakšne ovire sam odeval. Nadalje, da je največja želja tukajšnjega prebi-a‘SiVa, da se .prične takoj mirovno pogajanje z našimi U^spTotniki ter sklene mir brez vsake aneksije ali vojne n^kodnine, brez ponižanja tega ali onega naroda, ker le ak mir bo omogočil tudi trajni mir. Občinski odbor tudi ^kotavlja visoki deželni odbor, da je proti vsaki šovitii-‘hii agitaciji, ki bi utegnila podaljšati vojno ali poostriti °vi'aštvo med narodi, da je za sporazum narodov, na ^°dlagi katerega bo mogoče vsakemu narodu njegov gospodarski, politični in kulturni obstoj; odklanja torej vsa-ij. Orodno hujskarijo, naj pa si pride od kateregakoli I'ir°da ali politične stranke, ker je uverjen, da so take ^u'skarije le v škodo naroda samega. Resolucijo je sodr. s (>i)al utemeljil, katera se je potem sprejela z večino gla-v’ Proti resoluciji se je izrazil samo demokrat nove r;mke Flisek, kateremu posebno zahteva miru ni bila
všeč. Najbrže dobiva od obrtne zbornice precej podplatov in usnja. Čevlji pa stanejo danes tudi časih približno 200 kron par in to je seveda čevljarskim mojstrom všeč. Tudi v obrtno-nadaljevalno šolo se je izvolilo sodruga Riharda Rancingerja z 11 glasovi. Drugi glasovi so bili razcepljeni na razne kandidate liberalne stranke. Dve nadaljnji okrožnici deželnega odbora sta bili prečitani in potem se je seja, ki je trajala približno tri ure, zaključila.
•— Nova centrala. Uradni list priobčuje vladno na-redbo, s katero se ustanavlja avstrijski glavni urad za demobilizacijo vojnega materiala.
— »Fremdenblatt« ni več glasilo zunanjega urada. Odkar je odšel grof Czernin in je prevzel posle zunanjega ministrstva grof Burian, je prenehal tudi »Fremdenblatt« biti glasilo zunanjega ministrstva.
— Strahovito neurje je razsajalo te dni ob Osojskem jezeru. Toča je pobila vse pridelke, žito, sadje in deloma celo krompir. Padala je v velikosti golobjega jajca in tako gosto, da je je ležalo ponekod za več centimetrov na debelo.
— Mlada samomorilka. V Mariboru se je zastrupila komaj šestnajstletna Jožefa Renner, uslužbenka v neki lekarni. V smrt jo je gnal baje obup, ker je izvedela, da je njen ljubimec-vojak že — oženjen.
— Zaplenjena ženitovanjska pojedina v Mariboru. V torek, dne 16. julija se je poročila hči gostilničarja Tscharre v Mariboru z nekim bogatim trgovcem. Ko so gostje prišli iz cerkve, jih je čakalo nemalo presenečenje, kajti bogato pripravljena pojedina je bila zaplenjena. Zaklal je bil nevestin oče prašiča, vrednega 5000 K, in pripravljene so bile najrazličnejše jedi, tudi fino pecivo iz bele moke. Ljudi, ki stradajo, tudi v Mariboru ne manjka, zato so bili veseli, kdor je kaj dobil. Nevolja radi take bogate pojedine pa je bila med občinstvom velika, ker štiri dni ni bilo kruha in so neizrecno trpeli posebno otroci.
— I at, ki se je javil. Nedavno je nekdo pokradel v neki zagrebški čevljarnici večjo množino usnja.v vrednosti več tisoč kron. Sedaj pa se je tat javil — z bojišča in poslal svoji žrtvi od tam dopisnico, v kateri se najlepše zahvaljuje za usnje, ki ga je pokradel in se priporoča za drugič. Končno pravi, da ga čez mesec dni zopet poseti in ga prosi, naj pripravi zopet kaj zanj. Na koncu ga lepo pozdravlja.
— Ukrajinski železničarji stavkajo. Na ukrajinskih železnicah je izbruhnila splošna železničarska stavka. Promet stoji že od 18. t. m. dalje.
Vojna.
Avstrijsko vojno poročilo.
I) uitiaij, 20. julija. Unajdmia se razglaša1: Na tinoilislki zapaldimi fronti je boiino deitavatije včeraj znatno oživelo. V ozemlju Aiclamello simo iveč itiallijanslkiih siantov; zavrniti. Na Miom te Caiveimto smo morali meko izipostavljenjio lopirališče ipne-piustflti sioivražimiikiu. V Altbamiijli je danes zjutraj sevenmo Bara ta prišlo d)o mioivllh 'bojev, (ki še imi-so pmoamii.
