Uradnaporabagoriva:4,4­7,4l/100km. UradneemisijeCO2:115­172g/km. Emisijskastopnja:Euro6b. UradneemisijeNOx:  11 0,0405­0,0725g/km.Speci.čneemisijetrdihdelcev:0,0003­0,000416g/km.Številodelcev:0,0405­0,0725x10.Ogljikov dioksid(CO2)jenajpomembnejšitoplogredniplin,kipovzročaglobalnosegrevanje.Emisijeonesnaževalzunanjegazraka iz prometa pomembno prispevajo kposlabšanju kakovostizunanjega zraka. Prispevajo zlastik čezmerno povišanim koncentracijam prizemnegaozona,delcevPM10in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika jesimbolična. VEIT TEAM, Čufarjeva ulica 24, Vir, Domžale, GSM: 031 395 395, www.veitteam.si Kolofon Uvodnik Odsev, glasilo občine Trzin . Na naslovnici Gregorjevo v Trzinu Fotografija: Metka Pravst Glavna in odgovorna urednica: Metka Pravst, metka.pravst@gmail.com 040 250 832 Uredništvo: Ana Pirc, Dunja Špendal, Majda Šilar, Miha Pavšek, Nataša Pavšek, Tanja Jankovič Redni avtorji prispevkov: Alenka Marjetič Žnider, Andrej Grum, Boštjan Guček, Brigita Ložar, Dušan Kosirnik, Fanči Perdih, Janez Gregorič, Katja Rebolj, Marko Kajfež, Matjaž Erčulj, Nejc Florjanc, Zoran Rink in drugi Fotografi: Miha Pavšek, Tanja Jankovič, Zinka Kosmač Lektoriranje: Marija Lukan Tehnično urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: IR IMAGE, d. o. o. Oglasno trženje: IR IMAGE, komunikacijska agencija, d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik Telefon: 01/ 83 96 400, Faks: 01/ 83 96 411 E-mail: info@ir-image.si Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. ISSN 1408-4902 Gradivo za aprilsko številko oddajte najkasneje do 5. aprila 2017. Prispevke v elektronski obliki pošljite na metka.pravst@gmail.com V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preoblikovanja nenaročenih prispevkov. Občina Trzin Spletna stran: w w w.trzin.si E-mail: info@trzin.si Telefonske številke: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72 Uradne ure: Ponedeljek: 8.0 0 – 14.00 Sreda: 8.0 0 – 13.0 0 in 14.00 – 18.00 Petek: 8.0 0 – 13.00 Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. Ni lahko biti tujec v domovini Delček tokratnega Odseva smo namenili tematiki o sprejemanju tujcev v svoje okolje, saj je OŠ Trzin pripravila lokalni posvet z naslovom Slove­nija, moj (novi) dom (Tanjin prispevek je na strani 10). Dogodek je prik­lical spomine iz otroštva, kajti kot deklica sem pet let preživela v Rusiji. V prvi razred osnovne šole sem vstopila med neznane obraze, ne da bi poznala njihov jezik. Mi je bilo težko? Samo nekaj dni! Po zaslugi ču­dovitega sprejema ruskih sošolcev sem v treh mesecih postala le ena od učenk, prav nič drugačna od njih in brez težav s sporazumevanjem. V šoli sem sledila snovi, doma pa sem imela učno pomoč. Učiteljica ruskega jezika je tedensko hodila na dom, z njo sva veliko brali, saj mi je prinašala čudovite ruske pravljice, ki sem jih sprva poslušala iz njenih ust, kasneje pa tudi sama požirala eno za drugo in si bogatila besedni zaklad. Doma smo govorili slovensko, mama pa me je spodbujala, da sem reševala delovne zvezke v slovenskem jeziku, se učila slovnico in vsako leto vestno predelala berilo. Danes imam čudovite spomine na tisto obdobje, malo manj pa na vrnitev v Slovenijo! Ob vrnitvi domov sem namreč doživela hladen sprejem slovenskih vrstnikov. Za njih sem bila drugačna samo zato, ker sem nekaj let živela v tujini, in eno leto je trajalo, da so spoznali, da je moja domovina ista kot njihova. Na lokalnem posvetu smo izvedeli, na kakšen način se delavci v šolah trudijo, da bi se tujci v naših izobraževalnih ustanovah počutili sprejete. A podpora odraslih izzveni, če se najde samo en vrstnik, ki te kot tujca ne sprejme! Takšna grenka izkušnja ostane zapisana