Državno moško učiteljišče v Mariboru IZVESTJE ZA ŠOLSKO LETO 1931/32 V MARIBORU 1932 IZDALO RAVNATELJSTVO DRŽ. MOŠKEGA UČITELJIŠČA V MARIBORU Državno moško učiteljišče v Mariboru IZVESTJE ZA ŠOLSKO LETO 1931/32 V MARIBORU 1932 IZDALO RAVNATELJSTVO DRŽ. MOŠKEGA UČITELJIŠČA V MARIBORU MARIBORSKA TISKARNA D.D., MARIBOR; PREDSTAVNIK STANKO DETELA I. Nastavno osobje. A. Spremembe v šolskem letu 1931'32. N a m e š č e 11 j a. Mlaker Ladislav, profesor drž. ženskega učiteljišča v Mariboru, je bil z ministrskim odlokom S. n. br. 39.645 od 16. novembra 1931 dodeljen v službovanje drž. moškemu učiteljišču. Službo je nastopil dne 5. nov. 1931. Gvajc AntOtn, profesor v pokoju, je bil z ministrskim odlokom S. n. br. 40.888 od 19. novembra 1931 imenovan za honorarnega nastavnika za risanje. F r e m e š o e n j a. Baš Fran, profesor, je bil z ministrskim odlokom S. n. br. 39.645 od 16. novembra 1931 dodeljen v službovanje tukajšnjemu drž. ženskemu učiteljišču. Službe je bil razrešen dne 19. novembra 1931. Upokojitve. Gvajc Anton, profesor 111/2, je bil s kraljevim ukazom S. n. br. 37.283 od 14. oktobra 1931 stalno upokojen. Kot aktiven nastavnik je bil službe razrešen dne 31. oktobra 1931. Kovačič Anton, profesor 111/2, je bil s kraljevim ukazom S. n. br. 37.283 od 14. oktobra 1931 stalno upokojen. Službe je bil razrešen, dne 31. oktobra 1931. Dr. Pivko Ljudevit, profesor IV/1, je bil kot kandidat za narodno skupščino upokojen z min. odlokom S. n. br. 38.057 od 12. oktobra 1931. Dne 22. oktobra 1931 je bil razrešen službe. Dodelitev. Sprachmaim Ivan, profesor drž. ženskega učiteljišča v Mariboru, je bil z odlokom Kraljevske banske uprave IV. No. 15.421/] od 29. oktobra 1931 dodeljen vO^^^^mje. D o p uWT Kovačič Anton, profesor, je bil dobil z min. odlokom S. n. br. 30.750 od 11. septembra 1931 trimesečni bolezenski dopust, a je bil med tem časom upokojen. Dr. Potočnik Matko, ravnatelj, je imel z odlokom Kraljevske banske uprave IV. Ko. S133/1 od 6. maja 1932 bolezenski dopust od 14. do 27. maja 1932. Učiteljski zbor na koncu šol. leta 1931/32 m Opombe 1. X. 1929: 30 let, 1-1 dni 1. X. 1929: 17 let, 15 dni C "3 ir .. — On M . ^ s. S U £ 'U o = -a preds. izpraš. komisije za praktični uči- teljski izpit_ varuh fizikal.-kemičnega kabineta varuh zemlj.-zgodov. kabineta ! poslovodja, varuh prirod, kabineta varuh zbirke za verouk 1 1 1 varuh učiteljske knjižnice BUIS0JB)S IlipOJZB^ JI1 ONjS -uopoj (cdiiJis ii m - 1 > - I 1 1 i °0 oo OO M M 1 rl I *— CN j CN Tf CN oo > •“ E rt ■— 3 u F -o = « 2 "S « .5 i) s "o 7 5^ J H “ÖJS{ A *AOpOJd -Bil' *JBp Ul BlU -otojd ou os or» -B|Ct B ‘ pOJdBU Of OJOJBM A *BfU -ilo)s ui Bdnjo slovenski jezik V/3, nemški jezik V/2. slov. seminar V/2. nem. seminar V/l matem. 111/3, IV/3, V/l fizika 11/2, 1II/2, IV/2 kemija 1/2, II/2 fizik. sem. IV/l ri e ilS:'? o» u 0> N N N prirod. 1/3, 11/2, III/2, IV/2; sl. jezik IV/3 nar. ekonom. V/2 kmet. 1/2, II/l, Ill/l pr. sem. IV/l, vrt/2 ver. 1/2, 2/2. 3/2, 4/2. 1/2. 11/2. 111/2. IV/2. V/2 nemški jezik III/4 tel. 3/1,4/1,1/2,11/2, II1/2, IV/2, V/2; sh.3/1, petje I/l, III/l: roč. d. zg. ped. V/2, psih. V/2. met. IV/2. V/2. n. IV/3, uč. pr. IV/4, V/5. ped. s. IV/l. V/2, n.s. IV/l sh. 4/2. 1/2, 111/2. IV/2. V/2. ps. III/2. ob. ped. IV/2. sli. s. IV/l, V/l matem. 1/3, II/3, ze. 1/2, nem. 11/3. na drž. žen. učiteljišču 4 ure rc i V 10.X1I.1931 V. 29.1 II. 1932 1 «■M 0\ l 1 i e.'C c "rt— * s-- © ^ a .-a rt i. > 2 Ü b. rt 3 - — ~3 u. rt O O O s'O c —* O C'I O' > r>i —■ IV. 2 1. X. 1929 VI 6. XI. 1926 VI 1. II. 1926 O' N O' d -r P* VI 2. XI. 1925 cc — x’ ori £> 1 1 oqzn|s o^s(ioji?n BUM loj 0)(!|0>J r<2 ro »r e* Os Vsčl n CM To r- r\i On O Glavna in sporedna stroka zemljepis in zgod., slov. jezik matematika in fizika zemljepis in zgodovina prirodopis, matem. in fizika verouk ! telovadba bi N J ■S s* -1, op. 6N.—VI; Kayser op. 20/1. Telovadba: Kot v 11. letniku. IV. let n i k. Verouk: Medved, Zgodovina katoliške cerkve. Slovenski jezik: Slovnica kot v 111. letniku. — Grafenauer, Slovenska čitanka 111 in IV. Srbskohrvatski jezik: Kot v III. letniku. Nemški jezik: Trivunac-Kangrga, Nemačka čitanka IV. Obča pedagogika: Bezjak-Pribil, Vzgojeslovje. Metodika: Fink, Posebno ukosloivje slovenskega učnega jezika, elementarnega razreda, zemljepisnega in zgodovinskega pouka; Hauptman, — prirodoslovnega; Druzovič, — petja. Zgodovina: Melik, Zgodovina S. H. S. — Atlas kot v III. letniku. Prirodopis: Koit v L, II. in III. letniku. Fizika: Kot v III. letniku. Matematika: Kot v 111. letniku. Goslanje: Sevčik op. 2H, op. G'VIl; Kayser op. 20/11—III; Mazas, dnetti. Telovadba: Kot v 111. letniku. V. letni k. Verouk: Vreže, Metodika katoliškega verouka. Zgodovina pedagogike: Bezjak, Obča zgodovina vzgoje in pouka. Šolska organizacija in administracija: Zakon o narodnih šolali. Higiena: Pirc, Čitanka o higieni. Za ostale predmete knjige iz prejšnjih letnikov. IV. Naloge iz narodnega jezika in prosta predavanja. A. Slovenske naloge. I. letni k. 1. Moje šolanje. 