I)m .naj, 21. julija. Uradno se razglaša: Na visoki (planoti Zugna sio se iraizbMi siotvmažiniL napadi dedoma v artliiljeriijskieiini ognju, detloma v boju z nočnimii granatami. Pri Asdagu se je >iz-jaliovitl angleški sunek. Boji v Alibiainiji tso se tpo-iagoima razširili na cel oidiselk med goirnjim teko reke Dovoli tim rned morjem.
Francoska protiofenziva.
BeriHin, 20. julija. Armadna skupina kna-Ijeiviča Ruprechta: Bojno delovanje Angležev se je zvišalo v imeikatenili odsekih. V smeri na Meteran, tseveinnio M er risa in vzhodno Vieux Berqu!kua je soivriažniik dopoldne ljuto muixidel. Meteren je osvojil, na ostalih točkah sirno da zalvriniili. Znatno število vjetniikov je ostalo v naših rokah. — Armadna isikluplnia nemškega cesarjeviča: Med Aiisinio lin Miarno 'traja biitka dalje. Vnovič je skušal sovražnik predreti mašo bojno • fronto. Oktotputi vozovi so rano zjutraj vdrli v posamezne dele mašili sprednjih črlt. Po srditem boju ste je prvi sovražni sunek opoldne razbil m:a višiniah jugozapadno Soiissicinsa, za-padnio Hartemnesa in staverozaipadino Chateau Thienrv. Letalci so poročali o pohodu sovražnih kolon na bojišče, kar nam je bilo znamenje, da bo sovražnik nadaljeval svoje napade, ikar se je proti večeru po močnli arfiljerijski pripravi tudi zgodilo1. Med Ateno in reko Ourcq so se sovražni naskoki razbilli v niašem artiijerijskem ognju. Severno Hantennesa simo vrgli soivtnažni-ka čez njegove Izhodne črte nazaj. Naši oddelki poročajo o najtežjih izgubah sovražnika. Veliko število oklepnih voz leži razbitih in razstreljenih pred našo fronto. Južno Marne čez dan zmerno streljanje. Jugovzhodno Mareuilla simo odbili ponovne delne napade. Tekom moči smo nmakniili naše južno Marine stoječe čete, ne da b!i to cpazil sovražnik, nazaj na severnli breg
roke. Jugozapadmo in vzhodnio Reitnsa krajevni boji. Severnozapadmo Siouaina smo francoske napade krvavo odbili. Včeraj smo zopet sestrelili 30 sovražnih letal in 7 pnivezmih balonov.
B e r 1 i n , 20. julija z večer. Na bojišču med Aismo 'in Marno so se raztvffli novii boji.
B e r 1 in , 21. julija. Armadna skupina kraljeviča Ruprechta:	Močnemu artiijerijskem n
boju so sledili med' B&aumoinltorn in Ha metom angleški infanterijski napadi, ‘ki smo lih odbiti s krvavima izgubami. Ravnotako so se izjalovili proti večeru angleški napadli vzhodno in jugo/zahodno Hobutcrna. Armadna skupina nemškega prestolonaslednika: Severno Aisne je napadel sovražnik med Nouvronom hi Fomtc-noyem. Vse napade smo odbili. Med Aismo iu Manino je skušal sovražnik dobiti bitko, in je podiprl svoje bojišče -v ta malmen z vednio ntovimi divizijami. Sovražinikai smo odbiti »itn trnu zaidtali veliko izgub. Na najtežjih mestih bojišča sot Francozi razpotstavili svoje pomožne narode iz Alžira, Tunisa, Manoika in Senegala. Senegalski bataljoni, razdeljeni med francoske divizije, so napadali za oklapnimi viozimii ipried francoskimi vojaki. V francosko vojsko so> uvrščeni tudi Araerikaneii, Angleži in Italijani. Po dvodnevnih bitkah so prešle maše čete včeraj ik protinapadom. Napadli so se vršiti brez artiljenijske predpriprave; po zgledu sovnažnika smo niaipa-dati za olktopnimi vozmi. Zmaigioslaivnii Izid te bi tike lahko primerjamo uspehom, ki srno jiih na tem ozemlju že večkrat dosegli. Na višinah ju-gozapadno Soissona sto isetizjiallovlli vsi sovražni napadli, ki so bili namerjeni na mesto. Pod! vodstvom oklepnih vozov ste je vrgla sovražna infanterija sedemkrat na cesto Soissons-Cha-teau=Thierry. Sevemtoizaipiaidno Hortennesa srno odbili sovražni napad že pred našimi črtami. Umikajočemu sovražniku smo sledili z uničevalnimi ognjeni naše