v trajnem spomi­nu. Zato polagam na srce vsem vam, pogovarjajte se o teh tematikah tudi doma. Učitelji spodbujajo našo mladino k sprejemanju drugačnosti v naše okolje, a če ne bomo o tem otrok podučili tudi starši, bo marsika­teremu tujcu na našo deželo po krivem ostal grenak priokus. Glavna in odgovorna urednica Metka Pravst Skupna občinska uprava občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Vodice »Medobčinski inšpektorat in redarstvo« Mengeška cesta 9, 1236 Trzin E-mail: inspektorat@trzin.si Telefonska številka: 01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21 Uradne ure: Ponedeljek: 9.0 0 – 11.00 Sreda: 9.0 0 – 11.00 Občinske novice Seja je trajala več kot tri ure Foto: Metka Pravst Po potrditvi zapisnika 17. redne seje je svetnik Romeo Podlogar predlagal umik prve, druge in tretje točke dnevnega reda s pojasnili, da zadnje seje Odbora za okolje in prostor ni sklical, saj je odstopil s funkcije predsednika in člana Odbora za okolje in prostor, in da bi jo v tem primeru moral sklicati župan; omenjena seja je bila po njegovem mnenju nezakonita in v neskladju s Poslovnikom. Župan je pojasnil, da je njegova pisna izjava o odstopu prispela po sklicu seje, in da je vsa leta do zdaj vabila za predsednike pripravljala Barbara Gradišek; tudi tokrat je bilo tako. Po glasovanju Podlogarjevega predloga za umik prvih treh točk je bilo jasno, da bo dnevni red ostal nespremenjen. Prva točka dnevnega reda je obravnavala Sprejem predloga Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za manjše območje znot­raj enote urejanja prostora NT 2/5-2 SNUGOVEC - JUG - 1. del, gradivo je na kratko predstavil Andrej Poglajen, svetniki so sklep sprejeli. Sledila je točka o Sprejemu predloga Odloka o občinskem podrobnem pro­storskem načrtu za manjše območje znotraj enote urejanja prostora NT 4/1 PESKE - 1. del; gradivo je predstavil Smiljan Buzeti, sklep je bil sprejet. Največ časa so svetniki posvetili tretji točki, to je Seznanitev z in­vesticijo v dom zaščite in reševanja (DZIR). Jana Habjan Piletič, ki je pripravila Investicijski program, je zbranim podrobno predstavila prav­ni vidik ustreznosti sprejemanja investicijskega programa. Po njenem izčrpnem poročanju je tudi župan poudaril, da je bil Investicijski pro­gram pripravljen po predpisih. Natečajni postopek je svetnikom nada­lje predstavil Rok Benda, izdelovalec Natečajne naloge in predsednik Natečajne ocenjevalne komisije. Poudaril je, da je bil odziv natečajnikov skromen, a so izbrali natečajnike, ki so upoštevali želje društev in po­bude občanov. Sprva je projekt predstavil širše, nato pa je svetnikom podrobneje predstavil še pregled tlorisov DZIR. V daljši razpravi, ki je sledila, je prvi spregovoril Podlogar. Sprva je kritiziral uvodna pojasnila Habjan Piletičeve, češ da bi morali postopek izpeljati v sodelovanju z Odborom za okolje in prostor, nato je poudaril, da je bilo prav, da so obravnavali širši prostor in da so bili v natečaj­ni nalogi umeščeni objekti, ki so jih v anketi (v letu 2015, op. a.) kot pomembne prepoznali občani; postavil je tudi vprašanje, ali si lahko privoščimo vzdrževanje takšnega objekta. Benda je na Podlogarjeve iz­točnice podal pojasnila glede položaja zemljišča (ki je zunaj poplavnega območja petstoletnih voda), kapacitet (garaža s skladiščem) in racio­nalnosti (izkoriščenost prostorov v nadstropjih), prav tako je pojasnil, da cena naložbe niha, saj je projekt v tej fazi tako daleč, da je še mogoče vplivati na ceno, prav tako jo je mogoče omejiti. Med razpravo o ceni je župan povedal, da bo marca sklican kolegij, na katerem se bodo z gasilskim društvom dogovorili, na kakšen način se bo izpeljala naložba, je pa v nadaljevanju