2. Pismo prijatelju na začetku šolskega leta. 3. Pravljica. 4. a) Moja najljubša balada ali romanca, h) Referat mojega tovariša. 5. Nekaj strani iz knjige mojega življenja. 6. Zakaj proslavljamo 11. november kot dan premirja? 7. Značilnost Levstikovega »Martina Krpana«. 8. »Mati, Tvoje ime je sveto.« (I. Pregelj.) II. letnik. 1. Potovanje nekdaj in sedaj. 2. Značaji oseb, ki nastopajo v dramatičnem prizoru »Regulovo slovo«. .3. Brutov in Antonijev govor v tragediji »Julij Cezar«. 4. Prosta naloga. 5. Narodna pesem »Pegam in Lambergar« in Levstikov "Martin Krpan«. (Primerjatev.) 6. Zakaj proslavljamo 11. november kot dan premirja? 7. Predgovori naših reformatorjev. 8. Kdor svojo mater časti, je kakor oni, ki zaklade nabira. (Si-rah, 3., 5.) III. letni k. 1. Človek, gospodar narave. (Razprava) 2. Moje književne simpatije. 3. Prosta) naloga. 4. Večer v gledališču. 5. a) Mojc misli ob pogledu na zemljevid Jugoslavije, b) Zakaj hočem postati učitelj? 6. Zakaj proslavljamo 11. november kot dan premirja? 7. Znaki romantike v obravnavanih Prešernovih poezijah. 8. »Mati, življenje moje, vseli mojih misli, vsega mojega nehanja začetek in cilj.« (I. Cankar.) IV. letnik. 1. Kje bi rad služboval? 2. Narodna pesem v preteklosti in sedanjosti. (Kratka razprava na podlagi Levstikovega »Popotovanje iz Litije do Čateža«.) 3. Zakon narave je tak, da iz malega raste veliko. (Po izbiri a) prirodopisna, b) zgodovinska, c) umetnostna črtica.) 4. »Sveto služimo sveti domovini!« (Jos. Stritar »Regulovo slovo«.) 5. Odpri srce, odpri roke, Otiraj bratovske solze, Sirotam olajšuj gorje.« (Socialno razmišljanje.) 6. Solnce, vir življenja. (Prirodopisna razprava.) 7. Zakaj slavimo 11. november kot dan premirja? 8. Besede mičejo, vzgledi vlečejo. (Pedagoško razmišljanje.) 9. a) Izmerile so se globočine morja, izmerile visočine gora; kdo pa pride kdaj do dna skrivnostim materinega srca.« (Jos. Stritar.) b) Kje si, mati? Kje je skrbna roka, ki nam bele je kazala ceste — Polne upe, vzore jasne, zveste in morje ljubezni za otroka? (Griša Koritnik.) (Misli ob priliki proslave »Materinskega dne«.) V. letni k. 1. a) Zakaj radi čitamo Jurčiča? b) Gospodarska depresija v naši vasi. 2. a) Šola brez discipline je mlin brez vode. (Komensky.) b) Čas je veter, kj pleve razpihava in le zrno pušča. (Fr. Levstik.) 3. a) Poučni šolski izleti. (Važnost, priprava, potek, praktična izraba v smislu delovne šole.) b) Kako skrbim za zdravje svojih učencev? 4. Učitelj, življenski in kulturni voditelj svoje okolice. 5. a) Moj načrt za moje narodno in prosvetno delovanje kot uči- telj ined narodom, b) Šola in dom sta sestrici dve, katerih nobena brez druge hoditi ne sme. 6. Starost je priča, kako je kdo preživel mladost. (Narodni pregovor.) 7. Zakaj slavimo 11. november kot dan premirja? 8. Gadu se izogne, kdor ga pozna. 9. Materi in materinska ljubezen. (Min. odlok.) B. Srbskohrvatski jezik. I. letni k. 1. a) Moje rodno mesto. b) Sečanje na jedan izlet. 2. Poštenje i d rudarstvo u narodnim poslovicama. 3. Prva brazda. (M. (jlišiž.) 4. Pravi prijatelj poznaje se u nevolji. 5. Jedno pismo. (Po volji.) 6. a) .ledna narodna pripovetka. b) Kratka sadržina jedne narodne pesme. II. letni k. 1. a) Lisje žuti veče po drveču. (Radičevič.) b) Jedan zanimljiv dogadaj iz moga života. 2. a) Moj najmiliji drug. b) Kako provodim dan. 3. a) Koje mi se misli bude, kad sneži? b) Kako ja študiram? 4. Sveti Sava — školska slava. 5. a) Kako sam proveo Uskrs? b) Zašto se radujem prolječu? 6. a) Ljudskom srcu u vi jek nešto treba, Zadovoljno nikad posve nije. (Preradovič.) b) Izlet na Pohorje. c) Zadatak po volji. III. letnik. 1. Lisje žuti veče po drveču. (Radičevič.) 2. a) Koje su me misli dovele u učiteljsku školu? b) Moja najmilija zabava. 3. Proslava dana Jugoslovenskog ujedinjenja na našoj školi. 4. a) Ko što sije, to i žanje. b) »Blago onom, ko dovijek živi, ima se zašta i roditi.« 5. Moj najmiliji pisac. 6. a) Dobar past’jer, jer što kaže inom, I sam svoj’jem potvrduje činom. b) Zadatak po volji iz »Smrt Stnail-age Cengiča«. (I. Mažu-nič.) IV. letnik. 1. a) Kako sam proveo veliki školski odmor? b) Moji utisci iz vežbaonice. 2. Heroizam Kosovskih junaka. (Prema nar. pesmi »Car Lazar i carica Milica«.) 