četrtek tn ftUa s poatauu» vred «11 f Hvtbora » pošfjuto« nionitwkMiM«, MIMIM^MMi I ta. fev« )»c»sl*«tt« ft «a. KiraUw ta npiavulitti» ,St»va» (k«ea Go3fc4*J«- T M«, iftnu, Korotta mte 5. (Jat se dop«i«»B in Naročnina «e pit. čaje v »aptm. fatefea iDicTEfben žt. 158 VT SteTilkft. Po-^xaexna 52csvi£k«» i 50 ciljnu Poštnina plotCairtai gotovini. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo Je v Mnfitnt Koroška cest« št. 5. Kote* pt*i ae »e vračajo. Upre?-n litre a^rcjciua neroffeHs inaente in refctanncfya Cene iNteraioei pa dcg^-vom. Z« T«čkreine prkner«tt popu»». rekamacije ■« pefb&t« prsate. Čekom! račun urada Ljebijana št lt Telefon Intsrurbon št. lil dri* 24. ©pri I a tfftlliiS, Tri usodne volitve, Le^oAije leto prinaša Evropi tri parlamentarne volitve, ki lahko odločajo nadaljno usodo tega dela sveta. Italijanske volitve «o že minule, nemške in francoske je pa trebo Se izvesti. Italijanski fašisti so dobili večino, a la večina je krvava in krivična. Dobili so 4,770.000 volilnih glasov, volilcev je bilo po 12,000.000. Od volil-«er nimajo fašisti niti polovice, a Mussolini je šel na iiolitve poleg nasilnih in oboroženih fašistovskih tolp še « takim volilnim zakonom, da že s četrtino glasov lahko dobi dve tretjini mandatov. Italijanska fašistovska zmaga temelji na najhujšem nasilju, b kijub temu vendar silno vspodbuja francoske in nemške zagrizene oblastniške kroge, ki dosledno zame-tujejo politiko miru in sprave ter hočejo državo napraviti za močno oboroženi vojaški tabor, ki je vedno pripravljen na pohode in napade. V Nemčiji kakor tudi v Fran-«iji so močni oblastiželjni krogi, ki črpajo sv ojo politično moč iz divjega med- in povojnega sovraštva. Ti krogi bi si sedaj pri letošnjih volitvah radi prisvojili oblast v državi po vzorih italijanskega fašizma. Od strani sedanje francoske vlade in od strani nemških monarhistov se bodo francoske in nemške volitve vodile v cilju in pravcu, da bi »i dva nova parlamenta še bolj kot doslej stola sovražno nasproti. To je zelo slabo in nevarno vpričo naloge, ki jo imata bodoča parlamenta Francije in Nemčije glede vojnoodškodninskega vprašanja. Odškodninsko vprašanje so presodili sedaj člani posebne strokovnjaške komisije ter stavili svoje predloge. Glavne strokovnjake, 14 po številu, so imenovale vele-»ile, med njimi tudi Amerika, ter jih razdelile na dva odbora, od katerih predseduje enemu Anglež, drugemu pa Amerik ar ec. Komisija je delala več mesecev ter je tudi v Nemčiji pregledala vsa najvažnejša podjetja, zlasti pa mdnike in tovarne v ruhrskem področju, kjer je sedaj 150.000 francoske vojske. Oba strokovnjaška odbora sta sestavila stvarno in natančno poročilo ter se sogla-aiia v tem, da tvote- postati Nemčija zopet gospodarica nihrskega področja, ako mora v resnici plačati na stotine milijard vojnih odškodnin. Brez Porah rja ne more i-meti Nemčija ne stalne valute, ne ravnotežja v svojem državnem proračunu in kako naj bi še letno plačevala toliko in toliko milijard zlatih mark vojne odškodnine. Poročilo je hladno in ostro, a tudi jasno, ker ga niso sestavili politiki, ampak strokovnjaki. Na podlagi tega poročile naj bi se rešilo odškodninsko vprašanje in uredili odnošaji med Francijo in Nemčijo. Anglija je že poprej izjavila, da se hoče popolnoma zadovoljiti z vsakim ferekom in sklepom strokovnjakov. To bo Anglija tudi držela, drugo vprašanje je pa glede Francije in Nemčije, Ker je francoski vladi strokovnjaško poročilo mnogo pre- malo, nemškim nacijonalistom pa mnogo preveč. Vojno-i odškodninsko vprašanje se bo dalo šele tedaj rešiti, če se spremeni dosedanja francoska politika in če v Nemčiji utihnejo enkrat velenemški sagrizenci in hujskači. Do tega je zelo blizu ali po še precej daleč. Odločilo se bo pri volitvah. Francoska vlada gre v volitve z geslom: Francozi skupaj, ker Nemčija kuje maščevanje! — Nemški monarhisti pa imajo geslo: Nemci skupajj, da podieremo krivične mirovne pogodibe! Ako taka skrajnost zmaga v Franciji in v Nemčiji, imamo lahko vsak čas ( irancosko-nemško vojrto, ali pa vsaj tak poskus, ker mi-, lijoni francoskega in nemškega delovnega ljudstva ne bodo več hoteli suženjsko ubogati vojaškemu povelju in ker bi tudi druge države, predvsem Anglija, Rusija in Amerika skušale z vso silo vojno omejiti in preprečiti. V miru in sporazumu se pa bodo rešile važne ev~ j ropske zadeve le tedaj, če volitve porazijo nemške mo-narhiste ter sedanjim vladinovcem Francije odvzamejo večino. Oblastiželjno velenemštvo mora prenehati, zmanjšati se mora pa tudi apetit francoske politike. Nemčija naj zopet dobi svoje Poruhrje, Francija pa pravično in | možno odškodnino. Če spravijo letošnje volitve v Fran-j ciji in Nemčiji miroljubne in spravljive politike in prave i ljudske zastopnike na površje, se bo začela nova in boljša j doba v Evropi, ki bo lepo po vrsti odpravljala vse mili-tariste in nasilruke, kolikor jih bo še ostalo; v nasprot-. nem slučaju pa imamo do tega še zelo težko in burno j prehodnjo dobo, ki pa ne more biti dolgotrajna. lekaj spominov na mešetarsko politiko. Naš pošteni in delavni slovenski narod najbolj črti one ijudske pijavke, ki bi se rade preživljale ter bogatele brez dela in truda na račun drugih. Med te med narodom osovražene trote prištevamo tudi takozvane posredovalce pri kupčijah ter trgovinah — mešetarje, Pri priprosto poštenem Slovencu ni osovražen trgovec, ampak oni, ki samo posreduje prodajo ali nakup blaga in pride brez dela in skrbi s par kričavimi besedami do zaslužka in ta pijavka je ravno mešetar. Po prevratu so zrasle kar iz tal cele" legij e mešTtar-jev, ki so p ona j več z lahkoto in nagloma obogatele na škodo naroda in države. Kakor opazujemo osovraženo mešetarstvo pri nakupu ter prodaji raznega blaga, tako se je po ujedinjen-ju SHS razširila iz Beograda po celi naši novi državi mašeterska politika. Prvi, ki so se po preobratu lotili tega'balkansko umazanega posredovanja pri prodaji ter kupu politične Džungla. Roman iz afridkik pragozdov. Angle&ki spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus. 4 »Posvariti bi moral kapitana, John! In takoj bi moral to storiti! Morebiti bi se nesreča dala še zabra-ttitu, j« boječe svetovala žena. »Tudi jaz mislim, da bi bilo dobro. — Pa iz gole sebičnosti bi rajši »držal jezik za zobmi«, kakor je pravil Hofc. Karkoli že nameravajo, nama bodo prizanesli, ker sem Črnemu Mihaelu rešil življenje. Če bi zvedeli, da sem jih izdal, bi naju kratkomalo pobili, Elza!« »Dolžnost te veže, John, da se postaviš na stran oblasti! Kapitan je sicer morebiti zagrešil zločin, pa zastopnik oblasti je na jadrnici in njega moraš podpirati kot Anglež in kot uradna oseba. Če ne posvariš kapitana, boš soodgovoren za vse kar se utegne zgoditi, soodgovoren za upor in poboj, kot da bi bil osebno sodeloval!« »Ne razumeš me, dragica! Ni zaradi mene, da bi oajrajii molčal! Za tebe se bojim, za tebe moram Prbeti. To je moja prva dolžnost! Zaradi tebe bi naj- j jši držal jezik za zobmi! Niti pojma nimaš, ljuba moja, kaj bi krvoločna drhal počela z nama, če dobi v oblast Fuvvaldo in zve, i sem izdal njihove namere —! In izdal bi naj upornike, tvegal življenje svoje žene in jo izpostavljal neču->enim grozotam upora in poboja, — vse to samo da bi nudbo, nam še ni znano, ampak dejstvo je, da bi samo- j stojni mešetarji obenem radi trgovali za kožo in ob- ■ stoj slovenstva: z zemljoradniki, radikali in Radičem. i Mešetarju, ako mu gre za dobiček, mu nr nobena kupčija preumazana. Kar je danes proklinjal in gra- ' jal, to jutri hvali in posreduje nakup. Ravno tako je tudi s samostojnimi mešetarji. Radi i pohlepa po vstopu v vlado so svojčas zemljoradniki nagnali Puclja z njegovimi tovariši vred iz kluba, samostojni so psovali zemljoradnike na vso moč, a sedaj je gospod Pucelj zopet v njihovi sredini in objemu. Tik pred zadnjimi volitvami je nagnal Pašič Puclja iz vla- j de, a sedaj je Pucelj zopet Pašičev hlapec v Sloveniji. Bogzna kolikokrat so že samostojni proglasili Ra-dičevo stranko kot protidržavno, klicali proti Radiču na odpoinoč žandarje ter vojaške bajonete, a sedaj, ko je Samostojna tik pred večnim izdihom, bi si še ; rada podaljšala življenje s pomočjo poprej proklinja- ! nega Radiča in njegove republike. To, kar je začel preostanek samostojnih mešetarjev ) uganjati v zadnjih mesecih, da bi bil rad samostojen, zemljoradniški, radikalen in Radičev ob enem, take ogabne politične mešetarije pač še ni med Slovenci zagrešila nobena druga stranka. Kakor je stan blagovnih mešetarjev eden najbolj i osovraženih med poštenim, delavnim slovenskim na- ; rodom, tako se tudi našemu ljudstvu nad vse gabi po- I litična mešetarija, katero je ustanovil med Slovenci v ; družbi s samostojnimi dr. Žerjav, a na boben pa jo bo spravil pri prihodnjih volitvah na dražbi ljudske volje in glasovanja g. Pucelj. Slovenci niso bili in ne bodo za ogabno in le osebno dobičkanosno mešc-tarsko politiko, ampak za politiko poštenih, nesebičnih in za osamosvojitev naroda delujočih ciljev, kakor jih zasleduje in se za nje bori med Slovenci edino le Slovenska ljudska stranka in njeni parlamentarni zastopnik in predstavitelj — Jugoslovanski klub. Ra?wi „naaiednostf učiteljska. Popis od Sv. Barbare v Slov. gor.) V zeunjem »Gospodarju« smo objavili Baifoarčani poročilo o ponesrečenem shodu demokratov pod zaglav-jem »En btrbarski shod.« Začeto razpravo o delu liberalnega učiteijstva za demokrate hočem tokrat nadaljevati tako-le: Demokratski shod so hoteli imeti pri Sv. Barbari v Slov. gor. učitelji, prvi seveda Kranjc. Naše ljudstvo pa dne 6. aprila svojega lepega kraja ni dalo oskruniti 8 tem, da bi demokrati tukaj psovali Slovensko ljudsko stranko in zato tudi ni pustilo nobenega demokrata do besede. Po petih urah čakanja se je nezmožna in nesposobna demokracija odpeljala. Med ljudstvom pa se je nato raz-rnahala pravična jeza nad učiteljstvom, ki je spet s tem shodom hotelo podpreti samostojno demokratstvo, to je: najslabšo politično stranko. Izjeme 60 tako majhne, da jih ni vredno omenjati. Tako je ugotavljal mož za možem iz ljudstva. Učiteljstvo je rojeno iz našega priprostega ljudstva, pa nikdar ni držalo s tem ljudstvom, ampak se je zmiraj vesilo na dohtarske frake, da je s pomočjo teh pobijalo ljudsko voljo in ljudske koristi. Bila je takoimenovaria narodno-napredna stranka, — brezbožna seveda, sipala je ogenj in žveplo na Cerkev, papeža, škofe, duhovnike, gonila acatehete iz šol in — učiteljstvo je bilo naenkrat v tej stranki. Suženjsko je robotalo v njej, kričalo: Ej duš, mi bomo klerikalce po-metli z zemlje! Bilo pa bi moralo vzgajati mladino v krščanskem duhu. Zato je bilo plačano. Prišli so brezbožni in gnjusni listi. Ljudstvo jih je uničevalo — učiteljstvo pa je pisalo v nje in jih plačevalo, da še zdaj životarijo in mladino kvarijo. Osnovala se je demokratska stranka, ki zanika slovenstvo in hoče biti jugoslovanska, to je: srbska. Takoj Je bilo učiteljstvo v njej in UJU vriskalo, zdaj bo hudič pobral farje, mi smo postli srbski! Napočilo je »Jutro« in »Domovina.