tudi Habjan Piletičeva pojasnila, na kakšen način so pri pripravi Investicijskega programa prišli do zneskov v dokumentaciji. V razpravo se je vključil tudi Rado Gladek, ki je podal kritiko na od­prtje razstave, nato pa izrazil željo, da bi v Odsevu še bolj podrobno predstavili projekt; glede obsega DZIR je poudaril, da moramo gledati na potrebe, ki jih bodo imela društva v prihodnje; omenil je tudi dvorano in imel pomislek glede izbranega materiala – betona – ter energetske potratnosti stavbe, vzdrževanja, prav tako pa tudi zaradi načina grad­nje, ki omeji možnost izbora gradbinca. Vprašal je še, ali bi bile morda ideje drugih dveh natečajnih nalog lahko uporabne. Tudi na opombe Rada Gladka je odgovarjal Benda, ki je poudaril, da so z dvorano na­tečajniki želeli ustvariti večnamenski prostor za društva; glede betona je pojasnil, da vzdrževanja ne potrebuje in da bo stavba energetsko varčna. Opozoril je tudi, da ima prvonagrajena naloga prednost pri podpisu pogodbe, da mora Občina upoštevati natečajni postopek, pri katerem veljajo določena pravila. Funkcionalno naj bi bilo mogoče re­šitve izboljšati, je pa poudaril, da naj Občina z natečajniki išče rešitve, ki bodo konsenzualne. Župan je povedal, da je občina naročnik in da bo sam predlagal, da se eno nadstropje zniža, Benda pa je to odsvetoval. V razpravi je sodeloval še Peter Kralj, ki je povedal, da mu je všeč multifunkcionalnost doma, da pa je moteče, da je župan sam podpisal Investicijski program. Na ta očitek se je župan takoj odzval in še enkrat poudaril, da je bil Investicijski program pravilno sprejet. Edward Justin Jerak je v razpravi pojasnil racionalne potrebe gasilcev glede vozil in garaž, glede energetske varčnosti pa je poudaril, da bo tudi gasilskemu društvu v interesu, da bo stavba varčna. Župan je poudaril, da je bil Ben­da prisoten na lanskem kolegiju, Podlogar pa je pripomnil, da kolegij ni primeren za tovrstno razpravljanje, in pozval župana, naj pregleda pri­merne oblike sestankov, nato pa mu ponovno očital nezakonitost. Be­sedo je nato z dovoljenjem župana in svetnikov dobila Katarina Kadunc, predsednica Nadzornega odbora, ki je svetnikom zastavila vprašanje: Ali je bil postopek do te faze pri drugih investicijskih projektih (dom za starejše občane, vrtec) sprejet kako drugače? Pojasnila sta z razlagami, kako so takšne investicije sprejemali nekoč, podala Peter Kralj in Milan Karče, slednji je nato v razpravi izpostavil še nekaj problematik. Spra­ševal se je, ali se bodo od izvajalca zahtevale reference, izrazil je skrb glede solidnosti in cene gradnje ter posledično vzdrževanja, poudaril je, da objekt ne bo v uporabi vsakodnevno, dotaknil se je tudi strojne inšta­lacije – predvsem sistema za napajanje z deževnico, in od projektantov zahteval argument, ali se splača iti v to glede na nevsakodnevno upo­rabo objekta. Ker je v projektu navedeno talno gretje s toplotno črpalko (zrak – voda), ga je zanimalo, na kakšen način se bo poraba obračuna­vala med tremi uporabniki. Omenil je tudi konvektorje za podhlajevanje; vsako društvo bi lahko imelo svojo zunanjo enoto, glede na občasno uporabo DZIR bi bila to boljša rešitev kot talno gretje v vseh prostorih. Kar se tiče prezračevanja, se je spraševal, kakšen bo izkoristek rekupe­racije glede na občasno uporabo. Zaključil je še z vprašanjem, kako si Občinske novice bodo društva delila stroške za elektriko. Župan je povedal, da za talno gretje res ni potrebe, in poudaril, da bi bilo dobro naročiti energetsko študijo. Ker se v razpravo ni vključil nihče več, so svetniki glasovali in z 8 glasovi za in 5 proti sprejeli sklep: 'Občinski svet je obravnaval do­sedanji potek Investicije Dom zaščite in reševanja