3. a) Jedno pedagoško pitanje. b) Zadatak po volji. 4. Drvo se zavija dok je mlado. 5. a) Mojc prvo poučavanje u vežbaonici. b) Koji od sportova najviše volim i zašto? 6. a) Žena je devet puta jača od muža, a majka je devetdeset i devet puta. (1. Cankar.) b) Ako je išta u meni dobro, to je od moje majke. (.1. Stross-maycr.) c) Majka uz velike žrtve diže i uzgaja čoveka. V. I e t n i k. 1. a) Učiteljev rad van škole. b) Jedno pedagoško pitanje. (Po volji.) 2. a) Stara i nova škola. b) Moji utisci iz vežbaonice. 3. a) Ivan Gundulič kao epski pesnik.. b) Ivan Gundulič kao dramatičar. 4. Ko što sije, to i žanje. 5. a) Moja najmilija knjiga. b) Pred polaskom u život. 6. a) Marin Držič i Jovan Stcrije Popovič kao komediografi. b) Ivan Mažuranič kao epski pesnik. c) Zadatak po volji. C. Prosta predavanja. 1. Slovenski jezik. 1. letnik. Pregelj, Umreti nočejo. (Cipot.) — Pomembni dogodki iz karantanske zgodovine. (Borko.) — Jurčič, Deseti brat. (Turza.) — Vladimir S. Sofovjev in njegova »Povest o Antikristu«. (Žunec.) — Simon Gregorčič. (Rous.) — Finžgar, Pod svobodnim soJncem, I. del. (Docatter.) — Finžgar, Ped svobodnim solncem, 11. del. (Koren.) — Jurčič, Domen. (Stauibeir.) — Ksaver Meško. (Žunec.) — Kersnik, Cyclamen. (Borko.) — Kersnik, Agitator. (Veber.) — Jurčič, Sin kmečkega cesarja. (Prohaska.) — VI. Levstik, Pravica kladiva. (Zlahtič.) — Tomaž G. Ma-saryk. (Marion.) — Jurčič. Grad Rojinje. (Majcen.) — Jurčič, Jurij Kozjak, slovenski janičar. (Gradišnik.) — Anton ASkerc. (Kamuščič.) — Jurčič, Sosedov sin. (Osterc.) — Valentin Vodnik. (Zlahtič.) — Stritar, Zorin. (Seršen.) — Simon Jenko. (Stauber.) — Dr. Tavčar, Mrtva srca. (Kancler.) — Kersnik, Očetov greli. (Mejovžek). Jaroslav Vrchlicky. (Marion.) Jurčič, Hči mestnega sodnika. (Verzel.) Jurčič, Ivan Erazem Tattenbacli. (Zupan.) — Jurčič, Tihotapec. (Penko.) — Jurčič, Med dvema stotoma. (Štern.) — Jurčič, L.epa Vida. (Lobnik.) — Prešeren s posebnim ozirom na »Sonetni venec« in »Krst pri Savici«. (Veber.) — Pran Levstik. (Herič.) — Cankar, Križ na gori. (Studnička.) — Tolstoj, Ana. Karenina. (Mihelič.) II. letnik. Dr. France Prešeren. (Glavan.) — Josip Stritar, učitelj — poet našega naroda. (Fijavž.) — Stritar, Sodnikovi. (Vučak.) — Maksim Gorkij. (Zorko.) — F. M. Dostojevskij. (Fuis.) — Šorli, Clwek in pol. (Eržen.) — Shakespeare, Richard III. (Arko.) — Reformacija na Štajerskem in Kranjskem'. (Bakoš.) — Meško, Kam plovemo? (Jerin.) — Organizacija protestantske cerkve in šolstva pri nas. (Poredoš.) — Šenoa, Zlatarjevo zlato. (Zornik.) — Reformacija v Prekmurju. (Barbarič.) — 0 skavtizmu. (Grolimann.) — Ks. Meško, Mati. (Duh Ivan.) — Slovenski kmet. (Jerin.) — W. Scott, Ivanhoe. (Petrovič in Tomažič.) — Kersnik, I.uteiski ljudje. (Kos.) — Zarota Zrinjskih in Frankopanov. (Praper.) — Fran Erjavec. (Jošt.) — Miško Kranjc, Življenje. (Šuen.) — Tolstoj, Vstajenje. (Schwarz.) — Dostojevskij, Zločin in kazen. (Jerin.) — Moliere, Skopuh. (Schweiger.) III. letnik. Naši preporoditelji. (Ratkai.) — Baron Žiga Zois in njegov krožek. (Ger-želj.) — Vodnikova »Ilirija oživljena« kot slavospev na slovensko zgodovino. (Mohorko) — G bistvu in razvoju romana. (Pircher.) — Al. Puškin, ruski romantični pesnik. (Geist.) — Kranjska Čbelica. (Wolle.) — Adam Mickiewicz in njegov Pan Tadeusz. (Kociper.) — Čop —• poet. (Hlupič.) — Ivam Ga.nkar. (Kranjčič.) — O narodni pesmi. (Kofjač.) — Simon Jenko. (Rotovnik.) — Cankar --umetnik. (Uratnik.) — Janez Mencinger. (Pichler.) — Socialna tendenca v najnovejši slovenski literaturi. (Rečnig.) — Detela, Pegam in Lambe'rgar. (Pečovnik.) — Češka romantika. (Jefabek.) — Zupančič, Duma. (Rudolf.) IV. letnik. Dr. Fr. Prešeren, Sinteza njegovega življenja in dela. (Viher.) — Prešeren, Krst pri Savici. (Sedmak.) — Kratka vsebina Jurčičevih važnih del. (Dernač in F eri,ne.) — Dr. Tavčar, Mrtva srca. (Bader.) Dr. Tavčar, Visoška kronika. (Stupnik.) — Pesmi Simona Gregorčiča. (Bajlec.) — Mencinger, Moja hoja na Triglav. (Šibenik.) — Psihološki pomen razvoja narodov po Gustavu die Bonu. (Jarec.) — Kersnik, Cyclamen in Agitator. (Zornik.) — Stritarjev roman »Zorin«. (Ozvalič.) — Primož Trubar in Štefan Kiizmič. (Čurman.) — Finžgar, Dekla Ančka. (Kerenčič.) — Naturalizem in realizem. (Vuk.) — Fran Erjavec. (Reg-vat.) — Matija Malešič, Kruli. (Ouček.) — Ekonomija naših sil — naša propast. (Rautei.) — Ivan Cankar, Borec in umetnik. (Vrečko.) — Meškovo šivljenje in literarno delovanje. (Špindler.) — Ivan Cankar. (Majhen.) — Pregled slovstvenega delovanja pri nas od 1. 