« Obojega politika ni za slovensko ljudstvo, ampak njuno pisanje namiguje nato, da preminejo katoliški farovži in se na njih mesto postavijo srbski. »Jutro« se pridušuje, da je napredno, svobodomiselno, brez osebnega Boga, list za vse-napredno učiteljstvo in pijontarje. »Domovina« se pa kar raztaja od vroče vere, se posipava s pepelom, hodi v ku- j tah in štrikih od same pokore radi grehov katoliške du- i hovščine, da nafarba ljudstvo, kako bi bilo boljše, ako bi s se ravnalo po srbskih- popih. Oče »Jutra« in »Domo- • vine« jo eden in isti s?fmostojni demokratizem, vlačugar- J ski hinavec, kaker hoče druge imenovati. In učiteljstvo? j Bere, plača in vzdržuje »Jutro« in »Domovino« in ju na i nemoralen način naročuje priprostim ljudem. Saj je tako j »srpsko«! Pridivjale so orjunske bande, pred katerimi ni bilo j nič varno, kar je slovensko; te tolpe so metale bombe, , žugale peštenim ljudem s požigi, vničevale tujo posest, j pobijale mirne državljane na cesti, delale pri nas kakor j odmetniki in kačaki na jugu SHS: seveda prvo pri tej stranki je bilo učiteljstvo, ki še zdaj z mesečno članarino , podpira to razbojništvo in deloma sodeluje. Hotelo se jim je popljuvati našo slovensko zastavo. Prebridko nas je zmiraj ranil narodni sovražnik, ki je bla- til našo zastavo. Slobodno je zavihrala na naših poslopjih in na drevesih. Pa se vzdigne proti njej vse napredno u-čiteljstvo in natiska v svojem strokovnem listu »Tovarišu«: Proč s to avConomistično cunjo! In noben učitelj ni protestiral. Ljudstvo je preiilo gorkih solza radi te zastave, izgubljalo radi nje svoje imetje, bik) radi nje trpinčeno do krvi in kosti — učiteljstvo pa nam javno tako popluje našo narodno svetinjo. So pač od vseh uradnikov najboljše plačani, pa imajo na slovenstvo koralo. Pritihotapila se je med slovensko ljudstvo iz Č it arije, iz štajerčijanstva in iz Amerike preko Velikih Lašč Samostojna kmetijska stranka. Komaj izvoljena, je prešle» v sifoijanstvo in bila pokopana. Učiteljstvo je hotelo imeti pri njej koj prvo besedo, pa so jih vrgli vim. Slovenska tla rodijo domač sad. Pribičevič je postal spet njihov minister. Zdaj pa 6« nikogar več ne boje. Učiteljstvo bo pripravilo ljudstvo, demokratski dohtarji iz mest, pridite na deželo! »Aufbiks Velika Srbija, doli s slovensikmi farji!« — Seveda, ljudstva ne bodo štrli, toda vse to demokratsko proliljudsk» in protislovensko hujskainje mora ubogo ljudstvo plačeti v davkih. To Pašič plača za samostojno demokratsko agitacijo in za samostojne demokratske cajtinge iz naših davkov. Varujmo se samostojnih demokratov! Objavil se je ministrski odlok,, naj učitelji učijo šolarje cerkvene pesmi, naj hodijo z učenci k maši in naj se v cerkvi zgledno vedejo. Proti temu pa je učiteljstvo protestiralo, da tega noče. Klic: Antikrist ne bo hujši! Vrišč: Mi hočemo krščansko učiteljstvo. — Mi gfh plačamo. — Oni niso naši gospodje. — Učitelji morajo služiti ljudstvu po postavi. — Nič ne bo pomagalo agi-tiranje dohtarjev. — Živela Slovenska avtonomija. — Živel Jugoslovanski klub. — Živijo dr. Korošec! ckr-1 t«i. -1-'j.**^.-..■■"■. .«■I"mi-^'^-"'.......... - -r no* J i ¿Ui^ Umesten opomin datfnemu uradni ¿tiru. Večkrat smo že v »Slov. Gospodarju« poudarjali dejstvo, da je ravno slovenski davčni uradnik v Sloveniji nekak neusmiljen valpet za davkoplačevalca-kmeta. Vsaka davčna naredita, ki priroma iz BeogT&da v Slovenijo, se potom naših davčnih uradov izvede brez usmiljenja in sicer po najostrejšem ključu. Petoliznost naših davčnih uradov, kar zadeva davčne naredbe, katere nam pošilja finančno ministrstvo iz Beograda, je dosegla pri nas v Sloveniji ta višek, da se j® čutil finančni delegat v Ljubljani dr. Šavnik prisiljenega, da je izdal na finančne urade posebne okrožnice, v katerih poziva urade k popustljivosti glede privijanja davčnega vijaka. Treba pa tudi pribiti, da je g. finančni pod-tajnik Slovenije dr. Šavnik zelo natančen mož, Beograd več nego preveč posluša, a vendar celo njemu finančna strogost slovenskih davčnih uradov preseda in je smatral kot svojo predstojniško dilžnost, da je potom posebnih spomenic opomnil davčne^oblasti, naj ne hod©' bolj pa-pežke nego finančni papež v Beogradu (g. finančni minister) sami V svoji zadnji spomenici na slovensko finančna ofo-lastva se je dotaknil g. delegat svarilno predvsem davčnega postjppanja v osehni dohodnini napram zemljiškim posestnikom, ki se pečajo izključno s kmetijstvom Gospod delegat sam pravi, da so ravno glede izključno kmetijskih posestnikov že bili izraženi ponovno upravičeni dvomi: t ali je dohodninski davek v obče upravičen kot davčna Naj se zgodi z njim in z njegovo baiko kar hoče! Mene stvar ne briga več. Rajši bom skrbel za najino osebno varnost. In zato mislim, da bo dobro, če pogle-dava v kal: no in po najinem orožju. Le škoda da sem dal spraviti puške in streljivo v spodnje prostore!« Šla sta v Rabinu. Pa zavzeta sta obstala pri vratih. ' Vse je bilo v največjem neredu. Kovčegi in zaboji so bili ulomljeni, obleka je ležala razmetana po tleh, celo posteljnina je bila razrezana in raztrgana na kosce. »Hm!« je dejal C' :yton, ko se jima je poleglo prvo iznenaderije. »Nekdo se očividno huje zanima za najine stvari nego midva sama! Radoveden sem, kaj je rokovnjač iskal. Poglejva, kaj je odnesel!« Preštela sta svoje stvari in pregledala prtljago ter našla, da manjka le dveh Claytonovih samokresov in streljiva, kolikor sta si ga pripravila za prvo silo. »In prav semokres in streljivo bi najbolj potrebovala! Da so nama to in samo to odnesli, je najbolj sumljivo med vsem, kar sva doživela te dni na krovu Fu-walde!« »Kaj naj storiva —?« je boječe in plašno popraše-vala gospa Elza. »Ne bom te več silila, da bi šel h kapitanu! Nočem da bi te še enkrat žalil. — Najbolje je, da ostaneva nad strankami. Če se kapitanu in njegovim častnikom posreči, da obvladajo upornike, se nama ni ničt sar bati. Če pa zmagajo uporniki, pa smeva upati, da nama prizanesejo. Samo pri miru je morava pustiti.« »Tako bo najbolje! Srednja pot je najboljša.« »Najprvo pa morava pospraviti po kabini!« Lotila sta se o ' Pri tem sta ojiazilo, da moli listek papirja skozi špranjo pri pragu. Že se je sklonil Clayton, da ga po- bere, ko ves začuden vidi, da se listek premiče. Nekdo ga je od zunaj porival v sobo. Prijel je za kljuko in hotel vrata odpreti. Pa Elza ga je zadržala. »Ne, John!« je šepnila. »Nočejo, da bi jih kdo videl! Ne smeva jih motiti! Ne pozabi, da hočeva ostati nad strankami in iti srednjo pot!« Clayton se je nasmehnil in izpustil kljuko. Čakala sta in gledala beli listič, dokler ni mirno obležal na tleh trdo pri vratih. Clayton ga je pobral. Kos umazanega papirja je bil, trdo zložen in zgenjen. Razgenila sta ga in našla na njem robato pisavo, pisano od nevajene, neuke roke. Pisano pa je bilo, naj nikomur ne zineta, da so izginili samokresi in naj ne izdata, kar jima je povedal stari mornar. Če ne ubogata, ju čaka smrt. »Zdi se, da bova ubogala!« je dejal Clayton in se bridko nasmehnil. »Sedeva in počakajva, Elza! To je vse, kar moreva storiti, pa naj pride, kar pride!« II. Clayton si stavi dom v divji džungli. In ni jima bilo treba dolgo čakati. Ko je drugi dan pred zajutrkom stopal Clayton po stopnicah na krov, je počil prvi strel. In za njim drugi in tretji in četrti. Claytonove najhujše slutnje so se uresničile —. Moštvo Fuwalde se je uprlo in napadlo svoje častnike. Upornike je vodil črni Mihael. častniki so na napad seve odgovorili s samokresi. Dva moža sta padla in obležala sredi med bojnima črtama, drugi pa so zbežali in za prvi trenutek iskali kritja j za jambori, za krmarjevo utico in za kapitanovo kaju-to ter iz varnega zavetja streljali na častnike. Prvi častnik je zdrknil na krov smrtnoaadet, štirje so še ostali s kapitanom vred. Tedaj je lcriknil črni Mihael in krvoločni razbojniki so planili v nov napad. Šest pušk in samokresov so imeli vsega vkup, drugi pa so bili oboroženi z drogovi, sekirami in cepini. Kapitanov samokres je bil že prazen in pripravljal se je, da ga nabije. Samokres drugega častnika se ni sprožil, odpovedal je petelin. Samo dva samokresa sta še torej branila častnike pred uporniki, ki so z divjim krikom navalili nanje. Kapitan se je umaknil s svojimi tremi tovariši. Prizor je bil strašen. Vpitje in preklinjanje se je mešalo med ječanje in stokanje ranjencev, streli so pokali od vseh strani. Težki čevlji so topotali po deskah krova, sekire so se dvigale, drogi so padali. Bilo je kot da je peklo odprlo svoja vrata na krov Fuwalde. V par minutah je bilo delo pri kraju. Težka sekira v rokah kuštravega črnca je preklala kapitanu glavo do vratu, trenutek pozneje so ležali na tleh njegovi tovariši mrtvi in ranjeni. Kri je curljala jk> krovu. Hitro so opravili uporniki in Clayton je ves čas med pobijanjem stal ob pregraji in zamišljen kadii svojo pipo kot bi gledal športni prizor. Šele ko je padel zadnji častnik, se je spomnil, da se mora pobrigati za ženo. Kaj če bi jo kateri upornikov našel v kabini —«. Na zunaj se je sicer kazal hladnega in malomarnega, v resnici pa se je zelo vznemirjal. Prav negotovo je bilo, kaj bodo zmage pijani uporniki počeli z njima. Najbolj se je bal za ženo. (Dalje prihodnjič.) «obremenitev -z« posestnike, kojih dohodki prihajajo h Bgolj ^naravnega gospodarstva in ki se dajo preračunati *elo težko v denar, ali ne? Ravnokar omenjeni pomislek glede dohodnine pri izfcjjjučrvo kmetijskih posestnikih so imele višje davčne oblasti že od nekdaj m kaj šele danes, ko je zvišana zem-¡|Brina. G. predstojnik finančne oblasti v Sloveniji naroča ravno giede posestnikov, ki nimajo gostiln, ne izvršujejo kake druge obrti, niso v bližini večjih mestih in industrijskih krajev, da postopajo davčne oblasti napram tem revežem obzirno in verjamejo njihovim davčnim napovedim. VesŽkrat se zgodi, da pusti kmet pri svojem gospodarstvu