v Trzinu (DZiR) in se strinja z do sedaj opravljenim delom ter županu nalaga, da nadaljuje z investicijo v skladu z Natečajno nalogo – območje A (julij 2016, izde­lovalec RB Inženiring, d. o. o.) in Investicijskim programom, investicija »Dom zaščite in reševanja v Trzinu (DZiR Trzin)«, št. 430-0003/2016­34, z dne; maj 2016, ki ga novelira, glede na rezultate projektiranja.' Sledila so vprašanja in pobude občinskih svetnikov. Dunja Špendal je vprašala, kako je v času sneženja pravno urejeno čiščenje javnih površin, pločnikov ob hišah, ali je za čiščenje odgovoren lastnik ali Občina. Miha Pančur je vprašal, kakšni so pogoji, da bi v Trzinu dobili zobozdravstveno ambulanto. Peter Kralj je vprašal, zakaj se ogrevanje v Jefačnikovi domačiji kvari, kdo to plačuje in kakšni so predvideni po­stopki za trajno sanacijo. Župan je povedal, da toplotna črpalka iz vrti­ne vleče mulj, čisti jo Matjaž Erčulj, in da bo treba razmisliti o rešitvi, ker za okvare ni kriv izvajalec. Rado Gladek se je navezal na vprašanje Špendalove in podal kritiko, da so se letos prepozno lotili pluženja; to naj bo v razmislek, ko bodo naslednjič izbirali izvajalca, je bil jasen. Prosil pa je še za uradni odgovor na vprašanje: Kakšen je odziv obča­nov na subvencioniranje cepljenja proti klopnemu meningoencefaliti­su? Podlogar je glede odkupov majhnih delov zemljišč vprašal, kako bi lahko uradno uredili, da bi se občanom, ki so pred nakupom plačevali najemnino, to upoštevalo pri nakupu zemljišč. Župan je poudaril, da so bile pogodbe s krajevno skupnostjo nične, zapletlo pa se je tudi glede tistih, ki so imeli pogodbe z Občino Domžale; to zadevo rešujejo, bodo pa preučili tudi Podlogarjevo pobudo. Peta točka dnevnega reda, ki je obravnavala Odlok o spremembah Odloka o gospodarskih javnih službah v občini – skrajšani postopek, je bila v nadaljevanju sprejeta, in tudi Predlog Proračuna Občine Trzin za leto 2018 – druga obravnava, ki so ga svetniki prvič obravnavali na decembrski seji, so svetniki sprejeli z 8 glasovi za in 5 proti. Pod sedmo točko je Vika Kreča predstavila Letni program dela Občinskega sveta Občine Trzin za leto 2017 – predlog, v okviru katerega je bila podana pobuda za sprejem novega Statuta in Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Trzin, ker sta obstoječa dokumenta zastarela in mestoma neskladna z veljavno zakonodajo. Ob tem je Podlogar podal še pobudo, da bi na isti seji obravnavali le en proračun, njegovo spremembo ali rebalans. Župan je bil proti predlogu. V nadaljnjih treh točkah dnevnega reda so se svetniki seznanili s Po-ročilom o izvajanju Zakona o dostopu do informacij javnega značaja v letu 2016 in tudi s Poročilom o izvedenih ukrepih iz Akcijskega načrta Lokalnega energetskega koncepta Občine Trzin in njihovih učinkih za leto 2016 ter s Poročilom o opravljenih aktivnostih na področju zaščite, reševanja in pomoči v občini Trzin v letu 2016. Sledila je obravnava Sklepa o določitvi skupne vrednosti pravnih poslov za leto 2018. Sve­tniki so z večino glasov sprejeli, da je skupna vrednost pravnih poslov, ki niso predvideni v Načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Trzin za leto 2018 in jih lahko sklenejo župan oz. upravljavci stvarnega premoženja Občine Trzin v letu 2018, lahko največ 20 odstotkov skupne vrednosti Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Trzin za leto 2018. Nato so svetniki obravnavali in potrdili še Predlog Sklepa o odvzemu statusa javnega dobrega v lasti Občine Trzin ter Spremembo in dopolnitev Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Tr­zin za leto 2016 in 2017. Seznanili so se s Poročilom o delu Nadzornega odbora Občine Trzin v letu 2016. Po treh urah so