1848—1870. (Keuc.) — Ivan Finžgar. (Kranjc.) V. letnik. Spomini na deda. Jesenska noč med slovenskimi polharji (Pajtler). — Jurij Kozjak, Domen, Ivan Erazem Tattenbacli (Vipavec.) — Spomini starega SIo- venca, I ihotapec, Jurij Kobila (Krajne.) — Dva prijatelja, Vrban Smukova ženitev. Grad' Rojinje. (Babič.) — Klošterski Žolnir, Deselti brat, Doktor Zober. (Bračun.) — Sosedov sin, Sin kmečkega cesarja, Med dvema stoloma. (Kociper.) Cvet in sad. Rokovnjači. (Masten.) — Veronik« Deseniška, Tugomer. (Križanič.) — Detela. (Šegula,) — Begunka, Gospod Lisec, Priliajač, Tujski promet. (Radšel.) — Pegam in Lamberlgar. (Kert.) — Učenjak. (Gajšek.) — Kersnik, Cyclamen, Agitator. (Kmetec.) — Gospod Janez,, Jara gospoda. (Schwarz.) I estament, Očetov greli. (Strauss.) — Dr. J. Vošnjak. (Rössner.) — Josip Stare. (Ozmec.) Janez I rdina. (Jagrovič.) — Fr. Maselj-Podlimbarski. (Grgič.) — Jos. Krilan-Pagliaruzzi. (Škrabi.) — Dr. Jan. Ev. Krek. (Križanič) - Anton Aškerc. (Hrabalek.) — Aškerčeve balade in romance. (Kociper.) — Francoski realizem in naturalizem. (Srnasek.) — Govekar in Murnik. (Zupanc.) — Cankar: Jakob Ruda, Kralj na Betajnovi. (Smasek.) — Simon Jenko. (Mazaj.) — Fr. Ks. Meško. (Kobolt.) — Janez Mencinger, Milčinski. (Rössner.) — Dr. Ivan Tavčar. (Rak.) — Kette in Murn. (Peče.) — Pod svobodnim solncem, Naša kri, Veriga. (Sodim.) — Oton Zupančič. (Cvetko.) — Anton Janežič, Fran Erjavec. (Horvat.) — Ivan Cankar, (Jandl.) — Slovenska Matica. (Ferenčak.) — J. Jur- čič. (Zorko.) — Dr. Iv. Iavčar. (De Costa.) — Janko Kersnik. (Lipavic.) — Anton Medved. (Jordan.) — Aškerc in Gregorčič. (Žmavc.) — Jos. Stritar. (Kovač.) — Najmlajši rod. (Smasek.) — Levstik Fr. (Štukelj.) -- Slovenske gorice v slov. literaturi. (Veršič.) — Primorska v slovenski literaturi. (Stropnik.) — Cankar: Podobe iz sanj. (Vaupot.) — Mladinski pisatelji. (Cvetko.) — Pomen gledališča. (Radšel.) — Romantika. (Fatur.) — Pouk narodnega jezika v osn. šoli. (Ozmec.) — Pomen ljudskih knjižnic na deželi. (Kociper.) — Kopitar in Vuk. (Horvat.) — Učitelj, kulturni voditelj svoje okolice. (Strauss.) 2. Srbskohrvatski jezik. I. letnik. Pravda i krivda. (Narodna pripovetka.) (Borko.) — Kruna i čobanin. (Narodna pripovetka.) (Docauer.) — Postanak i razvitak narodne epike. (Marion.) — Najstariji glasovi o narodu oj epici. (Seršen.) — Šahiranje narodnih pesama. (Kancler.) — O bugaršticama. (Mejovšek.) — Narodni guslari i pevači. (Penko.) — Vuk St. Karadžič. (Borko.) — Ciklus pretkosovski. (Štern.) — Avstlija i bulamga od Fr. Mažuraniča. (Koiren.) — Kosovski ciklus narodnih pesama. (Klemenc.) -Nemušti jezik. (Narodna pripovetka.) (Osterc.) — Stritorova šuma. (Narodna pripovedka.) (Prohaska.) — So i hleb. (Narodna pripovedka.) (Kandier.) II. letnik. Lazarevič »Sve če to narod poslati,ti«. (Fijavž.) — »Povratak«. (Zorko.) — D. Trstenjak, Druženje učitelja sa šolskom mladeži — Dačka majka. (Jošt.) — V. Novak, Tito Dorčič. (Čretnik.) — I. Gundulič, Dubravka. (Grohmann.) — M. GK-šič, Prva brazda. (Kolar.) — L. Lazarevič, Školska ikona. (Fuis.) — J. Veselinovič, Robijašica. (Biibianko.) — D. Trstenjak, Druženje učitelja sa školskom mladeži. (Zornik.) — L. Lazarevič, Na bunaru. (Tomažič.) — St. Sremac, Pop ("'ira i pop Spira. (Fi'avž.) — B. Nušič, Knez od Semberije. (Bakoš.) III. letnik. O Ivanu Mažuraniču. (Križanič.) — Branko Radičevič. (Gerželj.) — Dositej Obradovič. (Wolle.) — Dimitrije Demeter. (Kociper.) — Borislav Stankovič. (Urat-nik.) — A. Šenoa, Prosjak Luka. (Rečnig.) — Petar Preradovič. (Kučan.) — O Augustu Šenoi. (Stross.) — O Duri Jakšiču. (Pircher.) — Andriija Kačič Miošič (Poljanec.) — Davorin Trstenjak (Rosner.) IV. letnik. M. Glišič, Prva brazda. (Ozvatič.) — Laza Lazarevič. (Majhen.) — J. Veselinovič, Čiča Pera. (Rauter.) — J. Leskovar. Propali dvori. (Ferlinc.) — August Šenoa. (Sedmak.) — Šenoa, Karamfil s pjesniikova groba. (Jereb.) — Tomič, Befehl. (Dernač.) — J. Kozarac, Mrtvi kapitali. (Vuk.). — F.. Kutn.čič, Začudeni sva-tovi. (Kerenčič.) — St. Sremac, Pop Oira i pop Spira. (Starc.) — Detinjstv® Ivice Kičmanoviča »U registraturi«. (Ferlinc.) — O Davorinu Trstenjaku kao pedagogu i piscu. (Pichler.) — Kato ja shvačam Kranjčeviča? (Viher.) — S. Matavulj, Car Duklijan. (Zornik.) — V. Novak, Tito Dorčič. (Šibenik.) — Vladimir Nazor, Med-vjed Bruudo. (Stropnik.) V. letnik. Stara srpskohrvatska književnost. (Lipavic.) — Mairk» Marulič, Judita. (Kociper.) — Š. Menčetič i Dore Držič. (Masten.) — Marin Držič. (Cvetko.) — Petar Hektorovič. (Babič.) — Gundulič, Zlatili vek dubrovačke književnosti. (Bračun.) — Književnost u Bosni. (Škrabi.) — Bunič in Palmotič. (Zorko.) — A. Kačič-Mtošič. (Schwarz.) — Vitezovič, Zrinskii, Frankopan. (Križanič.) — Tito