popraviti kako malenkost, ki je trenutno neobhodno potrebna, a davčna oblast mu zaračuna to malenkostno popravilo takoj v neobitno naložitev premoženja in aahteva za taka popravila celo s koleki potrjene račune. Giede ravnokar omenjenega postopanja finančnih oblasti pri malenkostnih popravilih svari g. predstojnik podložne mu davkarije, naj ne dražijo lunetskih davkoplačevalcev s takimi šikaiujni, ko jih ne veleva in ne podpisuje nobeden davčni zakon in naredba, ami>ak izvirajo samo iz podrepništva naših žalibog preveč centralistično navdahnjenih davčnih uradnikov. Predvsem pa zabičava g. davčni predstojnik podrejenim mu davčnim uradom zvišanje eksistenčnega mi nima glede dohodnine na 20.000 K. Predpriprave za odmero dohodnine po ključu 20.000 K se morajo začeti takoj, da se bodo lahko sklicale cenilne komisije in da bo predpis dohodnine za leto 1923 gotov do 15. maja t. 1. Ako pa bi katero finančno oblastvo ta predpis dohodnine do 15. maja zakasnilo, bo pozvano na odgovornost in bo kaznovano. Hvalevredno je tudi od g. delegata, da zabičava v okrožnici davčnim »uradom vero v podatke, katere je navedel davkoplačevalec pri davčni napovedi Ako je iz napovedi razvidno, da davkoplačevalec ni hotel prikriti «vojih dohodkov, potem se naj njegovo naznanilo sprejme brez vsakega pomisleka. Dvome glede verodostojnosti davčne napovedi odobrava g. delegat le tam, kjer se kopičijo dobički in se skušajo, dasi dostikrat zaključeni, samo potom gole špekulacije, prikriti zakonitemu obdavčenju. V zgoraj navedenih stavkih smo označili na kratko in v izvlečku okrožnico finančnega podtajnika dr. Šavni-ka na davčna oblastva in to samo v glavnem in površnem ter vsakem razumljivem izvlečku. Vendar že iz navedenega je kot bedi dan jasno ter razvidne, da postopajo davčne oblasti v Sloveniji strogejše nego jim to velevajo davčni zakoni in predpisi, katere jim pošilja g. finančni minister iz Beograda. Ta zopetna okrožnica g. delegata dr. Šavnika nam je dokaz, da so ravno slovenske davkarije krive v veliki meri, da se naš kmet, ki je edino navezan na dohodek iz grude, potom previsokih davkov iaanozgava, zadolži J a in se od dne do dne bolj približuje — bobnu. Prepričani smo, da okrožnic na davčne urade, ki bi opominjale davčne uradnike k milejšemu postepanju pri predpisih in iztirjevanju davkov, ne izdaje jo finančna preektojhištva po Srbiji, ker tamkaj je uradnik pametnejši in drži s priprostim narodom — pri nas pa ravno tako-Bvani »napredni« davkar nima srca za našega davkoplačevalca! Politični ogled. DRŽAVA SIIS. Položaj sc še ni izčistil. Vlada, zlasti prosvetni minister Pribičevič, izdaja razne ukaze, četudi v krizi ne bi smela in Pašič še vedno zbira okrog sebe svoje najožje pajdaše ter se posvetuje, kako bi se dalo priti vsaj do volilne vlade, ko je v parlamentu vsled znatne večine opozicije nemogoč. Med Pašičevimi zaupniki in svetovalci sta v prvi vrsti bivša ministra Lazica Mar-kovič in Velizar Jankovič in tuda ostala družba je njima primerna ter se boji poštene vlade, ki bi imela za take ljudi sodišče in zasluženo kazen. Davidovičevi demokrati so se podali tudi v pre-eanske kraje, da razkrinkajo Pribičevičevo izdajstvo in njegovo k&rupcijo s Pašičem vred. Za velikonočno nedeljo je sklical Davidovič shod v Subotici. Zbrala se je velikanska množica, ki ga je navdušeno pozdravljala, vhod zborovalne dvorane je pa zasedla peščica srbskih fašistov iz Beograda in Orjuncev, ki so bili pa domenjeni s policijo, ko se je zborovališče začelo polniti, so začeli razgrajati, vpiti, metati smrdljive bombe itd., in policija, mesto, da bi razgrajače odstranila, je shod — prepovedala in razpustila. Iz Subotice se je Davidovič z več srbskimi poslanci podal v Zagreb in tu je imel na velikonočni pondeljek sijajno zborovanje za sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci ter proti Pašič—Pribiče-vičevi vladi. Dobro je, da sedaj srbski parodni zastopniki v naših krajih vidijo in izkusijo, kako izgleda svoboda in enakopravnost pod Pašičevo vlado. To mnogo pripomore k temu, da so začeli tudi Srbi v vedno večjem številu pravilno presojati položaj. Nedavno so »Novosti«, ki izhajajo v Beogradu kot glasilo srbskih zemljoradnikov, prinesl« to-le pametno sodbo: »Hrvatom in Slovencem očita radikalno časopisje ;;ovražne namene in separatizem, ker zahtevajo, naj bi bila država drugače urejena, kot je danes. Ali je pa tudi res, da je nezadovoljnost Hrvatov in Slovencev z današnjo državo istovetna z željo po onih časih, ko so bili Hrvati in Slovenci izročeni Nemcem m Madžarom na milost in nemilost? Ali se ne da njihova nezadovoljnost razlagati z željo po izboljšanju uprave potom avtonomije, ne da bi trpelo državno edinstvo? Ali je naša, na vi-dovdanski ustavi sloneča državna uprava res tako vzorna, da je treba smatrati vsako željo po njeni izpremem-hi kot veleizdajo? — Pašič s Pribičevičem je začel vse, ki nasprotujejo njegovim osebnim in strankarskim željam, ohdolževati veleizdajstva in protidržavnosti in to ga mora pokopati tudi v Srbiji. OGRSKA se je vdala pod nadzorstvo Zveze narodov za ceno posojila od 250 milijonov zlatih kron. Za to posojilo jamči ogrska vlada s prihodi iz carin ter monopola sladkorja in tobaka. Nadzorstvo bo izvajal od Zveze narodov imenovan komisar ter bo trajalo dve leti. Ogrska mora vravnotežiti državni proračun in v to svrho bo morala sedaj zelo znižati število državnih nameščencev. FRANCOSKO-RUMUNSKA ZVEZA. Ruinunija se boji Rusije radi Besarabije in zato bi rada sklenila s Francijo posebno, proti Rusiji naperjeno zvezo. Do" sklepa pogodbe pa še ni prišlo, ker Francija noče podpisati, dokler ne dobi jamstva, da Bumunija v slučaju spopada med njo in Rusijo ne bi ostala osamljena, temveč da bi našla podporo še pri neki balkanski državi. Rumunski zunanji minister je dal naglasiti, da se Rumunija v tem pogledu naslanja na kraljevino SHS. Francoska vlada pa je želela dobiti potrdilo tudi od naše države, vsled česar je rumunski zunanji minister intervenira), v onem smislu tudi pri našem poslaniku. Poslanik je o tem obvestil vlado v Beogradu, ki pa še ni mogla dati pravega odgovora. VPRAŠANJE VOJNIH ODŠKODNIN. Reparacijska (vojno-odškodninska) komisija je soglasno sprejela sledeče zaključke: 1. Odgovor nemške vlade, v katerem pristaja nemška vlada na izvedeniško poročilo, se vzame na znanje. 2. Prjstane se na zaključke izvedencev in sprejmejo se priporočene metode. 3. Poročilo izvedencev se pošlje uradno udeleženim vla-j dam s priporočilom, da sprejmejo predloge, za katere so | kompetentne. 4. Nemška vlada se pozove, da izdela čim-j prez zakone in odredbe, ki so potrebne za uresničenje predlogov. Nadalje se pozove, da imenuje člane, ki jih hoče poslati v odbore za organizacijo železnic in industrijskih hipotek in sporoči njihova imena repr. racijski komisiji. 5. Reparacijska komisija bo imenovala razne organizacijske odbore, ki jih predvideva poročilo odbora Dawes. 6. Pripravijo se koraki, ki jih mora storiti reparacijska komisija. MEDNARODNO POSOJILO NEMČIJI. Berlinski listi izražajo nado, da bo Nemčija kmalu dobila mednarodno posojilo po predlogu strokovnjakov. To posojilo bi znašalo 800 milijonov zlatih mark in od tega je podpisanih že 700 milijonov in sicer 400 milijonov od ameriške, 300 milijonov pa od angleške strani. Naši poslanci med narodom. Shodi SLS na Belo nedeljo. 1. Sv. Jurij ob Ščav-nici po rani službi božji — govori poslanec dr. Hohnjec; 2. Napovedanega shoda v Središču vDruštv. domu ne bo. 5. Laško, po rani sveti maši v "»pivnici« — poslanec Kugovnik (okrajni shod); 4. Šmartno pri Slov.-Gradcu po rani sv. maši — poslanec Pušenjak; 5. Sv. Lovrenc v Slov. gor. po pozni službi božji — poslanec Vesenjak; 6. P o l e n« a k po sv. maši — poslanec Ve-senjak; 7 Ž e t a 1 e, po sv. maši pri cerkvi — poslanec Vrečko; 8. Š t 11 j v Slov. gor., po rani službi božji v Slovenskem domu — poslanec Žebot; 9. Sevnica ob Savi, po rani službi božji v gostilni Štarkl — tajivk Krajnc; 10. B l a n c a, popoldne ob treh — tajnik Krajnc. Shbd Slovenske ljudske stranke pri Sv, Marjeti ob Pesnici na velikonočni ponedeljek pri g. Krambergarju se je obnesel zelo lepo. V naši župniji so leta 1920 in 1921 bili mnogi ljudje zapeljani od znanega Mermolja in Lipov-šeka k Samostojni profitarski stranki. A kmalu smo spoznali, da smo bili speljani na krivo pot. Dokaz temu to, da sta se Mermolja in Lipovšek mahoma obogatela, a, mi pa smo ostali reveži. Danes je do malega vse ljudstvo cele lepe marješke fare na strani naše SLS. To je posebno pokazal naš shod. Cela fara se ga je udeležila. Shodu je predsedoval posestnik Fr. Ilešič, za podpredsednika je bil izvoljen župan iz Grušove Verlič. Zelo veseli smo bili, ko nam je naš domači poslanec F ran jo Žebot v poljudni besedi, tako da smo vsako besedo razumeli, raztolmačil, zakaj je prišlo pri nas do tako žalostnih razmer. Prvi krivci so tisti samostojni in demokratski poslanci iz Slovenije, ki so glasovali leta 1921 za Pašičevo in Pribičevičevo velesrbsko ustavo. Dali so njima škarje v roke, da si lah- ko prirerujeta hlače velike kakor hočeta. Drugi krivd BO tisti hrvatski poslanci, ki so ostali do letos doma in pustili, da je Pašič delal z nami, kar je hotel, a nas je bik» premalo. Sedaj pa se je pod vodstvom dr. Korošca pričel« v Beogradu velika bitka proti Pašiču in Pribičeviču. Onadva imata na svoji zastavi zapisano: Krivica in sila! A na našem praporu stojijo besede: Za poštenost in pravico! Prve dni maja se bo odločilo, kdo bo zmagal. Posebno se nam je dcpadlo, ko je poslanec povdarjal: Poslanci SLS in naši zavezniki prej ne bomo odnehali, dokler ne vrie-mo Pašiča in Pribičeviča in dokler ne dosežemo svoje samostojnosti. Po shodu smo ostali še v prijateljskem razgovoru in poslanec nam je raztolmačil še marsikatera vprašanja. Takih shodov si želimo še večkrat Prireditve Gornja Polskava. Slov. izobraževalno društvo »Skala« vabi na prireditev dne 27. t. m. popoldne po večernicah v prostorih g. Katz. Na sporedu je: »Užitkarji«, kmečka ža-loigra v treh dejanjih in burka »Prepirljiva soseda.