Infaintedje, artiljenije iiin strojnih pušk. Severmozapadnio Chateau Thier-ry so naše čelte hrabro vztrajale v močnem ar-tiljerljskem ognju in hudih napadih Amerli-kancev. Ici -so iimeli zelo veliko izgub. Ponoči sot umaknili svojo obrambno črto v ozemlje severno Chateau Thiierry. Jugozapadno Reimsa je izvedel sovražnik na naše postejanike mod Miair-no in Ardro hude napade. Na pomoč so prišli tu Francozom in Iitalijianioimi tudi Angleži. Vse napadle simio adibili. Boja so se žiivaihno udeleževali tudli vojni letalci tin imtetali na napadajočo' čo infanterija tin na (ildopnc vozove btombe. Sestrelili smo včeraj 24 sovražnih (letali itn 3 pni-vezne balone. Stotnik Berthold je izviojeival sviojo 39., nadporočnik Loerzer svojo 28. in poročnik Billiik svojo 24. zračno zmago. V Cham-pagni le krajevni infantarijsiki nalpadi.
Obstreljevanje Pariza in Chalonsa.
Ženeva, 21. julija. Obstreljevanje Pariza je bilo zadnje dni izredno ljuto. Domneva se, da so se daleko-strelni topovi precej približali mestu in da letalci vodijo obstreljevanje. »Progres de Lyon« javlja, da tudi Chalons obstreljujejo dalekosežni topovi.
Pred peto zimsko vojno.
Pariz, 21. julija. Pariško časopisje poroča, da se pripravlja peta zimska vojna. Prihodnjo pomlad da bo Amerika poslala svoje milijone in potem da bo premoč pomagala ententi do zmage.
Zadnfe vesti.
Parlamentarni položaj.
Dunaj, 20. julija. Proračunski odsek poslanske zbornice je razpravljal danes o proračunskem proVizoriju. Razpoloženje je skrajno napeto. Pričakovati je važnih dogodkov in že v bližnjih dneh nove ministrske krize. Vladi nasprotne stranke, Čehi, Jugoslovani in Poljaki so sc v obilnem številu oglasili za besedo, a posamezni govorniki so le kratko govorili, da se ne bi zavleklo glasovanje o proračunskem provizoriju. Nemške stranke pa so skušale glasovanje kolikor mogoče zavleči ali pa sploh onemogočiti z namenom, da bi plenum zbornice v torek brez odsekovega poročila pričel proračunsko razpravo. Najbolj ostro opozicionalno razpoloženje je vladalo pri Poljakih, ki silijo na to, da se posvetovanje v odseku dovede do zaključka in da se pride do odločilnega glasovanja proti Seidlerjevemu kabinetu. Ostra opozicija se obrača tudi proti tajni seji, v kateri naj bi se razpravljalo o vojaških dogodkih ob Piavi. Opozicija zahteva, da se debata izvrši v javni seji. Že danes popoldne se je pokazalo, da se kriza ne da več zadržati. Nemške stranke so predlagale, naj se glasovanje odloži do torka, ker je bilo jasno, da v odseku ni dobiti večine za odobritev proračunskega provizorija. Ob štirih popoldne se je izvedelo v odseku, da se je ministrski predsednik podal k cesarju, da mu poroča o položaju, in da je sklican ministrski svet.
V odseku navzoči ministri so odšli, da se udeleže mini-
Vcjiio stanje med Anglijo in Rusijo.
Prodaja praških klobas po znižani ceni. Mestna
sirskega sveta. V finančnem odseku je bil na to sprejet kompromisni predlog, da se glasovanje o proračunu odloži do pondeljka. — O poteku seje se je izdalo naslednje poročilo: Proračunski odsek je razpravljal danes o proračunskem provizoriju. Za poročevalca je bil izvoljen poslanec dr. Steivvendcr. Poslanec Zenker je predlagal, da se provizorij dovoli samo do 30. oktobra 1918. Govorilo je več govornikov; končno je poslanec Teufel predlagal, naj se razprava odloži do torka, a predlog je bil odklonjen. Seja se je popoldne nadaljevala. Poslanec Teufel je ponovil svoj predlog, naj se posvetovanje odloži, ter zahteval, naj se konštatuje sklepčnost. TeuSelov predlog je bil z 28 glasovi proti 24 glasovom odklonjen. Razširja se vest, da je ministrski svet sklenil, podati cc-sarju demisijo.