Brezovački. (Sma-sek.) — Historijski razvitak ručnog rada (Rössner.) — M. Antun Reljkovič. (Vipavec.) — P. P. Njegoš. (Haber.) — Branko Radičevič. (Šegula.) — llirizam. (Gaj i Vraz.) (Horvat.) — Dura Jakšič. (Kobolt.) — Jovan Sterlja Popovič. (Ferenčak.) - Petair Preradovič. (Ozmec.) — Dimitrija Demeter. (Gajšek.) — Ks. Š. Dalski. (Kranjc.) — Josip Kozarac. (Fatur.) — Branislav Nušič. (Radšel.) — Vojislav Ilič. (Vaupot.) V. Skupno delo doma in šole ter dijaško društveno življenje. A. Dom in šola. Roditelji učencev, oziroma njihovi namestniki, so se v obilem številu posluževali po nastavnikih v začetku šolskega leta določenih govorilnih ur. Tudi ob drugem času so nastavniki radevolje dajali pojasnila o napredku in vedenju učencev ter dajali potrebne nasvete, kako treba slabšim učencem pomagati do boljšega napredka. Po mesečnih konferencah so razredni starešine obveščali pismeno o slabem napredku učencev tudi one roditelje, ki ne stanujejo v mestu. B. Dijaško društveno življenje. Številčna udeležba učencev pri posameznih društvih je razvidna iz tabele na str. 16. Udruženje moškega učiteljskega naraščaja je nadaljevalo delo lanskega odbora. Posebno pažnjo je polagalo na izpopolnitev društvene knjižnice. Število knjig, ki je znašalo na koncu lanskega šolskega leta 580, se je dvignilo na 797, t. j. za 217 knjig. Udruženje je priredilo’ dve ekskurziji in sicer v pivovarno »Union« in tovarno Hutter. Predavanje je bilo eno: O pedagoškem pomenu narodne pesmi (nastavnik učitelj. Demarin Josip). Odbor udruženja je navezal tudi stike s prosvetnimi društvi. Tako se je udeležil občnega zbora »Zveze kulturnih društev«. Povabljen je bil tudi zastopnik Udruženja na sejo sreske organizacije U. J. U. za Maribor, kjer je po dolgih letih ponovno navezal najtesnejše stike z učiteljstvom. Udruženjc dobiva po daljšem prestanku »Učiteljskega tovariša«, beograjsko »Kulturo« in slovenski pedagoški reviji »Popotnik« in »Slovenski učitelj«. Udruženje je priredilo dne 4. maja v slavnostni dvorani moškega učiteljišča akademijo, ki je v vsakem oziru prav lepo uspela. Poleg tega je Udruženje pričelo široko zasnovano akcijo za ustanovitev posebne seminarske knjižnice. Ime društva Letnik Skupaj I. II. III. IV. V. Sokol kraljevini; Jugoslavije 17 15 21 32 24 109 Ferijalni savez 4 15 23 28 20 90 Trezvena mladež 32 1 8 12 1 54 Skauti 5 4 — 3 — 12 Udruženje moš. učitelj, naraščaja 27 15 28 10 3 113 VI. Stanje zbirk in knjižnic, A. Zbirke. 1. Zbirka učil za verouk: prirastek med šolskim letom 1931/32 — nič; stanje koncem šolskega leta 1931/32 — 59 kosov. 2. Zemljepisna in zgodovinska zbirka: prirastek med šolskim letom 1931/32 — 5 kosov; stanje koncem šolskega leta 1931/32 — 430 kosov. 3. Prirodopisna in kmetijska zbirka: prirastek med šolskim letom 1931/32 — 11 kosov; stanje k on c el šolskega leta 1931/32 — 2203 kosi. 4. Fizikalno-kemijska zbirka in zbirka geometrijskih modelov: prirastek med šolskim letom 1931/32 — 3 kosi; stanje koncem šolskega leta 1931/32 — 1113 kosov. 5. Risarska zbirka: prirastek med šolskim letom 1931/32 — nič; stanje koncem šolskega leta 1931/32 — 153 kosov. 6. Pevska in glasbena zbirka: prirastek med šolskim letom 1931/32 — 20 kosov; stanje koncem šolskega leta 1931/32 — 237 kosov. 7. Zbirka za ročno delo: prirastek med šolskim letom 1931 '32 — 9 kosov; stanje koncern šolskega leta 1931/32 — 139 kosov. 8. Zbirka »čil vadnice: prirastek med šolskim letom 1931732 — 1 kos; stanje koncem šolskega leta 1931 /32 — 280 kosov. B. Knjižnice. 1. Učiteljska knjižnica: prirastek med šolskim letom 1931/32 — 19 del; stanje koncem šolskega leta 1931/32 — 2537 del. 2. Dijaška knjižnica: prirastek med šolskim letom 1931/32 — 75 del; stanje koncem šolskega leta 1931/32 —- 1662 del. 3. Knjižnica vadnice: prirastek med šolskim letom 1931/32 — 13 del; stanje koncem šolskega leta 1931 /32 — 117 del. VII. Bolezensko stanje učencev in Zdravstveni fond. A. Bolezensko stanje učencev. Bolezni Letnik Skupaj I. n. 111. IV. V. Malaria 1 — 1 Kri pa 3 5 8 12 — 28 tuberkuloza — 1 1 — 1 3 poškodbe 5 3 2 4 1 15 očesne bolezni Z 'L — 3 — 9 ušesne bolezni 1 1 - 3 3 8 živčne bolezni — 3 - 1 3 7 bolezni srca in ožilja - — 1 — 1 bolezni dihalnih organov / 2 IZ 1 y 31 bolezni prebavljanih organov 14 y 5 7 18 53 žlezne bolezni (3 — / — 13 kožne bolezni 1 — — 2 - 3 kostne in mišične bolezni — z — — - 2 ostale bolezni b — I 8 y 24 Skupaj . . . 4b 28 37 43 44 198 B. Zdravstveni fond. 208 v začetku šolskega leta vpisanih učencev je plačalo v Zdravstveni fond po Din 20.—. Vsoto Din 4160.— je ravnateljstvo odposlalo na pristojno mesto, tiu učenec je bil vsled siromaštva oproščen. (H. št. 32/31 od 12. 