svetniki sejo nadaljevali brez odmora in sprejeli še Letni program dela Nadzornega odbora Občine Trzin za leto 2017 in se seznanili z dokončnimi poročili Nadzornega odbora. Sledila je še sez­nanitev, obravnava in potrditev Sklepa o sprejemu izjave o seznanitvi s finančnim jamstvom in odgovornostjo zagotavljanja izvirnih nalog Ob­čine glede zaprtja odlagališča Dob pri Domžalah. Zadnja točka dnevne­ga reda je sklenila več kot tri ure trajajočo sejo s Sklepom o razrešitvi predsednika in člana Odbora za okolje in prostor. . Metka Pravst Obvestilo strankam o poteku veljavnosti osebnih dokumentov in spremenjenem načinu njihove dostave V prihodnjih mesecih bo potekla veljavnost večjemu številu potnih listov in osebnih izkaznic, zato vam svetujemo, da pravočasno preverite njihovo veljavnost . Vlogo za izdajo novega dokumenta vložite vsaj tri tedne pred rokom, ko doku­ment potrebujete. Pričakujemo namreč , da se bo ob povečanem številu vlog, s strani iz vajalca Cetis , d. d., podaljšal tudi čas za njihovo izdelavo. Vlogo lahko vložite na katerikoli upravni enoti v Republiki Sloveniji ali na kateremkoli krajevnem uradu drugih upravnih enot . Vlogo za osebno izka znico ali potni list lahko vložite le oseb­no, za mladoletnega otroka pa vlogo vloži zakoniti zastopnik . Če je otrok starejši od 8 let , mora biti navzoč pri vložit vi vloge, saj mora vlogo podpisati. Vlogi mora biti priložena tudi stara osebna izka znica oziroma stari potni list in primerna fotografija ali potrdilo z referenčno številko iz sistema E-fotograf (slika v digitalni obliki). Poleg tega vas obveščamo, da Pošta Slovenije, d. o. o., s fe­bruarjem 2017 ob sobotah ne dostavlja do naslovnikov priporo­čenih pisem s storit vijo povratnica in s storit vijo osebna vroči­tev ter pošiljk , ki se osebno vročajo v upravnih postopkih , med katere sodijo tudi pošiljke, ki vsebujejo osebne dokumente. . Mag. Ivica Vozelj, načelnica, Upravna enota Domžale Kratka informacija za občane Trzina Lista združeni Trzin se trudi delati za blaginjo vseh občanov. Žalostno je, da dve trzinski listi, ki zastopata občane v občinskem svetu, tudi po dveh in pol letih ne poznata celotne sestave Občin­skega sveta Občine Trzin, torej katere liste in stranke sestavljajo občinski svet . Lista združeni Trzin bo še naprej delala v korist obči­ne in občanov. Menimo, da je objavljanje člankov v Odsevu s strani dveh list, ki v celoti ne preverita vseh dejstev, zelo neodgovorno, nestrokovno in neprimerno. . Lista združeni Trzin Javna dražba Občina Trzin objavlja javno dražbo za na­jem poslovnega prostora na Mengeški c. 9 v Trzinu, ki bo 6. aprila 2017 ob 10. uri. Več informacij: www.trzin.si. . Občinske novice Gasilski dom potrebujemo, a za kakšno ceno? Za pomlajeno ekipo svetnikov občinskega sveta in novim županom Petrom Ložarjem je več kot polovica štiriletnega mandata. Sprva so med seboj dobro sodelovali in dosegli veliko dogovorov, a se je sodelovanje začelo krhati, o čemer ste lahko brali že v prejšnjih številkah Odseva. O tem, kje tiči jedro nesporazumov, smo se pogovarjali z občinskim svetnikom in članom liste Za zeleni Trzin, liste odgovornih občanov, Rome- om Podlogarjem. Dve leti ste svetniki in župan zgledno sodelovali, veliko je bilo narejenega. Kje se je začelo zapletati? Prvo razočaranje smo doživeli pri sklicu izredne seje, kjer smo hoteli razpra­vljati o nezakonito določenih cenah komunalnih storitev (da so cene dolo­čene nezakonito, je s sodbo potrdila sodnica, ki se je poglobila v zadevo, odločitev višjega sodišča v zvezi s to sodbo pa še čakamo). Dolžnost vseh članov občinskega sveta je, da se udeležujejo vseh sej sveta in njegovih de­lovnih teles, a se kljub temu izredne seje ni udeležil