Hrvatski sabor odgoden.
Zagreb, 20. julija. Hrvatski sabor je bil danes na nedoločen čas odgoden. Današnja seja se je pričela ob splošni pozornosti. Koalicija, ua čelu ji ban pl. Mihalovič, je predložila saboru tajne dokumente glede zahteve frankovcev po vojaški diktaturi na Hrvatskem. Frankovci se v znak protesta seje niso udeležili. Seja je trajala do osmih zvečer. Prišlo je do zanimivih razkritij. V enem predloženih dokumentov se pravi med drugim: Podpisani hrvatski poslanci zahtevajo, naj se postavi na čelo hrvatske uprave c. in kr. general, ki naj se opira proti velesrbski koaliciji na lojalne stranke, Ob osmih zvečer je bila seja končana in sabor odgoden na nedoločen čas.
Zastave za perilo.
Praga, 20. julija. Praški mestni svet je sklenil, pozvati vse hišne posestnike, da naj zastave, ki se jim prašijo po podstrešjih, dajo rajše na razpolago za izdelavo moškega perila.
Krvavi boji na zapadni fronti.
Berlin, 21. julija. Wolffov urad poroča z merodajnega mesta: Vkljub temu, da francoska protiofenziva še traja, se ni bati neugodnega preobrata za nas. Vsak poskus, predreti našo bojno fronto, bi bil zaman. Mostišče južno od Marne je zavarovano. Reims je skoraj odrezan, Epernay, z ogromnimi zalogami streliva in drugega bojnega materiala, zelo ogrožen.
Rumunska demobilizacija končana.
Bukarešt, 21- julija. Demobilizacija rumunske armade je končana. Armada se je znižala sedaj na ono stanje, k*i odgovarja pogodbi, sklenjeni s centralnimi državami.
Letalski boji ob Adriji.
Rim, 20. julija. Štab mornarice razglasa: Velika flotilja italijanskih hidroplauov je v četrtek zjutraj bombardirala vojaške naprave v Baru in v pristanišču zasidrano ladje. Naši letalci so se spustili prav nizko in so dosegli očividne uspehe.. Vkljub silnemu obstreljevanju so se vsi naši letalci vrnili nepoškodovani.
Rim, 21. julija. Medtem ko so Italijani v četrtek napadli Pulj in dalmatinski otok Lastovo, so drzni angleški letalci uspešno bombardirali Kotor. Sovražna letala so izvršila protinapad in so Angleže zasledovala. Ti pa so napad odbili in svoje delo izvršili.
Cadorna pred vojnim sodiščem.
Lugano, 21. julija. Odstavljeni italijanski generali Cadorna, Capello in Porro pridejo pred vojno sodišče.
Bivši car ustrelien.
Berlin, 21. julija. Glasom poročil iz Moskve je bil bivši car dne 16. julija v Jekaterinoslavu ustreljen. Vzrok carjeve smrti je bilo naglo prodiranje češko-slova-škili čet, katerim rudeča uralska vlada carja ni hotela živega prepustiti.
Moskva, 21. julija. Bivši car Nikolaj II. je bil dne 16. Julija vsled razsodbo uralskega sovjeta v Jekaterinoslavu ustreljen. »Bjednota« javlja smrt bivšega carja z besedami:	»Vsled	sklepa revolucionarnega ljudstva je
krvavi car v Jekaterinoslavu srečno umrl. Živio rudeči teror!« Z dekretom z dne 19. julija se vse premoženje bivšega carja, bivših caric Aleksandre in Marije ter vseh članov bivše carske rodovine proglaša za last ruske republike.
Moskva, 21. julija. Razpravljajoč o političnem položaju Rusije izvaja »Pravda«:	Rusija mora postopanje
Angležev in Francozov pozorno motriti. Povedati je treba polno resnico: Ce ne formalno, obstoji že faktično vojna. med Anglijo in Rusijo. Angleži nastopajo proti nam ne -morebiti z oficialriimi notami, ampak z rovar-stvorn, da nas nekega dne žive ujamejo. Njih načrt je jasen: Združiti se hočejo s Čeho-Slovaki, nas odrezati od Sibirije ter v Arhangelsku, Vologdi, Jekaterinoslavu in drugod podžgati protirevolucijo.