3. 1932.) Odkar plačujejo učenci prispevek za Zdravstveni fond, ni zavod prejel nikakega denarja, zato tudi nima lastnega Zdravstvenega fonda. VIII. Klasifikacija učencev koncem šol. leta 1931-32. (Z debelim tiskom označeni so »odlični«, z razprtim tiskom »prav dobri«.) 1. letnik, a^ Razred so dovršili: Borko Milan Cipot F r a 11 c D o c a u e rJosip Gradišnik Ivan Heric Franc Horvat Jožef Kamuščič Karel Kancler Anton Klemenc Franc Krajnc Vladimir Lobnik Franc Mejovšek Bogumi Merdaus Josip Mihelič Mirko Proliaska Alfonz Seršen R u d o 1 Štern Oskar T u r z a Janez Veber L e o p o1 Zupan Vinko Ž u n e c Oskar f b) Popravni izpit imajo: Aleš Krik iz zgodovine Studnička Boris iz zgodovine Marion Gracian iz zgodovine Verzel Franc iz kemije Osterc Stanko iz zgodovine Zlalitič Franc iz nemščine Penko Ivan iz kemije Koren Bruno Majcen Karel Rous Franc c) Ponavljajo razred: Stauber Jožef Strajnšak Franc Žgank Ivan II. letnik, a) Razred so dovršili: Audič Karel B a k o š Ludvik Barbarič Karel B e 11 a N o r b e r t B i b i a n k o Alfred Bibič Alfred Čretnik Josip Duh Ivan Duh O tm a r Fuis Martin Glavan Alojzij G r o h m a n n F r a n c Jerin Marijan Kocbek Janko Kolar J o s i p Konič Herman Kopriva Avgust Kos Karel P o r c d o š Ev g e n Praper Josip Stožer Herman Schwarz Drago Š v e i g e r Viktor Šuen Nikolaj Tittl Julij Topolnik Ignac Učakar Ernst V u o a k Štefan Zorko Karel Zornik Aristid b) Popravni izpit imajo: Eržen Franc iz zgodovine Matkovič Ivan iz zgodovine Fijavž Franc iz matematike Petrovič Boleslav iz petja Jošt Ivan iz matematike Tomažič Ignacij iz nemščine. Laznička Karel iz matematike c) Razred ponavlja: Arko Boris III. letnik. a) Razred Banfi Štefan Časi Stanislav Fabiani Vladimir (} c i s t Oskar Gerželi Milan Hlupič Franc Ivič Franc Jerabek Jaroslav Jošt Henrik Kofjač Alojzij Kranjčič I v a 11 Križanič Štefan Kučan Kol o 111 a 11 Lali Ernest Leschanz Herman Pečovnik Stanislav Pevec Ludovik so dovršili: Pichler Alojzij P i r c h e r Aleksander Poljanec Dušan R e č 11 i g Ernest Reiter Henrik Rosner Franc R o t o v 11 i k Karel Rudolf Friderik Schebart Franc Slomšek J 01 ž c f Sorko Bogomir S t r o s s Jožef Šinkovec E 111 a 11 u e 1 Špacapan Bog o m i I Teikeš Inire Wolle Rudolf Ž o li er Iv a 11 b) Popravni izpit imajo: Ratkai Ladislav iz matematike Uratnik Edvard iz matematike Satler Viljem iz slovenščine c) Razredni izpit po S 44 zakona o učiteljiščih imata: Kociper Stanislav Mohorko Jožef IV. letnik. a) Razred so dovršili : I jader Peter Bajlec Ivan Bajt Karel Božič Anton Breže Rudolf Čurtnan Viktor Dereani Jožef Dolinšek Maks Filipič Ivan Jarec Marijan Jereb Anton Kerenčič Josip Keuc Josip Kincl Avgust Kincl Janko Kranjc Marijan K ul 1 o v e c Franc Lah Franc Lužnik Franc Majhen Vladimir Ouček Franc Ozvatič Milko Pichler Herbert Pintar Mihael Pucko Janez b) Popravni Bauman Ivan iz zgodovine Bezjak Jožef iz nemščine Demač Vladimir iz zgodovine Regvat Janko iz nemščine Sedmak Primož iz nemščine R a u t e r Janez Špindler Dušan Stanič Srečko Stupnik Josip Turk Josip Vaupotič Ivan V e r š i č Mihael Viher Danilo Vuk Anton Zornik Klavdij izpit imajo: Starc Bogomir iz nemščine Stropnik Karel iz zgodovine Šibenik Josip iz nemščine Vrečko Miroslav iz zgodovine V. 1 e tu i k. a) Razred so dovršili: Babič Matija Ozmec Fmil De Costa Anton Pajtler Franc Cvetko Dragotin Peče Ivan Fatur Viljem Radšel Alojzij Ferenčak Mirko Rak Fvald F u r a rFranc Rössner Edvard Gajšek Fmil Sawicki Oton Grgič Svetko Schwarz Ivan H a b e r Alojzij S m a s e k F m i 1 Horvat Stanislav Sodili Konrad lirabalek Janko Strauss Božo Jagrovič Adolf Stropnik Ivan Jandl Milan Štukelj Ivan Jordan Janko Šegula Pavel Kert Josip Šijanec Boris K m e t e c J o s i p Škrabi Alojzij Kobolt Rudolf Šuman Ivan Kociper Peter Van pot Viktor Kovač Anton Veršič Konrad Krajnc Jožef Vipavec Viktor Križanič Fr a n c Zorko Anton Lipavic Franc Zupanc Franc Masten Martin Z m a v c Andre j Mazaj Josip b) Razredni izpit po § 44 zakona o učiteljiščih imata: Bračun Franc Marion Sikst Učiteljski diplomski ispiti. A. Jesenski rok 1931. V dncli od 31. avgusta do 5. septembra so se vršili pod predsedstvom ravnatelja dr. Potočnika Matka učiteljski diplomski izpiti. K izpitom se je prijavilo 12 kandidatov. Dva kandidata, Bertoncelj Josip in Lorbek Maksimilijan sta delala celotni diplomski izpit, 10 kandidatov pa je delalo popravne izpite in sicer: Česnik Maksimilijan iz pedagoške skupine, Gal Vladimir iz zemljepisa in zgodovine, German Rihard iz pedagoške skupine, Hinterlehner Stanko iz zemljepisa in zgodovine, Kolšek Miran iz zemljepisa in zgodovine, Rojic Josip iz narodnega jezika, zemljepisa in zgodovine, Stajnko Alfonz iz pedagoške skupine, Stanič Stanislav iz pedagoške skupine, Stres Gvidon iz nemškega jezika in Zidar Avgust iz narodnega jezika. Izpitni odbor je določil sledeče naloge: 1. iz slovenskga jezika: Ako hočeš ljubiti domovino, jo moraš poznati; 2. iz srbskohrvatskega jezika: Medusobni odnos doma i škole. 