nihče od osmih koalicij­skih občinskih svetnikov. Poleg nas, sklicateljev, se je seje udeležil le župan. Druga težava je nezakonito sprejemanje in spreminjanje proračunov po skrajšanem postopku, ki je v nasprotju s Statutom in Poslovnikom Občine, saj samo eden obsega približno 300 strani gradiva (na decembrski seji smo obravnavali kar tri proračune), in ni dovolj časa za kakovosten pregled predlaganega. Mislim, da so bili bolj kvalitetno pripravljeni in jasno obra­zloženi proračuni v času, ko je bil za finance Občine Trzin zadolžen sedanji podpredsednik Računskega sodišča Jorg Petrovič, vključevali so pregled za več let nazaj. Zadnje čase pa je ozračje izredno naelektreno zaradi projekta gradnje novega gasilskega doma, kar je bilo občutiti tudi na zboru občanov. Vsi se zavedamo, da potrebujemo nov gasilski dom. Vprašanje pa je, kje ga postaviti, kako velikega in za kakšno ceno. Kaj natančno jim očitate pri projektu Dom zaščite in reševa­nja (DziR)? V odgovoru na vašo izjavo je župan napisal, da ste v njej navedli podatke iz Investicijskega programa, ki naj bi bili podlaga za začetek postopkov, in da so v natečajni nalogi, ki je bila vam, svetnikom, predstavljena junija lani, navedeni podrobni opisi potreb uporabnikov (poleg gasilcev naj bi pros- tor v njem dobili še civilna zaščita in planinsko društvo). V čem je torej težava? Glavna težava je, da župan brez pooblastila občinskega sveta sam vodi postopke priprave in sprejem investicijske dokumentacije, in tako sam določa prostor umestitve, velikost in višino objekta in način financiranja gradnje. Pri tem ne upošteva predvidenih postopkov pri odločanju o na­ložbi, ki so predpisani v zakonih in uredbah za pripravo in izvajanje naložb. Zato se velikost objekta in cena spreminjata, pa nihče ne ve, zakaj. Na Odboru za okolje in prostor in Občinskem svetu o projektu, del katerega je investicijska dokumentacija, praktično nikoli nismo razpravljali, saj nis­mo dobili nobenega predloga za to investicijo, razen dokumentacije, ki je spremljala nezakonit postopek spremembe proračuna. Brez vednosti pristojnega odbora in brez razprave ali sprejemanja odločitev v zvezi z gradnjo je župan že v prvi polovici lanskega leta postavil temeljni kamen za gasilski dom. Ko je na zadnji decembrski seji odbora nosilka projekta Sida Valentinčič na vprašanje člana odbora, poveljnika trzinskih gasilcev Marka Kajfeža, povedala, da se končuje natečaj za dom in da poteka izbi­ra izvajalca za OPPN za področje, kjer naj bi stal novi dom, sem zahteval pojasnila, saj z dejavnostjo občinske uprave na odboru nismo bili sezna­njeni, čeprav bi morali pred začetkom takšnih dejavnosti o njih razpravlja­ti in podati mnenje Občinskemu svetu, kjer bi se sprejela odločitev. Ker je župan, še preden se je razvila razprava, odredil, da Valentinčičeva zapusti sejo zaradi drugih obveznosti, sem sejo prekinil in zahteval, da nas nosilka projekta na naslednji seji oz. nadalje­vanju prekinjene seje seznani z vsemi dokumenti in ravnanji, ki jih izvajajo na področju, za katero je pristojen naš odbor. Prekinitvi seje odbora ni nihče nasprotoval, zato sem jo zapustil, še isti dan spisal zapisnik seje in ga posredoval Občini. Kasneje sem izvedel, da so ostali člani in župan po mojem odhodu nadaljevali pogovore in jih označili kot na­daljevanje seje. To je nezaslišano norčevanje iz pravne države in lokalne samouprave. Ker takšnemu nezakonitemu delu ne želim dajati verodo­stojnosti, sem na januarskem zboru občanov nepreklicno odstopil z mes­ta predsednika in člana odbora, za kar so mi na zboru ploskali. Projekt bi lahko obravnavali na februarski občinski seji. Ste ga? Na zadnji seji so nam samo predstavili, kakšen projekt