Ameriška'križarka potopljena.
AVashington, 20. julija. Mornariški oddelek razglaša: Neka križarka Združenih držav je bila danes potopljena. Na pomoč došli parnik je vzel preostalo posadko na krov.
Japonska nastopi v Sibiriji.
London, 21. julija. »Central News« poroča iz To-kija: Včeraj se je sestal japonski kabinet ter se je po daljšem posvetovanju odločil za intervencijo v Sibiriii. Ukrenili so, se vsi potrebni koraki.
Aprovizacija.
S seje mestnega aprovizačnega odseka dne 20. t. m.
je poročati, da je krušne moke še vedno dovolj na razpolago za peko kruha. Kakšne mlevske izdelke s& razdeli na nove izkaznice za moko, bo razglašeno prihodnji teden. — Deželno mesto za dobavo klavne živine opozori mestna aprovizacija na v vedno večjem obsegu vršeče se prekupovanje živine po deželi. Po vaseh iti pri špekulantih se pokolje in razproda zelo veliko živine, posbno telet. Ljubljana je vsled te skrite kupčije zelo prikrajšana. Kontigent govejega mesa je v primeri z drugimi večjimi mesti zelo pičlo odmerjen. Zadnje tedne ne dobi aprovizacija skoraj nič telet, dočim Ljubljana že mesece prašičjega mesa niti videla ni.
Krompir za IH. okraj. Stranke 111. okraja, ki niso udeležene pri nobeni ubožni akciji, dobe zgodnji krompir v torek, dne 23. t. m. dopoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Oddajal sc bo na nakazila za mast po naslednjem redu: od 8. do pol 9. štev. 1 do 225, od pol 9. do 9. štev. 226 do 550, od 9. do pol 10. štev. 551 do 775, od pol 10. do 10. štev. 776 do 1100, od 10. do pol 11. štev. 1101 do 1325, od pol 11. do 11. štev. 1326 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg krompirja, kilogram stane 1 K 20 v.
Kavina mešanica za uradniške skupine. Stranke, ki so v posesti izkaznic I., II., 111. ati IV. uradniške skupine, prejmejo kavino mešanico v torek, dne 23. t. m. pri Miihl-eisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od pol 2. do pol 3. I. skupina, od pol 3. do 3. II. skupina, od 3. do pol
4. III. skupina, od pol 4. do 4. IV. skupina. Stranka dobi za vsako osebo 1 zavitek kav’ine mešanice, ki stane t K.
Kavina mešanica na rumene izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prejmejo kavino mešanico- v torek, dne 23. t. m. pri Miihleisnu na Dunajsk cesti. Določen je tale red: od 4. do pol 5. štev. I do 200, od pol 5. do 5. štev. 201 do 400, od 5. do pol 6. štev. 401 do konca. Stranka dobi'za vsako osebo 1 zavitek kavine mešanice, ki stane 1 K.
Kavina mešanica za člane ubožne akcije iz Viča. Stranke z rumenimi izkaznicami B in C prejmejo kavino mešanico v torek; dne 23. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: Od 8. do 9. ves C, od 9. do pol 10. ves B. Stranka dobi za vsako osebo 1 zavitek kavine mešanice, ki stane 1 K.
Kavina mešanica za člane ubožne akcije iz Most. Stranke z rumenimi izkaznicami B in C prejmejo kavino mešanico v torek, dne 23. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od pol 10. do 10. ves B, od 10. do 11. ves C. Stranka dobi za vsako osebo 1 zavitek kavine mešanice, ki stane 1 K.
Kisla repa za IV. okraj. Stranke IV. okraja prejmejo 'kislo repo na nakazila za mast v torek, dne 23. t. m. popoldne pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: od 2. do pol 3. štev. 1 do 250, od pol 3. do 3. štev. 251 do 500, od 3. do pol 4. štev. 501 do 750, od pol 4. do 4. štev. 751 do 1000, od 4. do pol 5. štev. 1001 do 1250, od pol 5. do
5. štev. 1251 do konca. Tiste stranke, ki se izkažejo s kakršnokoli izkaznico ubožne akcije, plačajo kilogram po 75 vin., vse druge stranke po 1 K 50 vin.
aprovizacija bo prodajala klobase v vojni prodajalni v. Gosposki ulici v torek, dne 23. t. m. popoldne strankam z zeleno izkaznico B od šitvr. 1 do 200. Vsaka oseba dobi četrt kilograma; kilogram praških klobas stane 4 krone.