3. iz nemškega jezika: Lichendorff xAus dem Leben eines Taugenichts«. (Str. 49—50): 4. iz pedagoške skupine: Pomen vsakodnevne pismene priprave za uspešno deloi Vseh 12 kandidatov je učiteljski diplomski izpit napravilo. B. Junijski rok 1932. Za predsednika izpraševalne komisije za učiteljski diplomski izpit je bil z ministrskim odlokom S. n. br. 13.049 od 11. maja 1932 imenovan g. dr. Ozvald Karel, vseučiliški profesor v Ljubljani. Ostali člani izpitnega odbora: ravnatelj dr. Potočnik Matko, podpredsednik in izpraševalec za nemški in slovenski jezik: nastavnik učitelj. Silili Gustav za pedagoško skupino; nastavnik učitelj. De m ar in Josip za srbskohrvatski jezik; profesor Mlak e r Ladislav za narodno zgodovino, zemljepis in občo zgodovino. K diplomskemu izpitu je bilo pripuščenih 47 učencev V. letnika. Pismeni diplomski izpit se je vršil 8., 9., 10. in 11. junija. Izpitni odbor je določil sledeče naloge: 1. iz pedagoške skupine: Pomen okolja za vzgojo — pomen vzgoje za okolje; 2. iz slovenskega jezika: Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. (Vodnik.) 3. iz srbskohrvatskega jezika: Smrt Smail-age Čengiea; 4. iz nemškega jezika: Das Schulleben im allgemeinen (Prof. Dr. A. Stüssner, Erziehungsichre, str. 93.) Dne 12. junija so kandidati delali pismene priprave za praktične nastope, ki so se nato vršili 13. in 14. junija v razredih vadnice. K ustnemu izpitu je bilo pripuščenih 42 kandidatov, ker 5 kandidatov je bilo odklonjenih po pismenem diplomskem izpitu. Podatki o kandidatih in uspeh ispitov. £ •v. iti učenci te šole radi: Od skupnega števila vpi sanih učen-cev ostalo ie no*o vpisanih ponav- Ijnlcev skuosij prestopa v droge Sole izklurit-ve po § 1H smrti raznih drugih vzrokov Skupaj I. 36 1 37 — 37 — — 3 3 34 II. 38 — 38 — 38 — — — - 38 II'. 39 — 39 — 39 39 IV. 46 — 46 — 46 1 — — — 1 45 V. 48 1 49 — 49 49 Skupaj 207 2 209 — 209 1 — — 3 4 205 2. Statistika ocenjenih učencev na koncu šol. leta Razred Od skupnega števila vpisanih učencev ostalo je Niso prišli d niso occn § 10 (z. o učit. S.) o konca šolsk eni med šol. § 44 (z. o učit. š.) ega leta ter letom po skupaj Število ocenjenih učencev na koncu šol. leta I. 34 — — 34 II. 38 — — — 38 III. 39 — 2 2 37 IV. 45 — — — 45 v. 49 — 2 2 47 Skupai 205 4 4 201 Razred (istoč. odeljenje) I. II. III. IV. V' Skupaj učencev 0/o od skupnega števila uč«nc< v odlični 2 — 2 1 2 7 3’4 prav dobri 9 13 15 7 11 55 26-8 dobri 10 17 17 28 34 106 51-7 1. Skupaj dovršilo razred 21 30 34 36 47 168 819 2. Imajo popravni izpit 7 7 3 9 26 12-7 3. Imajo razredni izpit (§ 40) - — _ — — _ 4. Imajo razredni izpit (§ 44) — — 2 _ 2 4 2-- 5. Ponavljajo razred 6 1 — 7 3-4 6. Zgubili pravico za redno obiskovanje šole Skupaj 34 38 39 45 49 205 100-- XI. Pregled o vadnici in šolskem vrtu. A. Vadnica. 1. Klasifikacija učencev vadnice koncem šolskega leta 1931/32. (Z debelim tiskom označeni so »odlični«, z razprtim tiskom »prav dobri«.) 1. razre d. a) Razred so dovršili: Bera Ivan Borštner Vinko F i s c h e r J o s i p Homec Marijan Jonas K ur t Jankovič Sl o hoda n K a j a 1 i č Drago mi r Koren’ Vladimir Košuta Harald Küster Janko Lali Marijan L on čaričM arija n Močivnik Franc N c k r e p Alojzij Preg r a d Boris P u š e n j a k Mari j a n P a p o c Iv a n Sherbes Egon S k u š e k Rud o 1 f Švagan Albert Tichy Josip Trbojevič Dušan Veliak Bogdan Vodušek Anton Wolf Maks Z o r ž F r a n c Zupanc Josip. b) Razreda ni dovršil: Lavrenčič Emil 2. r a z r e d. Razred so dovršili: Baran Dušan Barle Silverii Bezjak Vilko Cazafura Srdan Favai Dušan Hlebš Zvonko Hochmüller Bogdan Hrastnik G i n t e r J a li n K u r t Juhart Milenko Kitzler Leon Kossi Oton Kumer Alojzij Lešnik Srečko L o e bI Iva n Lončarič B r a t o 1 j u b Novak Mi rk o Pajk Franjo P a č t a r i n k o P a v e 1 P o r e k ar Miloš R e j a D u š a n Rosina I) r a k o S li c r b c s Leander Šnuderl Sava Šturm Joško 3. r a z r e d. a) Razred so dovršili: A r s e n j u k A n t o n Čas Viljem Černe Bo g d a n Dekleva Ciril E r n e š e k Anton F 1u d e r n ik Ernest Gradišnik! Ervin Habe r in u t li B o r u t H o li n j e c F r a n c H o p p e Kurt Ilich Bojan Koče v a r Svet o z a r Kos Stanko K o t e r Štefan Krajnc Srečko Marinič Bogdan Kumer Matko Moravec