« Sodelujeta društven pevski in tambubraški zbor. Pridite! Slov. Bistrica. Izobraževalno društvo priredi v soboto, dne 26. t. m., zvečer v gledališki dvorani hotela »Beograd« ginljivo gledališko predstavo »Sovraštvo in ljubezen«, žaloigro v petih dejanjih. Začetek točno ob 8. uri. zvečer. Ker nudi predstava ginljive prizore, se v nedeljo^ dne 27. t m. popoldne ob treh v omenjenih prostorih ponovi. Nikdo naj ne zamudi te prilike ter se uijudno vabite domačini in sosedje od blizu in daleč. Šentjurski Orel priredi dne 27. aprila skupno z orliš-kim krožkom telovadno akademijo. Šentjurski Orli vabimo vse prijatelje mladine, naj po&etijo našo prireditev v najobilnejšem številu! Vojnišlri Orel priredi dne 4. maja (na Florijanovo nedeljo) popoldne ob pol štirih popoldne v posojilniški dvorani v Vojniku dramatično igro »Deseti brat« Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo društvenih knjig, se predplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor. Orlovski odsek Polzela priredi v nedeljo, dne 27. t m. v dvorani g. Cimpermana igro »Zloba in zvestoba.« Začetek točno ob treh popoldne. Prijatelji orlovstva prav uijudno vabljeni! .¿■«^^»Et^lGliac^^^ II'i MliHIIHIIMIU«« Tedenske Rivice, Vse krajevne odbore SLS, ki želijo »Zakon o volitvi v občinska zastopstva v Sloveniji«, opozarjamo, da si ga hitro naročijo v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, ker ga je še prav majhno število. — Tajništvo SLS v Mariboru. Demokratski shodi. S v. B,a r b a r a pri Mariboru dne m. aprila. Shod napovedan že par nedelj poprej. Na shod pridejo trije demokratski govorniki. Udeležba sijajna: naši najboljši fantje in možje! Ko hoče prvi govornik začeti g. oriti, zaori iz krepkih grl vrlih naših somišljenikov: Živela avtonomija! Živijo dr. Korošec! Dol s centralizmom! Shod se zaključi, predno je bil prav otvorjen. — Dravo-g r a d v hotelu »Pošta« dne 6. aprila ob 9. uri. Govorniki: dr. Koderirvan in ravnatelj Voglar iz Maribora Udeležba: trije poslušalci: posestnik hotela Grisogono (brat demokratskega ministra), bivši gerent Gvido Kaiser in oskrbnik Oskar Verdnik. Govornika ob 11. uri obupana odideta v Vuhred. Blagoslovitev zvona v Brezju pri Mariboru. V nedeljo, dne 4. majnika, bo ob pol 10. uri slovesno blagoslovil mil. g. stolni župnik naš novi zvon. Prijatelji Device Marije prisrčno vabljeni! Vozna pošta Maribor—Gornje Sv. Kungota zoplet u-postavljena. Na posredovanje poslanca Žebota je poštno ravnateljstvo v Ljubljani zopet uvedlo (s 15. 4.) vozno pošto med Mariborom in Gornjo Sv. Kungoto. Pošto vozi vsak dan kmet ki prevaža mleko v Maribor. Žalostne posledice pijančevanja. Velikonočne praznike si navadno zberejo po deželi fantalini, da se napi-jejo, potem pride v pijanosti do prepirov in ti prepiri končavajo redno s pretepi in uboji. Letošnji velikonočni prazniki so nudili samo v mariborskem sodnem okrožju na več mestih prav žalostne slike. Od ponedeljka na torek je bilo od orožnikov izročenih 25 pretepačev in ubijalcev jetnišnici mariborskega okrožnega sodišča. Dva orožnika sta tirala v zapor tri fantaline-pretepače, eden je med potjo pretrgal verigo in se lotil orožnika. Žandar je seveda fanta ustrelil. Vzrok vseh velikonočnih pretepov in ubojev je brezmejno pijančevanje. Oblasti bi pametno storile, ako bi za Velikonoč in velikonočni ponedeljek gostilne enostavno zaprle in vsakega pa, ki se ga zaloti te dni pijanega javno na cesti, pa zaprle in ga kaznovale s kako prav občutno denarno globo. Dva krvava dogodka na Velikonoč. Za podeželske fante v nekaterih krajih so večji prazniki najhujša nesreča. Takrat se morajo napiti in v pijanosti navadno pride do pretepov, ki se končajo za nekatere z žalostno smrtjo, za druge pa še huje — z dolgoletno ječo, ki ubije preje spoštovanemu človeku ves ugled in čast Tudi letošnji velikonočni prazniki niso prešli brez takih žalostnih dogodkov. Samo na mariborsko okrožno sodišče so prignali o-rožniki v zapore nič manj nego 25 mladih pretepačev, od katerih ima marsikateri na vesti smrt svojega tovariša, s katerim je pred pretepom popival. — Na velikonočno nedeljo so se stepli fantje v Limbušu pri Mariboru. Pretep sta izzvala brata Kaizer, ki sta y pijanosti na vrtu gostilne Rdbir klicala fante na korajžo. Najbolj jo je izkupil v poboju, ki je nastal med fanti, posestniški srn Franc Žemljic. Zadobil je težke poškodbe na glavi in na levi roki. V nezavestnem stanju so ga prepeljali v bolnico. — Naslednjega dne, v ponedeljek, se je dogodil v sosednji Siran 4. SLOVENSKI GOSPODAR. 24. »¡priU 1324. vas« Ruše enak žalosten slučaj Na potu iz Ruš na »Gla-žuto« v Smolniku so pijani posuroveli fantje napadli kovača Jožefa Mak. Napad se je izvršil ob lOih zvečer; 22-letni šmvek je zabodel Maku svoj žepni nož v prsa ter mu »adjal smrtno rano. Mak se je s težavo priplazil do prvih hiš, kjer se je zgrudil ter izkrvavel. Našli so ga že mrtvega. Ubijalca je orožništvo še iste noči aretiralo ter ga odgnalo v zapor. Hn družina zgorela. Od Marije Snežne smo prejeli to4e žalostno sporočilo: V noči od 16. na 17. aprila se je pripetila pri nas grozna nesreča, katere žrtev je postala družine kovača Franca Snerk. Zvečer dne 16. t m. je pripeljal kovač domov oglje. Snerkovi so se podali mirno k počitku, a v noči se je od tlečega oglja vnela hiša, v kateri je mirno in nič hudega sluteč spavala Snerkova družina. Spavajoči ognja niso zapazili in postali smrtna žrtev plamena. Goreče tramovje je pokopalo pod razvalinami: očeta Franca Snerk, mater in enega otroka. Pravočasno sla še na nekako čudežen način skočila skozi okno in se otela smrti en fantek in ena deklica, ki hodita že oba v šolo. Zgorel je tudi hlev, 2 kravi, svinje in od kur je ostala samo ena še malo živa. Na veliki petek so bili izpod razvalin Ln na pogorišču zbrani ostanki nesrečne Snerkove družine pokopani na pokopališču pri Mariji Snežni. Grozna nesreča, ki je tako kruto zadela Snekcvo družine, bo ostala vsem daleč na okrog svarilen vzgled: oglja ne shranjevat pod streho, pod katero misliš prenoči«! Slovesno veličastna blagoslovitev novih zvonov pri št Janžu na Drav. polju. Tako lepe in velike slovesnosti se it Janž ni videl, to je bila splošna sodba vseh, ki so prisostovali slovesnosti blagoslovitve novih zvonov naše župnijske cerkve. Kakor elektrizirana je bila cela župnija, vse je bilo na nogah, vse je hrepeneče pričakovalo trenutka, ko bodo prišli novi zvonovi. Posrečilo se je, da smo jih dobili v kratkem času štirih mesecev, med zadnjimi izmed dravskopoljskih župnij smo jih naročili, a dobili jih nismo zadnji. Vlila jih je nova mariborska zvonarna »Zvonoglas«. Večji, takozvani lurški zvon tehta 1543 kg, manjši 650 kg ter staneta čez 600 tisoč kron, katera vsota se je v kratkem času nabrala vsled izvanredne, čudovite požrtvovalnosti župljanov, ki jim gre po vsej pravici hvala in priznanje. Zvona imata glas es in as ter čist in mogočen glas ter delata čast «ovi livarni. Nad vse slovesna je bila pot novih zvon «v od livarne do njihovega bodočega doma. V slovo od livarne so jim zapeli tam razstavljeni že prej vliti zvonovi sveto trojiški. Bogato in okusno so zlatolička dekleta okinčala zvonove in oba štirivprežna voza pod vodstvom botra g. Antona Goloba. V tržaškem pred-mestvu se jim je pridružil od kiparja Sojča krasno prenovljen kip Brezmadežne Device in tako nekako pod varstvom Marijinim, spremljan od godbe, belo oblečenih deklet, mnogo voz in biciklistov, so nastopili pot proti novemu domu. Lep sprevod je že v Mariboru vzbujal pozornost in občudovanje. Pri Sv. Miklavžu so jih že čakali in sprejeli gasilci na konjih in veliko število drugih fantov in mož na konjih. V prvi vasi šentjanžke župnije v Loki, pri, na majhnem hribčku ležeči kapeli se je vršil slovesni sprejem, katerega se je udeležila velika množica ljudstva od blizu in daleč, šolarji z uči-teljstvom in belooblečena dekleta. Godba in petje je donelo novim prijateljem v pozdrav. V imenu gasilcev je pozdravil nove zvonove, ki bodo klicali v sili na bratsko pomoč, g. Vekoslav Fric, v imenu občine gospod župan Janko Selinšek, manjši zvon sv. Janeza šolar Ivan Kla-sinc, večji lurški pa šolarica Marija Breg, v imenu deklet Marija Greif, v imenu duhovščine in župnije gosp. ¿upnik. Z gasilci na konjih na čelu se je razvil potem veličasten sprevod več ko četrt ure dolg, ob krasnem solnčnem vremenu. Prejšnji dan je bilo še deževno, a ta dan je nastopilo krasno vreme, kakor bi se še nebo z nami veselilo. Pri dohodu k cerkvi je zvone pozdravil v imenu mladeničev Anton Greif, v imenu Marijine družbe Marija Kropil, Marija Golob pa še posebej lurški zvon. Slovesne večernice so zaključile nepozabno sobotno slavnost. Na Cvetno nedeljo je že zgodaj godba iz zvonika svirala jutranjico, streljanje topičev klicalo k slovesnosti blagoslovitve novih zvonov. In prihiteli so ^erniki iz domače in bližnjih ter daljnih župnij Dravskega polja, Slov. goric, Pohorja in Haloz. V spremstvu S duhovnikov je g. stolni dekan dr. Ivan Tomažič izvršil slovesno blagoslovitev novih zvonov, katerim sta botrovala Jakob Dobnik in Anton Golob iz Zlatolič. — Takoj na to so jih vzdignili na njihovo mesto v zvoniku brez vsake nesreče, da tamkaj skupaj s starim tovarišem, ki obhaja letos 90. leto svojega službovanja, vršita svojo vzvišeno službo. V cerkvi je gospod stolni dekan potem blagoslovil novo, lepo obhajilno mizo ter prenovljen kip Brezmadežne ter v krasnem cerkvenem govoru oziraje se na sv. opravila, ki jih je izvršil, dajal zlate i\auke in bodrila mnogoštevilnim poslušalcem, ki so napolnili obširno cerkev, okusno in bogato okinčano, tako, kakor še menda nikdar. Nihče ne pomni, da bi se kedaj zbralo toliko ljudstva v Št. Janžu in v cerkvi, kakor pri tej slovesnosti. Izrekel je gospod blagoslovitelj dolžno zahvalo Bogu in Mariji, da se je veliko delo tako hitro, uspešno in srečno dovršilo, ter vsem dobrotnikom, darovalcem in pospešiteljem, zlasti vrlo delavnim odbornikom. Kakor se bode zvonov glas razlical črez celo župnijo do vsake hiše, tako naj se razliva blagoslov božji nad vse prebivalce. Naj oznanjajo novi zvonovi vsem vesele ure in praznike, naj vzpodbujajo k slogi in lju-Ijezni ter k pomoči v nesreči. Kakor smo izrazili z napisi na peterih mogočnih slavolokih svoje veselje in hrepenenje po novih zvonovih, tako pa tudi radi in voljno poslušajmo in ubogajmo njihov glas, ko nas bodo budili in klicali k molitvi in delu. Zvonovi, bodite angeli — spremljaevalci nam skozi življenje, potem pa: Zvonovi, spremite na poti nas zadnji, zapojte nam novo življenje, nad grobom odprtim ostalim povejte, da Kristus je naše vstajenje! Zaobljubijeme procesije pri Sv. Trojici v Slov. gor. Ker je letos Florijanovo v nedeljo, se vršijo z »obljubljene procesije v poivdeljek. Vesela poročila od Sv. Benedikta v Slov. gor. Akademija, ki so jo naši Orli in naše Orlice nedavno obhajale, je krasno uspela. Naša dvorana se je napolnila z odličnimi gosti, domačini in tujci. Posebno smo pozdravili v svoji sredi lenarške in ruperške Orle, mnogoštevilne srčkane Orlice od Sv. Trojice in neustrašene Orle in Orlice od Sv. Antona. Orlovska misel je v lenarškem okraju na zmagoslavnem pohodu nam v veselje, nasprotnikom v strah. Tega glasna priča je bila naša akademija. Po odpeti orlovski himni, razloži kaplan Ob-» lak v iskrenih besedah namen in pomen prireditve in na to kot predsednik izvrši obljubo novih članov. Naš tajnik Mirko Geratič nad vse prepričevalno razloži, kaj je Orel in kakšne cilje ima. Navdušena beseda nam je silno oprepila naš pogum. Dva Orliča sta deklamirala in na to so nam Orli pod vodstvom učitelja Hartmana pokazali, kako dobro znajo telovaditi. Gojenke so nas zabavale s predstavo zamorčkov, da smo se morali nasmejati, dve sta deklamirali, nato smo gledali, kako znajo telovaditi. Njim so sledile Orlice z vajami za mladenke in članice in s simbolično vajo »Le enkrat bi vi- i del, kak solnce gor gre.