Razno«
* Usoda vojnega invalida. V »Arbeitervville« ie ^ priobčen nasledili inserat: »Prosim za obleko. Sem P°' polnoma osirotel, brez sredstev, od 1. 1901 v vojaški službi. Na fronti sem bil neprenehoma dve leti in pol, odlikovan sem bil s Karlovim križem, z bronasto medall® in obema srebrnima križema I. in II. razreda za hrabrost. V enajsti soški bitki sem bil ranjen in bil kot vojni invalid prideljen za avizorja k Južni železnici, ki je prosila zame. Ker sem popolnoma brez sredstev in nimam sploh nobene obleke, prosim plemenite dobrotnike, da fli prepuste obnošeno obleko, če ne ne morem nastopiti službe. Fr. Brugger, v upravi kurilnice drž. železnice v Beljaku.« Štiri leta je služil cesarju, sedaj pa brez obleke .. . Lepa je ta . . .
* Na napačen naslov. »Dčlnicke Listy« pišejo: ^ časopisu »AUg. Anzeigen« smo brali ta inserat: »Kateri dobri municijski delavec bi mogel s posojevanjem lepe obleke omogočiti uradniku nedeljni obisk cerkve. Cenj, ponudbe pod »Obleka I'.« na administracijo tega lista.«
— Inserat beremo prvič, drugič, tretjič, ali brez uspeha* Municijski delavec naj bi posodil uradniku obleko, da b1 mogel hoditi ta v cerkev! Zakaj se pa ne obrne uradni'1 na gg. župnike, dekane in vikarje v cerkvah, ki nosil0 dosti, na mnogoštevilne vojne oderuhe in na one, ki so v; vojski obogateli ter slekajo delavstvo sedaj 'iz poslednje j srajce. Je-li mogoče ta inserat le surova denuncijacTjaJ delavstva?	_	i
* Novo zvišanje cen voznim listkom ua železnicah? Ogrske državne železnice pripravljajo dalekosezno zvišanje svojih tarifov, kar bodo samoobsebi umevno uvedli kmalu tudi na avstrijskih državnih železnicah. Tud* osebne tarife bodo baje zvišali. Zvišanje bo znašalo najmanj 50 procentov sedanjih tarifov. Z ozirom ua td- bodo zvišali tudi tarife za blago itd. S tem sc bodo povišal' dohodki državnih železnic letno za najmanj 200 milijonov, j kron. Novi tarifi bodo stopili že najbrž v letošnji jeseni
v veljavo. — To je nov napad na najrevnejše ljudi, k) naj bi na ta način prispevali k poplačanju državnih iz* daj; je to novo obteženje revežev, ki se morajo voziti < često in daleč, da dobe kak živež. Tako bo mo#«*" j kmalu samo najpremožnejšim voziti sc.
* Strašna vročina na Ogrskem in na Balkanu. Kot poročajo, vlada na Ogrskem in na Balkanu, posebno v Srbiji, velika vročina. V Budimpešti je vročine 32, vi , Fiinfkirclmu 30, v Zvorniku 30, v Belgradu 31, v Szege-dinu 31, v Zagrebu 29 stopinj v senci.
* Kolera v Južni Ukrajini. »B. Z.« poroča iz Buka- , rešte po poročilih iz Odese, da je v južni Ukrajini kolera. Bolezen se zelo širi.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne* v Ljubljani.
F Ra tipi -LJUBLJAKB-
Stolna ulka 2-4 M • JLJO.	Stari trg St. 28.
Trgovina in mehanična delavnica.
Moška in žen* ska dvokolesa
Se s staro prevmatlko
šivalni in pisalni stroji, gra* mofoni, električne žepne sve-■ tilke. Najboljše baterije. ■
Posebno nizka cena za preprodajalce.
• - -
— Delniška glavnica — K 10,000.000.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju.
v Ljubljani.
Poslovnica c. kr. avstr, razredne loterije«
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. č. v Ljubljani) in Celju
Rezervni f o n dl i okroglo
K 2,000.000.
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, financira erariene dobave in dovoljuje — aprovizaci.jske kredite ——