so se odločili na­rediti, in želeli so našo potrditev za že izvedena dejanja in strinjanje z nadaljevanjem. Takšne potrditve jim nismo dali, je pa tak sklep sprejela njihova koalicija. Konec januarja je Občina v CIH javnosti predstavila tri projek­te za novi DziR z urbanistično zasnovo okolice. Kakšno je vaše mnenje o nagrajeni natečajni nalogi? Zmagovalni projekt novega doma je zelo neestetski in tog betonski skelet brez duše, ki nikakor ne bi bil v ponos Trzinu. Tudi ostala idejna zasnova ni dobro izpeljana, saj je na zemljišču prihodnjega gasilskega doma predvide­na gradnja še enega trgovskega centra, kar nekaj objektov, ki so dobili veli­ko podporo v anketi, pa ni bilo umeščenih v prostor. Za Trzin se mi zdi veliko primernejši in boljši drugonagrajeni projekt novega gasilskega doma. Kako naprej? Lepo bi bilo, da bi nesoglasja presegli in nada­ljevali delo v skupno dobro vseh občanov. Vam bo to uspelo? Vedno je možnost, da nezakonito vodenje občine prekinemo in začne­mo delati v skladu z zakonodajo, predpisi in predpisanimi postopki, kar lahko privede h kakovostnim odločitvam najvišjega organa Občine – Ob­činskega sveta, v dobro vseh občanov. Vedno sem si prizadeval, da bi v občinskem svetu in odborih delovali ljudje, pri katerih ne sme prihajati do navzkrižja interesov ali možnosti okoriščanja s skupnim premoženjem. Upam, da se s tem strinjate vsi. Le tako bomo delovali v duhu prave lokalne samouprave ter skupaj iskali in ustvarjali rešitve, ki bodo koristne za vse prebivalce Trzina. Zato sem na zadnji seji Statutarno pravne komi­sije Občinskega sveta ob obravnavi sprememb Statuta naše občine, ki je že zelo dolgo neusklajen z veljavno zakonodajo, v imenu naše liste Odgo­vorni aktivni občani predlagal, da se zmanjša število članov občinskega sveta in da se volijo neposredno, po večinskem sistemu. Menim, da bom s predlogom uspel, saj predlog podpira tudi lista Trzin je naš dom ter za­gotovo tudi trzinska SDS, saj se stranka SDS za takšen sistem zavzema tudi na državni ravni. . Tanja Jankovič Občinske novice Trzin še bolj privlačen s posodobljenim vodovodnim sistemom Čeprav je Trzin tretja najmanjša občina v Sloveniji, spada med razvite,  in obstoječim vodovodom pri tovarni Lek). Voda iz vrtine se tako črpa v skupni osrednji  bogatejše in gospodarsko pomembnejše območje naše države. V nekaj  sistem. Potrebne količine vode za občino Mengeš pa zagotavljajo s prečrpavanjem v vo­ desetletjih se je število prebivalcev iz 700 povzpelo nad 4.000. S projektom  dovodni sistem Mengeš. V občini Trzin je potekala izgradnja 1.780 metrov cevovoda, od  Oskrba s pitno vodo na območju Domžale ­ Kamnik so v občini zagotovili  tega 1.446 metrov na relaciji črpališče ČR4–ČR5–Trzin in 334 metrov v naselju Trzin, na  potrebne količine vode za vodovodni sistem Trzin za ustrezno oskrbo s  območju Mengeške ceste ­ stranski krak pri Gostilni Narobe, nato po cesti ob Pšati do  kakovostno pitno­sanitarno vodo in zagotavljanje požarne varnosti ter  Habatove ulice in po delu pešpoti ob Pšati. merjenje odtoka vode v sistem za območje občine Trzin. Obenem je projekt  »Z zaključenim projektom vodooskrbe na območju občin Trzin, Mengeš in Domžale se je  omogočil zadostne količine pitne vode za nove priključke, saj se predvideva  tudi za naše občane zagotovilo dolgoročno kakovostno in stabilno oskrbo s pitno vodo.  stanovanjsko pozidavo niš ter manjših območij, ki jih podrobneje opredeljuje  Z novim glavnim vodovodom smo se uspešno približali cilju, da se v celoti zamenjajo  prostorski občinski načrt, in s tem dodatno rast števila prebivalcev. stare azbestne ceviz novimiekološko neoporečnimiin tudikar se vodnihizgub tiče veliko  bolj kakovostnimi. Tako