« Orli —8 po številu — so iz- j borno deklamirali »Pesem Makabejcev«, da so nam srca ; kar vzplamtela v svetem navdušenju, nato so nastopili j z letošnjimi članskimi vajami. Prireditev, polno truda j in žrtev, je dostojno zaključila ganljiva posvetitev Orlov in Orlic in naraščaja presv. Srcu Jezusovemu. Zjutraj je bila cela družina orlovska in orliška pri sv. obhajilu, popoldne je bila zopet vsa zbrana pred podobo pre-svetega Srca Jezusovega, kar je naredilo globok vtis na vse zbrane. Dvorana je bila za okras podobo presv. Srca, ki nam bo v bodoče vir moči, milosti in blagoslova pri našem krasnem delu. — V nedeljo, dne 4. maja bomo obhajali slovesnost blagoslovljenja novih zvonov. Vse se je veseli in je željno pričakuje. Naša župnijska cerkev dobi 2 zvona, enega s 1000 kg in enega s 300 kg, prvi bo Benediktov zvon, drugi Marijin. Tako vendar enkrat dobi naš 370 let stari, 450 kg težki samotar svoja tovariša. Naša podružnica Sv. Treh Kraljev pa dobi 900 kg težek zvon sv. Treh kraljev. Iz vojske preostali nam je počil pa ga dobimo sedaj prelitega in povečanega nazaj. V načrtu za to veličastno romarsko cerkev sta še dva zvona, eden Srca Jezusovega s 2100 kg in eden sv. Marjete Marije Alakok s 500 kg. Ko dokončamo zbirko za sedanje nove zvonove, pa bomo pridno zalagali prispevke, da tudi trikraljevska cerkev dobi dostojno zvo-nenje. Velikodušna mladenka pri Sv. kupertu v Slov. gor. Zapustila nas je naša od vseh priljubljena in spoštovana mladenka Zefka Caf, dolgoletna odibornica v naših društvih in zvesta družbenica Marijina ter se odpeljala v Solz-buig, kjer namerava vstopiti v misijonsko hišo Družbe sv. Petra Klaverja kot pomožna misijonarka. Sklenila je posvetiti svoje mlado življenje razširjanju kraljestva božjega na zemlji in ljubezni do bližnjega s tem, da hoče žrtvovati sebe za rešitev duš afriknnskih zamorcev, ki še tavajo v temi poganstva. Velikodušni mladenki iskreno čestitamo in ji želimo obilo božjega blagoslova. Njenim ! sovrstnicam pa kličemo: Posnemajte! Častkka. k StOTenovevasi pri Ljutomeru poročajo: i Doktorjem prava je bil promoviran na ljubljansikem vse-učilišču naš rojak g. Franc Farkaš, sodnik v Murski Soboti V imenu občine izrekam našemu domačinu vsled njegove prijaznosti in uljudnosti iskreno častitko. Jakob Štuhec, župan. Nagla smrt. Iz Vurbeiga poročajo: Na veliki petek zvečer so našli mrtvega v gozdu gospodarja Leopolda Vi-dovič. Zjutraj je še bil v cerkvi pri božjem grobu, popoldne je šel v šumo vlačit vejevje. Ker ga zvečer ni bilo domov, ga gredo iskat in ga najdejo mrtvega, najbrže ga je zadela srčna kap. Pogreb se je vršil v nedeljo ob udeležbi cele župnije. Pač žalostni prazniki za družino, kateri izrekamo naše sožalje! Smrt uglednega Ločana. Iz Loč poročajo: v ljubljanski bolnici je umrl naš dolgoletni občan Martin Ošlak. Trpel je nad dve leti na želodčnem raku, ki je spravil v grob svoj čas tudi njegovo mateT. V 54. letu starosti je moral zapustiti ta svet. Zapušča 131etnega nepreskrblje- ' nega otroka. Pokopan je bil danes, dne 24. aprila, iz dež. j bolnice ljubljanske na tamkajšnjo pokopališče. Naj počiva v miru! Novice iz Griž pri Celju. V lepem našem kraju je s , ; spomladjo začelo prerojeno življenje. Naša društva se do- i bro razvijajo in kažejo svojo življenjsko silo. Tako se je | na veliki ponedeljek priredilo v dvorani g. Piki igro: »Na > dan sodbe«, ki je pokazala veliko izvežbanost naših ig- ¡j ralcev. — Naš Orel se je ojačil in je ustanovil odsek v Bezovniku in Libojah ter tako pokazal grižkemu Sokolu, koliko je naših zavednih fantov. Vse to ie tiho, podrobno delo, ki ga brez šuma organizira in vodi nad vse delavni g. Gramiola, ki se v delu za našo stvar ne ustraši nobene j poti k nikomur. Naj nam bo za vzgled! — Razni prena-peteži in bojeviteži hočejo ustanoviti Orjuno, ki naj bi ubijala tudi »klerikalnega zmaja.« Povemo pa njim, naj le lepo mirujejo v svoji bojevitosti, sicer obračunamo z njimi, da jim ne bo prijetno. — To naj bi bile v kratkem novice od nas. Pijana razgrajača. Od Sv. Lenarta nad Laškim poročajo: Pri nas žalibog nimamo izobraževalnega društva, pač pa tri gostilne, kjer se pije mnogo preveč. Žalostni sadovi brezmejnega pijančevanja se večkrat pokažejo pri nas v pretepih, a višek pijane posurovelosti pa se je zgo- dil pri nas na velikonočno nedeljo pri popoldanski službi božji. Dva pijana fentalina sta se prikok>vretila v cerkev nemir delat, ali bolje povedano: razgrajat Vsi pobožni verniki so se upravičeno zgražali in hudovah nad tako več nego balkansko surovostjo. K temu žalostnemu dogodku še treba pripomniti, da so bili starši zgoraj omenjenih dveh sinovih pijancev vse drugo, samo pristaš« SLS ne in v teh dveh hišah so vedno naši stranki in cerkvi nasprotni časopisi. Naznanilo blagoslovitve novih zvonov v Stanem trgu pri Slovenjgradcu. Drugo nedeljo po Veliki noči dne 4. maja se bodo na Gradu blagoslovili trije novi zvonovi. Največji tehta 5720 kg. Dokaj težavno je bilo spravljanje tega zvona na 482 m visok hribček. Pa z božjo pomočjo je šlo vse gladko. Upajmo, da bodo župljani tudi s tem zvonenjem enako zadovoljni, kakor z onim pri sožupnijski cerkvi sv. Radegunde. Konzumna društvo v Šmarju pri Jelšah. V Šmarjah pri Jelšah obstoja zelo dobro upeljano kmeteko konzura-no društvo, ki šteje danes že čez 600 članov. Društvo ima svojo prodajalno v hiši g. Habjana v trgu. členi jo pridno obiskujejo, ker dobijo skoro vse stvari cenejše, nego v trgovinah. Radi tega je društvo tm v peti nekaterim trgovcem, ker so prisiljeni svoje blago prodajati po isti ceni, kakor se dobi v konzumu. še nedavno se je neki trgovec tožil, da more radi konzume delati samo z 10 procenti dobička, dočim si trgovci na deželi privoščijo povsod 25 odstotkov. Kmetje, katerim ravno trgovina požre večino dohodkov, si kot člani konzumnega društva prihranijo toliko, da z denarjem, ki bi drugače ostal trgovcu, plačajo vse davke. Da konzumno društvo v resnici izpolnjuje svojo nalogo ter skrbi za svoje člane, dokazuje ravno to, da je poskrbelo za modro galico, katero so kmetje dobili po 39 K kilogram in to prvovrstno. Za prospeh društva sta največ pripomogla župan g. Aderluh in g. Habjan. Društvo stoji sedaj na tako trdni podlagi, da je njegov obstoj zajamčen ter ga ne bo zrušila nobena zavist in obrekovanje. Žalostna ivovica iz Buč. Z velikim koprnenjem smo vkljub neugodnemu vremenu pričakovali Bučani velikonočne praznike. Pa smo jih tudi zares veselo obhajali. Hišo g. poštarja Vaba pa je ravno pred prazniki zadel« največja nesreča. Soproga Ana, mati sedmerih otrok, je po kratki bolezni na veliki četrtek zvečer izdihnila svojo blago dušo. Pokopali smo jo na veliko soboto popoldne. Veličasten pogreb je dokaz, kako vrla mati in žena je bila pokojna. Bila je v resnici spoštovana pri vseh Bučanih vsled mirnega značaja in blagega srca. Kot dobra katoličanka je svoje otroke prav lepo vzgojevala. Ko so p« sosednjih župnijah streli naznanjali veselje in radost, ter vstajenje našega Zveličarja, smo truplo rajne izročili materi zemlji ob nepopisnem žalovanju moža in otrok. Od mrtvih vstali Zveličar pa je bil pokojni Ani gotovo usmiljeni sodnik in jo je sprejel v kraljestvo večnega miru in veselja. To naj tolaži žalostne domače' Vsi znanci želimo pokojni večni mir, žalujoči obitelji pa globoko sožalje! Dva dneva pravega vese!ja.jlz Št. Petra pod Svetimi gorami smo prejeli: Dva dneva pravega ter navdušenega veselja sta bila za našo župnijo Velika noč in velikonočni pondeljek. Dobili smo od mariborske zvonolivarne »Zvonoglas« 3 nove, bronaste zvone za farno cerkev Sv. Petra enega, enega za znano božjepotno cerkev Matere božje na Gorah in enega po za podružnico Sv. Križa. Na velikonočno nedeljo je bil med pokanjem topičev, svi-ranjem godbe in ob navzočnosti tisočere množice vernikov slovesno blagoslovljen in potegnjen v zvonik novi zvon za župno cerkev. Na velikonočni pondeljek se je ta vesela cerkvena slovesnost ponovila na Svetih Gorah, prihodnjo — belo nedeljo bo blagoslovljen zvon za Sv. Križ. Odbor za nabavo novih zvonov izreka vsem darovalcem in vsem onim, ki so na ta ali oni način pomagali pri slovesnem ustolpičenju novih zvonov, najtoplejšo zahvalo. Dnevi slovesne blagoslovitve naših novih zvonov bodo ostali v trajno veselem spominu vsem šentpetranom, pa tudi sosedom, ki so nas ob priliki teh veličastnih slovesnosti obiskali. Hoče. Namesto venca na grob za umrlim odbornikom Janezom Rečnik je darovala kmečka hranilnica in posojilnica 100 dinarjev za dijaško semenišče. Dar Dijaški kuhinji. G. Franc Dobaj je nabral pri pogrebu g. Julijane Lorber v Žicah 50 din., pri pogrebu g. Antona Viherja v Srednjem Gasteraju 35 din. za Dijaško kuhinjo v Mariboru. Prisrčna hvala! Kar v potrebujete, to je EUafluid. To pravo domače oredatvo, katero prežene vaše bolečine. Poizkusna pošiljke £7 din. Lekarnar Eugen V. Feller, Stubic» Donja, Elza-fcrg it 941, Hrvatska. Bolečina* V ofcraiu? V udih? Poskusite pravi Feller-jev Elzafluid! Vi se bodete čudili! Dobrodeje* pri drgnjenju celega telesa in kot losmetikum za kožo, »obe in ne- V -'-v .-*» y/ Zdaj z dimnikarjem s*1 sestala, ga z milom »Zlatorog« oprala, nevoljen on nad to masažo, poklical na pomoč je stražo. (Nadaljevanje sledi). govanje usti Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganje ter čet 25 let priljubljen! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali. 