Jožef Pečko Milko Pogačnik Marko Polič Slavko P r i s t e r n i k Arnold Rakovec Ivan Rosner Karl Sollak Alfred Šajna Bogdan Veble Drago Vidmar Marijan Vojsk Danilo Vojsk Milan Wregg Erich Z u c c o n Bogomil Žorž Vladimir b) Razreda ni dovršil: Hrovat Anton 4. ra z r e d. a) Razred so dovršili: Benčina Dušan Bidovec Alojzij B e n e t M i 1 a n Cichy Pavel Dujec Milan F i s c h b a c h Rudolf G n i u š e k B o r n t (j r ä n i t z Karel Haas O t m a r Haller Vladimir H a n ž u r e j Danilo Hojnik Branimir Hrovat Edvard Jare Anton K o r a ž i j a Ivan Koren Srečko K o v a č c c Janko K u r n i s F e d o r L a h B o j? o ni i r Lepoša Edvard Ogrizek Boris Perne Janko Podlesnik Bogomir Pogačnik Bogdan Pregrad Ivan Rautcr Stanislav Senjor Mladen Šturm Marijan Visočnik Josip b) Razreda niso dovršili: Horvat Branko Tscharre Ernest Klemenc Dušan 2. Statistika učencev vadnice. Razred Število učencev VEDENJE NAPREDEK Razreda niso dovršili Razred so dovršili odlično prav dobro dobro neprim. odlično prav dobro dobro slabo skupno $1. 1. 28 24 4 - - 11 12 4 — 27 1 2. 25 25 — 10 12 3 — 25 - 3. 34 23 9 2 - 10 19 4 — 33 1 4. 32 29 3 - — 10 16 3 — 29 3 Skupaj 119 101 16 2 40 60 14 - 114 5 B. Šolski vrt. Šolski vrt je tik šolskega poslopja. Vsled male površine ne more ustrezati v smislu S 12 Zakona o učiteljskih šolah zahtevam kmetijskega pouka. Na njem se goje vrtnarske rastline: kapusnice, stročnice, salate, špinača, korenske in gomoljne rastline, paradižniki, čebulnice. Izkupiček iz šolskega vrta sc uporablja za nabavo gnoja, različnih semen in popravo orodja. Za gojenje sadik je ena topla greda in ena greda setvenica. Večino dela vršijo v svrho vaje učenci sami. Upravitelj vrta je nastavnik kmetijstva pod nadzorstvom rav-natcljstva. XII. Oznanilo za šolsko leto 1932-33. Vpisovanje v 1.—i. razred vadnice bo dne 1. septembra 1932 dopoldne od 9.—12. Učenci, ki želijo biti vpisani v 1. razred vadnice, se morajo prej javiti pri svoji pristojni šoli, kjer bodo vpisani in zdravniško pregledani. Na podlagi prepisa matičnega lista in potrdila o zdravniškem pregledu bodo lahko vpisani v 1. razred vadnice, v kolikor bo dopuščal prostor. Vpisovanje v I. letnik učiteljišča bo dne 2. septembra od 9.—12. dopoldne v ravnateljevi pisarni. V 1. letnik učiteljišča se sprejmejo samo učenci srednje šole z opravljenim nižjim tečajnim izpitom in s posebnim sprejemnim izpitom, pri katerem se ugotovi, ali ima kandidat telesne in duševne sposobnosti, potrebne za opravljanje učiteljskega poklica. Prijavni prošnji za sprejemni izpit (kolek Din 5.—) je treba priložiti: 1. izpričevalo o dotedanjem šolanju in 2. krstni list, oziroma izpisek iz rojstvene matice. Kandidat ne sine biti do dne 31. decembra tekočega leta star nad 17 let. V slučaju starosti nad 17 let dovoli vpis Ministrstvo prosvete. Po sprejemnem izpitu izpolni učenec predpisano prijavo, kolkovano z Din 50.—. Vpisovanje dosedanjih in novih učencev v II.—V. letnik učiteljišča bo dne 6. septembra od 10.—12. v posameznih razredih. Učenci morajo prinesti s seboj izpričevalo iz prejšnjega leta, novi učenci tudi krstni list. Prvi dan rednega pouka morajo učenci izročiti svojim razrednim starešinam predpisane prijave s kolkom Din 50.—. Prve dni rednega pouka morajo tudi vsi učenci izročiti svojim razrednim starešinam prispevek po Din 20.—- za »Zdravstveni fond«. Razredni (ponavljalni) izpiti bodo od 24.—31. avgusta. Pravilno kolkovane prošnje (za prošnjo Din 5.—• in za vsak predmet Din 10.—) je treba vložiti pri ravnateljstvu do 20. avgusta. Važno za vse učence. Ravnateljstvo opozarja vse učence, da si gotovo o počitnicah preskrbe uradna potrdila od pristojnih davčnih uradov, oziroma uradov, ki izplačujejo plače, koliko plačujejo njihovi roditelji davka, oziroma uslužbcnskcga davka v svrho odmere šolnine. Učenci se opozarjajo, da veljajo predpisi disciplinskih pravil tako, kakor med šolskim letom, tudi med velikimi počitnicami. Prestopki, ki bo zvedel zanje učiteljski zbor, bodo kaznovani. V Mari b o r u, dne 28. junija 1932. Ravnateljstvo. ..v--, -ir y -:'> Z'^cJ.y ' ■ . -;;v •" ■■■ . ■. ■ •■-. 7- .č; - . . ...... .•• V-^^-V‘s . r ■• •.. - ' ’ 777^707,;;- £m*< *■}? ^ 7- . * s ^k;-.-77 :!V . ■ : ' ' •■;■■>': V'', ... • •' ; '■ '-'v- 'V"; ■ ■ • ' , :v:V-. ••'■:. V'V ..-v ■' ' ■.v ■: ■ . ■, •■,.'• ■■ ■' ,• :'■■■: ' ... \ . . r::r;^777c7 7, . ,;V ■■■.:" ‘-v.,- 1 - v..; :■. ■ • ', ■ :>:- -•;■ ?--a* v.-’:• ;. ^rSCi.\ ■■ .' .'■ ,7 ■ 7,;..^ _!• ' ;fS W--' > : . ."; ; ' vV/ : K ' . ■:- - H ■ '1 ^X:77^■^^7^^';S^7^7.■7■^v,^ 7^: .7.;:.:.':.';.':.,-.:,''V:v'.'-'.' .;7i;,; 'v,-: ■.- . , ' .... ■ ■ ’ ■ -7 "■'!