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 56 dvojna tih ali 12 špecijalnih steklenic 214 dinarjev z 10% doplatka razpošilja: lekarnar EUGHN V. FELLER, STU-BiCA DONJA, Elzatrg št. 341, Hrvatsko. Gissoodarstvi, Pri piiredbi dohodninskega davka za leto ¡923 in 1924 cdpade v naših krajih približno 40% davčnih obve-ctatr.ev. To je nasledek sklepa, ki so ga izsilili naši poslanci, da se eksistenčni minimum (najnižji obdačljivi dohodek) zviša na letnih 20.000 K. Ker je mnogo davčnih obvezancev plačalo dohodnino že naprej, se jim bo po končnem obračunu iste zneske zaračunalo za druge davke. O REJI GOVEJE ŽIVINE. Izbioa plemenskih živali. Za pleme je odbirati najlepše in za namenjeno svrho najprikladnejše živali. Plemenske živali je skrbno negovati, ket je sicer napredovanje v živinoreji nemogoče. Živinorejci, ki ne posvečajo plemenski živini dovolj paž-nje in skrbi, lahko povzročajo sebi in drugim večkrat občutno škodo. Zakon o podedovanju govori, da prenašajo plemenske živali na svoje mladiče dobre in slabe lastnosti. Zato odbiremo za razpfcditev samo tisto živino, ki poseduje dobre lastnosti v najvišji meri. Pri tem se ozirajmo ne le na dotične plemenske živali, temveč tudi na njih prednike, ker se gotove lastnosti podedujejo celo v drugem in treljem kolenu. Plemsenski iimec. Najceneje in najhitreje se slaba plemenska živina popravi z dobrim samcem, cd katerega dobimo zboljšane potomke samice. Le-te plemenimo zopet z najboljšim samcem, ki ga moremo dobiti. Največjo pozornost je torej obrniti biku plemenjalcu. Bik ima lahko na leto do 100 potomcev njegovih vrlin, a krava samo enega. Iz tega je umevno, kolike vrednosti je izvrsten plemenski bik za u-spešno živinorejo. Mnogi živinorejci greše pri nabavljanju in odbiranju plemenskih bikov, ker ne povprašajo po lastnostih prednikov. Večkrat se pripeti, da posamezni gospodarji pripu-«CajD krave pri prvem najbližjem biku, četudi velja kot slab plemenjak. Pri nakupu gledajo bolj na debelost, kakor na druge vrline, čeprav debelost ni dobra lastnost plemenskega bika. Največ posestnikov, zlasti večji, rede svojo govedo večinoma samo za eno svrho ali en sam užitek. Eni večji-del za molžo, drugi za pitanje, tretji pa goje rajši vprežno ¿Ivino za prodajo. Ta način reje je brezdvomno najboljši, ker donaša sicer enostranski, toda najobilnejši dohodek. ¡Vendar takšen način reje malemu posestniku ni vsikdar mogoč. On je primoran združiti vse tri načine govedoreje ter držati hkrati eno in isto živino za molžo, pitanje in vprego. Razumljivo je, da ta način reje ne more doseči najvišje stopnje dovršenosti, četudi dosežemo s pametno rejo lahko tudi prav lepe uspehe. Če hočemo rediti našo živino v vseh treh navedenih smereh, moramo izbrati v ta namen primernega bika. Njegovo telo naj bo pravilne rasti, dovolj črsto in prikup-Ijive zunanjosti. Prsi naj so globoka, velika in široka, rebro močno izbočena. Života naj bo dolgega in povitega; hifcet širok in raven, ledje obilno. Križ naj bo dolg, širok, zaroden in proti repu raven. Noge naj ne bodo preveč debele, a vendar zadosti trdne, prednji koleni široki, skoč nI členi pravilni. Glava naj bo kratka in srednje debela, ■čelo široko in ravno, smrček obilen. Oko jasno, živo, prijazno in veliko. Rogovi naj bodo kratki, srednje debeli in vodoravno na stran vzrastli. Ušesa precej velika, široka, tanka in vodoravno stoječa. Vrat naj bo kratek, močan, na gornji strani širok in naj ima velik podvratnik. Kom naj je širok, zaroden in okroglast, rep dolg, na korenu debel, lakotnice pa majhne in dobro zalite. Trebuh naj ne bo prevelik, koža voljna, gladka in močno raztezna; dlaka svetla, mehka in ležeča. Mošnja naj bo gladka, velika, trda in popolnoma zdrava. Bik naj bo okoliškim kravam kolikor mogoče enake barve. Z oziromt na mlečnost naj ima bik sledeče znake: majhna in lahka glava, drobni rogovi* fina in voljna koša, tanek in dolg rep, srednje tanke noge in veliko povim-Ije. Vse na njem bodi nežno in ženskega izgleda. Monta-fonski biki zaplodijo večjidel dobro mlečno potomstvo. Za vprežno potomstvo mora biti bik sledečih telesnih lastnosti: mora biti čvrst, krepek, povit, obilen, zaroden in koščat život Glava srednje velika, hrbet, ledje in križ široki in ravni. Vrat srednje dolg in zelo zaroden. Prsi široke, globoke in obilne. V veliki prsni votlini se nahajajo velika pljuča, ki so za vprežno živino največje važnosti. Govedo, ki je določeno za pitanje, naj izhaja od bika sledečih lastnosti: glava, vrat, noge in rep so majhni In fini, hrbet; ladja m križ pa Čim bolj široki, mesnati in ravni. Deli trupla z mesom boljše vrste naj bodo obilni in dobro razviti, udje z mesom slabše kakovosti pa slabše razviti in neznatni. Pri odbiranju plemenjaka je polagati tudi na pokolje-nje veliko važnost Najboljše poroštvo za dobro pleme so njegovi predniki, ki morajo odgovarjati glede že omenjenih sviti ali užitkov kar najbolje. Biti morajo izvrstni za razplodbo, to se pravi, prenašati morajo svoje vrline z največjo gotovostjo za potomce. Ni namreč zadosti, da izhaja plemenjak od dobrih prednikov; on mora biti tudi tako trden, da prenaša dobre lastnosti sigurno na svoje potomce. V tem oziru so čistokrvni plemenjaki najboljši. Za pleme najboljši so junčki od 3. do 8. storitve. • Plemenskega junčka se ne sme puščati pred poldrugim letom starosti. Premladi bik zaplodi slabotna in boleznim podvržena teleta. Od začetka se naj bik uporablja le po-redkoma, sicer se lahko pokvari in prezgodaj obrabi. Biki v starosti od 2. do 4. leta so za puščanje najsposobnejši in prenašajo z največjo gotovostjo svoje lastnosti na potomce. Bik je sposoben za pleme tudi do 10. leta svoje starosti ali še dalje, toda le redkokedaj. Skače naj samo enkrat na dan; le izjemoma se ga more pustiti dvakrat na dan, t j. zjutraj in zvečer. Junca plemenjaka se ne sme krmiti pretečno, ker bi se sicer odebelil in postal za plemenitev manj vreden. Najboljša krma za plemenskega bika je sladko zdravo seno, nekaj ovsa in čista voda. Oves v izmeri 2—3 litrov na dan pospešuje rodovitnost, sol pa prebavo. Bik naj ne stoji zmiraj v hlevu, temveč se ga naj spušča pogosto na prosto, s čimur pospešujemo njegovo zdravje in rodovitnost Dobro je bika vpregati za lahke vožnje. Z bikom se naj postopa prijazno, previdno in pametno, ker sicer lahko postane hudoben, ljudem in živalim nevaren ter za rabo nesposoben. Vekoslav štampar. DVE NEVARNI KURJI BOLEZNI. Odgovor eenj. vprašakem. Na vprašanje poslano uredništvu »Gospodarja«, sledeče pojasnilo: Kakor se opisuje, so kokoši napadam: od takozvane »kokcidioze«, tako imenujejo to bolezen kurjerejci. Kokcidioze je neka nova, nalezljiva bolezen, ki se pojavlja tudi pri zajcih. Eokcidije so majhne živalce, katere je videti samo s pomočjo drobnogleda ali mikroskopa. Bolezen napade čreva in jetra in z blatom se kali teh kokcidij vržejo ter prenašajo od bolnih kokoši na zdrave. Celo z jajcami, ki se kupujejo za valjenje, se ta bolezen lahko prenese in razširi. Znaki te bolezni so: kure se ne zmenijo za hrano. Jih zelo žeja, trpijo na driski ter santrajo, omahujejo, kakor da bi bile pregloboko pogledale v glažek, ali po i kranjskem povedano: preveč pocuknile. Če se tako bol- • ne kure raztelesijo, vidimo, da so čreva vneta in jetra posuta z belosivimi pikami. Mladiče ta bolezen kmalu zamori. Starejše in močnejše Kokoši se ji bolje ustavljajo, hirajo in hirajo, dokler ali ne poginejo, ali pa zopet ozdravijo, kar je pa zelo redko. Vse od te bolezni napadene kokoši moraš takoj osamiti ali izolirati, sicer okužijo še zdrave. Kurnik, kolce, na katerih sedijo kure, prostorčki, kjer nesejo, posode, v katerih dobivajo hrano, treba je temeljito raz- ! kužiti — z lugom dobro umiti, kurnik. sploh ponočno : bivališče pa še pobeliti z apnom. Listje in slamo je treba odstraniti, če so bolne kokoši tamkaj brskale ali posedale. Svetujem nadalje, kurnik pustiti dalje časa prazen in odprt, da jse dobro prezrači. To so edina sredstva, katera svetujejo proti tej bolezni kurjerejci. Pripomnim še pa da kolikor mogoče s tako ohole-limi kokoši na čisti zrak in spomladansko solnce, marsikatera od te bolezni napadena kura bo na ta način še rešena. Je pač težko s kakim drugim sredstvom priti tej bolezni jedrnato do živega, ker ima svojo zalega v čre-vesih. V zaduhlih prostorih kokošim nikdar ne ugaja, ne bodo ostale dolgo zdrave, začnejo hirati in s časom si kako to ali ono, nalezejo tudi to bolezen — kokcidioze. Druga bolezen, o katerih se pritožuje mnogokrat dandanes, je ta-le: opaziš pri kurah na nogah kraste in to je takozvana krastovina (Fusskratze — Kalkbeine.) To bolezen povzročijo pršice ali grinje, ki se pod kožo, recimo pod luskinami na nogah ugnezdijo. Radi te bolezni se koža, oziroma luskine, ki ležijo pri zdravi kokoši gladko ob nogah, vzdignejo, kraste postajajo vedno večje in večje, tako, da nastanejo na nogah cele gumbe. Ker je kraslevina tudi nalezljiva bolezen, moraš od te bolezni napadene kokoši ločiti takoj od zdravih, sicer preti nevarnost, da prav vse obolijo. Priporočljivo sredstvo zoper krastovino si lahko priskrbi vsaka gospodinja — namreč petrolej. S petrolejem noge dobro namaži. Pri mazanju najbolje rabiš kurje pero. Po mazanju noge skoplji v topli milnici (žajfnci.) Krastovina je zelo mučna bolezen. Pršice ali grinje so prave mučiteljice uboge kokoši, katero so napadle. Kakor hitro opaziš te mučiteljice, nikar ne odlašaj, priti svojim stvarčkam na dvorišču takoj na pomoč, da za-braniš sebi škodo, svojim ljubljenkam pa mučenje. Vzroki krastovine, ki sploh rada napada perutnino, so razni. Predvsem se rada ta bolezen loti perutnine, katero uvažajo iz južnih — vročih krajev. Uvožena perutnina gre potem iz rok v roke posameznih perutninskih trgovcev; nadalje se loti bolezen kokoši, ako perutnino zanemarjaš. Toraj gospodinje, ne zanemarjajte svojih kokoši! Mariborsko sejinsko poročilo. Prignalo se je: 4 konje, 8, bikov, 73 volov, 209 krav in 10 telet, skupaj 304 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 24. aprila so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 12 do 13 D, poldebeli voli 11.25—12 D, plemenski voli 10—11.25 D, biki za klanje 7.50—12 D, klavne krave debele 10—12 D, plemenske krave 9—10 1), krave za klobasarje 7—8.50 D, molzne krave 9—11.50 D, breje krave 9—11.50 D, mlada živina 9—12.50 D. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg 25—27 D, II. vrste 22—24 D. Meso bikov, krav telic 19 do 21 D. Telečje meso I. vrste 30 D. II. vrste 26 D. Svinjsko meso sveže 30—40 I). Tržne cene v Mariboru. V Mariboru stane 1 kg govet jega mesa I 25—27 din., 0 22—24 din., III 10-20 din. Teletina: I je po 26—30 din., II 24—25 din. Svinjsko meso je po 30—40 din. Konjsko meso I 14—17 din., H 10—12 din. Kože: 1 komad konjske kože 150- 225 din., 1 kg goveje kože 17—20 din., telečje kože 30—32 din., svinj; taringije, Poljske in Zapadne Rusije — se je to število skrčilo na 8030 ha ter se je do leta 1922 zopet povišalo na 12.014 ha. Leta 1923 je pa ploskev s hmeljem zasejanega zemljišča merila le 11.611 ha, od katerih spada na Bavarsko 10.035 ha — skoro 88 odstot. V tekočem letu tudi ni misliti na izdatno povečanje ploskve. V jugoslovanskih krajih se bo hmeljarstvo prav širilo, pri nas se pa skrčuje. Povprečno da na Bavarskem 1 ha 5 met. stotov hmelja, kar bo dalo približno 60.000 q, med tem ko smo leta 1885 pridelali 350.000 q. V letih z veliko produkcijo se je nemški hmelj razpošiljal po celem svetu; sedaj bo pa treba posebno če se dvigne konzum piva, hmelj uvažati iz inozemstva.« Kovači aii stari desetdinarski bankovci imajo veljavo »amo še do 1. junija 1924. Torej samo en mesec še. Zamenja te bankovce Narodna banka v Beogradu. Ker je menda še precej teh bankovcev med ljudmi, svetujemo vsem organizacijam SLS, da pri župni cerkvi razglasijo, da po 31. maju ti bankovci zgubijo veljavo. Najbolje je, da nekdo zbere te bankovce in jih po krajevni organizaciji SLS pošlje v Beograd domačemu poslancu s prošnjo, da jih zamenja v Narodni banki. Skoda bi bilo, če gre ljudem kaj tega denarja v nič. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 80 D, 100 francoskih frankov stane 502 D, za 100 avstrijskih kron je plačati 0.11 D, za 100 laikih lir 360 D. V Curihu znaša vrednost našega dinarja 7.10 cent. Nižje podpisani sem imel svoja poslopja zavarovana pri »Vzajemni zavarovalnici.« Pogorel ml je Skedenj do tal in ml je omenjena zavarovalnica zavarovano Škodo natančno izplačala. Zato priporočam to domačo zavarovalnico in njenega zastopnika g. Pelcl vsakemu. Zavarujte se torej pri domačem zavarovalnem zavodu! 537 Grabšinci, 13. 4. T924, pošt aSv. Jurij ob Sčav. Alojzij Kolmftnič L r. Ns prodaj Je malo posestvo gri Rušah v dobrem stana. — liša nanovo zidana z verando in obokano kletjo, tik velike ceste, primerna tudi za rino. Naslov t upravni- trgovino. StTVL 3—1 Cepljene trte najbolj priporoč ljivih in rodovitnih vrst, tudi par tisoč vkoreničenega divjaka Rip. portalis imam še za prodati po dnevni nizki ceni. Franc Raušl, pos. in trt. Kukova, pošta Juršinci, Ptuj. 489 2—1 Velika izbira salrna za žen»-ne in neveste, tiskovine, platna vseh vrst itd. se doti po znižanih cenah pri 3. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17. 91 10-1 Kmetijsko drštvo p. a. z o. a. v Rečici ima dne 4. maia na dan Sv. Florjana redni občni zbor popoldne ob 3. uri v dvorani g. Josipa StigUca. Odbor. Spominjajte se Dijaške «ečerje I Razglas. Ministrstvo trgovine in industrije je dovolilo občini trg Veržej cbdrževati tri letne živinske in kra-marske sejme in sicer se vršijo: 1. na dan 6. maja, 2. na dan 29. septembra (Mihaljev sejem), 3. na dan 30. novembra (Andražev sejem) vsako leto. Po dolgih letih se bodo od sedaj naprej živinski in kra-marski sejmi zopet redno vršili, kakor svoječasno, in sicer se vrši prvi živinski in kramarski sejem dne 6. maja 1924. Živinski sejem bode na občinskih tratah, kramarslki sejem pa na glavnem trgu v Veržeju. Živinski sejem je za govedo, konje, svinje, drobnico, na kramarski sejem pa se lahko pripelje blago vsake vrste, poljski pridelki, perutnina, lončarska roba itd. Vsi interesenti naj obiščejo sejem dne 6. maja. — županstvo tiga Veržej. Franc Seršen, župan. 248 Cepljene trte imamo, kakor vsak leto večjo množino, vseh najboljših vrst, na podlagi R. portalis in križankah po dn. cenah. Trte so dobro zaraSče ne in vkoreninjene. Prodam tudi več tisoč korenjakov R. port, Gflthe 9 in samorodnic. 0glas;ti se je pri posestnika Franc Horvat, Mostje, pošt» Juršinci pri Ptuju. 107 Vinogradniki po*or! Na «uhs cepljene trte so na prodaj in sicer Dajrodovitnejše vrste. V zalogi je vkoreninjeni divjak Ripnria portali» in G6the št 9. Kdor ai želi naročiti lepe in močne tre ca svoj vinograd aaj se takoj oglasi ustmeno ali pismeno pri Frana« Slod-njak, trtničar. pošta juršinci pri Ptuju. Trte se dobijo p» najbolj nizki ceni. Za odgovor se naj priloži znamka 1283 Cepljene trte na Rip. portalis: žlahtnina, veliki rizling, beli ranfol, tronta, prva vrsta 1 komad po 7 kron, prodaja: Franc Brunčič na Kukovi, p. Juršinci, Ptuj. 430 3—1 • Slavno p. n. občinstvo se opozarja, da npravništvo odgovarja v oglasnih zadevah samo takrat, ako je priložena poštnina za odgovor. Vsa pisma brez poštnine gredo v koš brez odgovora. MALA OZNANILA. Viaičar se takoj sprejme pri A. Viher, Koroška cesta 53. Maribor. 547 Razpis zidarskega, teearske- Iščem viniiarja za vinograd v bližini Poljčan. Ponudbe z navedbo pogojev ua upravni-štvo »Slov. Gospodarja e pod štev. 531. Sodarski vajenec, močan, se sprejme takoj pri Josipu Itamšak, Ruše. 540 2—1 gm in kleparskega dela pri po- Sravilu cerkve Sv. Duha na i.' vrhu, pošta Selnica ob Dr., do 15. maja 1924. Ivan Kaiser. 522 2—1 Eaharica za uradnike se sprejme Spričevala in mezct-na zahuva se pošljf na Marija grofica zu Eltz, Vukovar, Slavonija. 351 6—1 kaučuk pete in k>n6uk podplate nosijo deca in odrasli, ker so ti trajni, ceni in se ugodno nosijo. Služb« organista in cerkovnika pri Sv. Benediktu v Slov. gor. je razpisana do 10. maja. Nastop 1. junija ali 1. julija. Prošnje na župnijski urad. Želi se izvežfean pevovadja, ki bi sodeloval tudi pri naših organizacijah; če mogoče, o-ženjen. Dohodki dobri. 541 e, p stih staršev, dobro vzgojeno in marljivo, v starosti od 16 do 17 let, dobi takoj službo v večji trgovski hiši kot služkinja za vsa hišna dela. Vajena naj bode že nekaj istih del in imeti mora veselje se priučiti tudi pri kuhanju. Ponudbe je nasloviti pod »Pridno dekle« na upravo »Slov. Gospodarja». 528 2—1 Proda, se gozd. za seč, meri 1380 kv. seznjev, leži v Hum-skem gozdu. Cena 20.000 dinarjev. Vpraša se pri g. Dietz Jarenina. 544 2—1 Proda se posestvo, prvovrstno na ravnini, 6 minut od žel. postaje. Posestvo obsega njive, travnike, lep gozd in vinograd ,ter meri skupno nad 10 oralov. Gospodarsko poslopje v dobrem stanju ter v hiši električna luč. Cena po dogovoru. Vprašati je pri g. Alojziji Lopan, Loče pri Polj-čanah. 532 3—1 V najem vzame gostilno in nekaj zemlje zraven. Anton Sajko, Ločo pri Poljčanah. 539 Malo posestvo v Hodošah pri Ptuju se po ceni proda. Pojasnila daje Matevž Zupanič istotam. 543 Zaklad vsake dobre gospodinje je močno in lepo perilo, kar pa je edino mogoče, ako kupite v veletrgovini R. Stermecki v Celju, kjer najdete velikansko zalogo in čudovito nizke cene* Lastna manipulacija in import. Trgovci engros cene — Cenik zastonj! .Sprejme se za takojšnji nastop pridna, poštena kuharica katera zna navadna jedila kuhati. Reflektira se samo na moči, katere imajo spričevala večletnih služb na enem mestu. Lud Krautsdorfer, Loče Slov. Bistrica, pri Poljčanah. 529 Kovo hišo s tremi sobami, 2 vrta, sadonosnik, travnik, njivo, hlev, klet itd. v prijaznem kraju, četrt ure od mesta (postaje) prodam radi selitve po nizki ceni. Schneider, Devina, "" ' ' 527 2—1 Po konkurenčno nizki ceni še so i a razpolago cepljene trte, vkoreninjeni divjaki in šmar-nica vkoreninjena. Alojzij Grabar, posestnik in trtnar, Zagorci, pošta Juršinci pri Ptuju. 483 3—1 Cepljeno irsje, vseh boljših vrst, na priporčljivih podlagah, vkoreninjeni divjaki in smarnica. Cena po dogovoru. Znamke za odgovor. Anton Turin, Modraže, p. Studenice pri Poljčanah. 173 Dobijo se fie krasna drevesca vret: boboyec, mošancelj in kanadka, I. vrste po 20, II. po 15 din., loko po6toja Velenje. Drevesnica Gradišnik, St Janž, Velenje. ! Novi torpedo bicikli 2500 D, plašče in zračnice, garnitura 300, 400 in 500 D, dežne plašče 400, 500 do 600 D. Galico, ra-fijo, garantirano deteljno seme, 3 in 7 ietno, specerijsko, galanterijsko in vrvarsko blago, kakor novi preparat »Ra-dio-Balsamica< proti revma-iizmu prodaja R. VVračko, poštna hiša, Ptuj. 449 6—1 Prodam nov voz z nosilnostjo do 20 metercentov. J. Med-vešek, Vransko. 481 2—1 Nagrobni kamen iz marmorja z ograjo se proda, Mlinska ulica 17. 545 Predivo knpuje in sprejema v delo Kučanda Florjan, vr- i i» var, Sv. Jurij ob juž. zel. 542 Kostanjeve taninske drve, ponudite takoj plačajoči tvrdki Kupnik, Podplat, (kiseljica | »Kraljev vrelec«). 538 Kostanjev le» se kupi proti takojšnjemu plačilu Ponudbe z navedbo cene je poslati upra vi lista pod »Tanin«. 535 Kolje, cepano, žagano in okroglo, prodaja F. Gnilšek, Ma- Ljudska hranilnica La posojilnica v Rečici r. z. z n. z. ima 4. maja redni občni zbor, popoldne ob pol 4. uri v dvorani gospoda Josipa Stigiic. Ofca zavoda vabita na obilno udeležbo. Odbor. 534 KHHHIHH Najcenejše ln naju-ipešnej&e oglaiujete samo potoni Oglasnega ¿svoda orsic, %rfi?er, Stomškov trg 16. Pojasnila brezplačno! j M t j j »HI j SMOPIHit debeli za kamenolome, fini za lovce, kamniktit, vrvice in kapice se dobi pri Karol Si- ma v Poljčanah. 257 3—1 —— Vse« pikim ia tiavcem naznanjam, da bom od pondelka J 14. t. m. razprodajal sv« ž i kvas po 30*— din. kilogram. Obenem priporočam svojo speče ri j t «o trgovino. Konkurenčne cene, prvovrstno blago 1 Anton Peiar, Maribor, Oosposka ulica štev. 4. Prvi Hwm zvonov v Niritau. ki je v popolnem obratu. ävieer z dvemi delavnimi močmi k 30 kom. živine, se sprejme pod ugodnimi pogoji pri upravi veleposestva Tur-niš pri Ptuju. Tam se sprejme tudi več družin s poljedel skimi delavci v stanovanje. 490 3—1 Vinarska in sadjarska dola v Mariboru sprejme v stalno službo enega kmetijskega zidarja takoj, za navadna zidarska dela in enega viničar-ja v novembru 1924 s pet do ' šest prvovrstnimi delovnimi ; močmi. Ponudbe za zidarsko ' službo do 28. aprila, za vini-čarako službo do 1. julija. 511 2—rl Mlin na prodaj na dobri vodi, 2 para kamnov, 1 valjar, s posestvom in stanovanjem. Vpra šati je pri M. Koler, Crešmev-ci, Gornja Radgona. 525 3—1 Na prodaj posestvo sredi vasi z lepo zidano hišo, zidanim gospodarskim poslopjem, vse v najboljšem stanu, povsod električna razsvetljava, po ugodni ceni takoj. Naslov pove uprava. 348 Proda se lepo posestvo pri Pragerskem, 4 orale zemlje: hiša, sadonosnik, njiva in dva orala gozda. Cena 240.000 K, brez gozda 140.000 kron. — Alojzij Luršak, Pragwrsko. ribor, Razlagova ulica Stavbene okraske i t, mavca, cementa in umetnega kamna izdeluje Alojzij Kocijančič, kipar v Mariboru, Mlinska ulica 17. 546 Največja zaloga vrtnih in ve-rsndnih pletenih garnitur, vsa ko vrstne košare, sita in otročji vozički, vse lastno delo. Stoli se s trstiko opletajo. Josip Antloga, Maribor, Trg svobode, zraven mostne tehtnice. 536 Brnsimo brive, škarje, nož« itd. Električna brusarna v Celju, Prešernova ulica 19 (v brivnici Koštomaj). 379 4—1 IN2.1. & H. BÜHL MARIBOR Motherjeva ulica IS. Ustanovljeno od Joh. Denzel okoli leta 1800. Najboljši materijaL t Najnižje cene! Dosedaj po vojni nad 100.000 kg izdelovanih. Mnogo priznanj! Obiščite novo tovarno v Me!ju, Motherjeva nlica št 15 in prepričate se o kakovosti naših izdelkov! Siran 7. Izdeluj« vss vrst« takrentö kttt&v vseh vrst Mesarska, kSu^3V*n}iarska in 1 čilska d tla. Znižane ctne. Toiia te »Mna !>9sfreSte. Stara pasem izkopana iz triiisočletnega groba egiptovskega kralja. Opeko kdor dobro hoče dobiti, ta v Račju jo mora zdaj naročiti. T i Streho trpežno kdor hoče napravit, { i opeko iz Račja mora nabavit. Denar si prihrani, srečo privabi, blago Opekarne v Račju kdor rabi. To pesmico danes vsak mora znati, to šolarčku skrbna pravi že mati. n fi kypyiett Ure, prstane rlnčiee, zapestnice, zlatnino trt «rebmiac nakit in sličire potrebščine? «d» ,0. jjf Že '20 let zaann c6 K^IutAE R "i uredila svoje posle f ■nKsfSlF^- val?'e zefo j" vrniti predmet, katt 'reSa ne žel! obdr2et!l «« a ^ j dena, gs mu pošlje vsak dras ¡tažeijeii predcis' Nimate tedaj niiake rizike in morete prit. do dobre, zanesljk; are, katera Vatn prihrani popravke bi jezo ; ravne tako Vam pošlj5 .M1IIWH Naj nižje cene za lepo in : dabpo : blago Potrebujete li sukiio za moške in ženske obleke, hlačevino za delavce, blago iz bombaže-vine, barhent za pranje, tkanine, perilo za pranje, sukno za pranje, srajce, hlače, predpasnike, žepne robce, posteljno periio, o*bri-sače, odeje, koče, pletenine, moške in ženske nogavice, jopice, izgotovljeno žensko, moško in otroško perilo, perilo (Jäger) in vsakovrstne druge obleke, potem pošljite dva dinarja za poštnino in zahtevajte, da se vam pošlje nov cenik; v slučaju, da hočete naročiti večjo količino blaga, pa hočete preje videti vzorce, pošljite za iste 10 D in pišite točno vse potrebno, da se vam lahko pošljejo odgovarjajoči vzorci. — Naši cenjeni čitatelji dobijo špecijelno ponudbo ter bodo dobro postreženi, če se obrnejo z zaupanjem na Ljubljana bi». 371. Tvrdka nudi samo dobro blago! 114& drag prcci.u.t (z z!?.ta, srebra ali kovine v najiepSi In osi č©fj!! n&esRr, Tu najdete vse; kar išfeete xa sebe ali za dsrft» Zabtefajie krasno ilustrovanl cenik, za katerega Vam je trebi t , v. poslati samo 2 dinarja. Odpoiiljalna tordka «aTnre: M» StlfTUEH, Uubltan« 993 JUGO^ETMUJr lW\mz pnet ii Zaeoria Poxor kovači Kovaški pramag oglja iz fretega fmm vrs« priporoča po originalnih tovarniških cenah glavna in tovarniška zaloga, veletrgovina z železom vilitrosvim z Ulaiom I. Indrsschiti Vodnikov trg. MARIBOR Vodnikov trg. TSE REX CO.j Gradišče 100. LJUBLJANA Grad «e 100 Telefon št. 268 int. — Ustanovljeno 1900. vsem, da si pred nakupom blaga za obleke, za p&rilo v%s> ke vrste, za nevestine bale itd., ogledajo zalogo Oaii-dilnks za Slovenijo r. z. z o. r.. v Ljubljani. Njena osrednja prodajalna je v Ljubljani w hiši Jzajemnc pasojilsfcs' na Miklošičevi cesti, poleg »Uniona.« i ! i Podružnica se nahajfc pa v hiši »Gospodarske zveze« na Dunajski cesti št. 29. 125 20-T Cene zelo zmerne! Zadružno podje?j»i Spacij&lna trgovina prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških potrebščin. Pisalni stroji na obroke I JET 1KB. Zdravnik «a pljučna fetish n- dr. Pečnik, «rdlnira* *»»«!? petek \ Celju. Vprašati v iS karni Marija Pomagaj, «t*1 te njegove tri knjige « Mlatilnice za 12.500 kron ■»in—«■——iiwiiwi iii.imwiiiiii HWMMIIII.I mil lepe, močne, na kuglasta ležišča s težkim zamahalnin kolesom (Schwungrad). Velika zaloga vseh vrst pluge« osipainikov, okopalnikov in bran, kakor tudi vse vrsle poljedelskih strojev, dobite pri meni 10 odšlo!, ceneje, kakor pri vseh drugih tovarnah. Za vsaki stroj se jamči. Sprejme se v to stroko zastopnik proti mesečni plač in proviziji. Se priporom Ta3s:o"b ^-ulcIso trgovina s poljedelskimi stroji, Ormoška cesta. PTUJ. Ormoška cest'.'. (Tik sejmišča.) la trboveljski Portland-cement in druge stavbene potrebščine, kakor tudi vse cementne izdelke, priporoča po najnižji dnevni ceni tovarna za umetne kamene in cementne izdelke. MARIBOR, KOROŠCEVA ULICA št. 39. mm^mmmmimm^mi^mm, M steklenica Elzafluida nadonesll 3 stakiimce francoskega žganji»! ms Vsabina to naced!! Sestava Feiierjevega Elssfluida iz najmo2nsj5i'n esencev zdravilnih zelišč, cvetja, koreain in listja t najfinesim destilatom žganja ji že cez 25 lel vzrok zahvahiosti nebroj ljudi v vseh delih avet:% ket jim kakor dober prijatelj v težkih dneh »>o-lečine prežene. Imate bolečine v udih ? V hrbta ? Zobobol? Nahod? Ste, slabi, prenapeti, izmučeni in preveč občutljivi? Želite dober kosrieiikarn za zobe, zobno meso. lice, glavo? Ali želite v vseh priložnostih imeti zanesljivo sredstvo pri hiši i Poskusite pravi Feüerjev Elsafluid! Kr.ala bo-dete rekli tudi vi: Tq je näjlialje. kar «en kedai okif lal ¡e veliko močnejši in izdstnejši kot francosko žganje In najbolj^ sredstvo te vrste V vseh dotičnih poslovnicah zahtevajte sam-pravl Elsafluid od lekarnarja Feiler. S pakovanjem in poštnim stane, če se pošlje denar naprej ali po povzetju: 3 dvojr.ate al 1 specljalna steklenica 24 dinarjev, 12 dvojnatih ah 4 špecij?'ne steklenice 85 dinarjev, 24 dvojnatih aH 8 ipečijainih stekleuii 151 dinarjev, 36 dvojnati'« ali Is špeciiajnih steklenic 2j4 dioa Kot primot: Elza-obliž zoper kurja očesa 4 dinarje in 6 dinarjev; Elza-mentolni črtniki 7 dinarjev; Elza-ribje olje 20 dinarjev; Elza-voda za usta 12 dinarjev; Elza-kolon» ska voda 15 dinarjev; Elza-šumski miriš za sobo 15 5iunar-jev; Glycerin 4.80 dinarjev in 18 dinarjev; Lysol, < yso-fonn 25 dinarjev; Kineški čaj od 2 dinarja dalje; originalno Radikum francosko žganje velika steklenica 15 dina.-jev; Elza-mrčesni prašek 10 dinarjev; strup za podgane in miši 8. dinarjev. Za primot se pakovenie in poštnina po-sebejo računa. Na te cene se računa sedaj še 10% doplatka. Adre-sirati natančno: EUGEN V. FELLER, lekarnar, S RIBICA DONJA, Elzatrg št. 341, Hrvatsko. Za vodovoda in vrtne ograje j železne cevi (kovane stare), (alte Siederohre) žične mreže pocinkane, žrebljc, kitrbolinej, kn.lran (Ther) priporoča po strašno nizkih cenah veletrgovina z železom in gradivnim blagom Ivo Andraschitz, Maribor. Prvovrstni angleški in ostravski plinski koks i9 kovaške svrhe ter industrijo dobavi na debelo in na drobno po najnižjih cenah Mjiiborska mestna plinarna. OEŽMIWW> JOS. VRANI Kralja Petra c. 25 fTt\T TO (Bivša grašks tl. 149 JLia JD5/ mitnica;, priporoča svojo bogato zalogo do rcačega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema it il vršuje vsa popravila točno in solidno. t-'Ú&jíA**.'*'' »J c naj gre i prodajalne TISKARNE 8Y. GIRM ¥ HEIBORE1 ZVONARNA IN LIVARNA ŠT. ¥10 NAO LJUBLJANO viiva BRONASTE ZV0N01 v vseh velikostih za župne cerkve, podružnice in kapele po najnižji cenah. Kupuje »tare in razbite zvonove po najvišjih cenah. SJMHm JMša :: z gospodarskimi poslopji, velikim, lepim sadnim vrtom, njivami, in gozdom, t bližini železniške postaje Kočevje, se proda. Hiša je pripravna za vsako obrt. Pojasnila daje tiskarna v Kočevju. 507 2—1 : Ne zamudite : kupiti po čudovito nizkih cenah došlo manufakturno blego kakor: kretone, druš-ko tiskovino, volneno blago za moške in ženske obleke, svilene rute ter vse drugc-potrebščine pri tvrdki Martin Šamtr Konjice, Slovenija ^»f^lfip KROMPIRJA več vagonov za izvoz kupi RUDOLF PEVEC, MOZIHiF Slovenija. 451 4—1 Nakup ta predaja ovsa, karuze, fižeia, krem-plrja, vlntkaga k t mri* in dra|lh dtž, pridelkov. Vefebr^oviBa špecerijske (H kilfiijii-aega ftfaga ter dsželsih srlicikov Miloš Oset Naribtr, Glavni trg (praje N. Zlegler.) Telefon 173. Šp«cerl.|tko in koleni- | jtino bisfO $8 pradaja & p« najnižji dnevni canl. Zahtevajte cenik! I O m S o o 51 IVAN KOVACICI Umki cttti 19 MHCISOÜ O^n tok I lliMllliaifcMIIM—M— 1 * IWWIWWn -MhA^.nwrffM—y Velika zaloga stekla, porcelana, šipe za okna, ogledala, vsakovrstne posode, svetilke itd. Vse po najnižji ceni. :—: Točna in solidna postrežba! :—: Edin« slov. fivrdki t« strok« v Maribor «2 Poskusite in prfiprKaita s« mmrnmmmmmmmmmmmmmi ,3 i ñ pri ftaivarnell® Snodoješfaiirsici liudsiti gosoiiinici r,z.zn, z, t iaribdrs, Stalne ulice ši i, ki obrestuje hranilne vloge po 8% * 10% oiiroma po dogovora. pv&aMBHD tÁ*j¡x¡LáS2B TISKARRH S«. CIRILU 9 RRRIB0RÜ PRIPOROČA SLEDEČE MOLITVENKE: a) Za otroka: Kvišku srca, 39, 36, 4T D, Sajski glasovi, £8, 61 D. Prijatelj otroški, 7.§0, 8.SO D. k) Za odrasla: Bogomila, B2, 99 D. Pobožni kristjan, 19 D. Ceščena Marija, 47, 93 O. Nebesa naS Dom 68, 60, 00 D. Venea pobožnih molitev, 40 D. Veneo pobožnih pesem, 19 D. Sv. Pismo, Evangeliji in Dejanja apostolov 12 D. H t o o O o o o u Kvišku srcal Pesmarica (zl «te.], 15 D. Premišljevanja za celo leto L ta H. dH 33 D. Družba vednega češčenfp., iN« molitveni uri, S D. Kratko navodilo za pobožno»! M, B. Kraljice are, 6 D. Vir življenja, BO, 41 D. Bog med iurml, 90 D. Večno SMjenje (rdeča obreza) 3M D, (zlata obreza) 33 D, Nebeška hrana L in IL del, «9 ia 41 D. Priprava na sr»ri, 20 S. < i l t c ft ct < { i i. c Ljudska posojilnici* v €mllu TOtefriiesa zstom i seeseiiRS mm (Hotel »Pri belem vohu) Obrestuje hraiilae vloge počinši s 1. januarjem 1924 od 71« do IflPj, oziroma po dogovoru. Rsfttai In IntaSi^i tfaisli &iaiu!c pos^liE^icu is svojemu. ct tttsm**** HSÄMKW} V d k Somišljeniki. širite naše liste! Fran Strupi, Cel|e priporoča svojo bogato ralogo steklene in porcelanaste posode, svetiljK, cgledal, okvirjev, raznovrsfcpih šip itd. 'sa3®olldiaLe3žse cen.© lu točna, postreižflo®, WWWWHf T *w fW'iíWÍ ú gospodajreka Podružnica v Mariboru, ■ II tn k m liäfas pvsii «ilkaítitRili. — la!wl$|a abrislovsals v\w m tailDcs k ? IíMqbb mim*. lioS^fa mmkv floto n« s>ht««o t«M w »otovlnli, Po&blaifonl predaislic ir«2k driaim mtrmúnm letorii«. r* llL JJkA lis* usVACbc sv. tfii'üa v ftiauDoru. Origovorni urednik: Vlado Pušcnjak. Ud«je kttnzorcij «Slov. Gospodarja.«