tudi naše območje stopa na čelo občin, ki ravnajo preudarno in  Pred izvedbo projekta je bildotok vode v Trzin urejen po cevovodu DN 250 severovzhodno  odgovorno s svojimi vodnimi viri, sajse zavedamo, da so zaloge omejene in da bo treba  od glavne ceste Trzin–Mengeš. Ta cevovod nizagotavljalzadostne ravnivodooskrbe, tako  tako sedaj, kot tudi v prihodnosti, z njimi ravnati izredno previdno in z mislijo na naše  v smislu potrebne kapacitete vodov za vse uporabnike, kot tudi prenizkega in neena­ zanamce,« je poudaril še župan Občine Trzin Peter Ložar. komernega tlaka ter s tem povezanega tveganja pri požarni varnosti. Prav tako so bile  Zizvedenimidelibodo ob zaključku celotnega projekta v vseh občinah izboljšalikakovost  na njem opažene znatne vodne izgube (med 20 in 30 odstotkov). Novi vodi potekajo po  pitne vode in razdeljevanje razpoložljivih vodnih količiniz različnih virov oskrbe, s čimer drugitrasiin tako dejansko predstavljajo nov vodovod, čeprav so kapacitete, poleg novim  bo možno nemoteno in varno oskrbovanje tudiv primerihmožnegaizpada posameznega uporabnikom, namenjene tudi obstoječim uporabnikom.  vodnega vira ali dela sistema zaradi okvare. V projektu Oskrba s pitno vodo na območju Domžale ­ Kamnik sodeluje pet občin: Kamnik,  Domžale, Mengeš, Moravče in Trzin. Projekt predstavlja obsežno naložbo v nadgradnjo  in posodobitev vodovodnih sistemov z namenom boljše oskrbe s pitno vodo. V občinah  Domžale, Mengeš in Trzin so z gradnjo že v celoti zaključili, občini Kamnik in Moravče, ki  imata nekoliko večji investicijski zalogaj, pa sta z delom že proti koncu. Na območjih občin Domžale, Mengeš in Trzin je potekala ureditev primarnih povezav na  območju črpališč na Mengeškem polju z namenom primernejše razdelitve pretokov med posameznimi delisistema. Dodatno je bilna vodovodno omrežje priključen globjidolo­ mitskivodnjak, na območju Kolovca pa urejena vrtina, kiomogoča večje razpoložljive količine vode v sistemu. V vodovodni sistem Domžale so v okviru projekta priključili še  vodovodnisistem Mengeš, kise je pred tem večinoma oskrbovalz vodo iz vodovodnega sistema Krvavec. Za priključitev na vodovodni sistem Domžale je bila aktivirana dodatna  vrtina in zgrajen povezovalni cevovod (med obstoječimi črpališčina Mengeškem polju Pustna parada tokrat prvič skozi novi Trzin Na vso moč je temni Darth Vader zamahnil z žarečim vulkanskim mečem proti komisiji, ki je na pustno soboto zasedala pred Gostilno Trzinka in izbirala najlepše in najbolj domiselne maske trzinskega pustnega sprevoda. Člani tričlanske pristranske, ne­strokovne in nekompetentne komisije so se črnuha tako prestrašili, da so mu brž dodelili eno od bogatih nagrad. Ob njegovem boku je nekoliko manj bojevito stal Batman, za njim pa še cela množica dobrih vil, princesk, kraljičen, mišk, čebelic in hudobcev, vampirjev, gasilcev in policistov … Nič čudnega torej, da je pred njimi zbežala tudi zima takoj po tem, ko je na pepelnično jutro še zadnjič kihnila z nekaj konkretnimi snežinkami. Pustna sobota je norčave maškare nagradila s čudovitim pomladnim soncem. Zgodnjepopoldanski začetek na ploščadi pred kulturnim domom je gostil Pekos pub, nato pa je sprevod ob spremljavi vesele muzike krenil mimo šole proti ploščadi med bloki. Za ritem in vesel korak sta skrbela harmonikar Belobradec in gospod Klobučar s kornetom. Medtem ko so po ploščadi odmevali veseli toni in so krofi pred Picerijo Olivia hitro kopneli, se je na balkonih okoliških blokov nabralo nekaj radovednežev, da bi si iz ptičje perspektive ogledali parado. Nekateri so maskam celo pomahali, in morda je pustni živžav koga spodbudil, da je hitro smuknil v kostum in se jim pridružil. V sprevodu smo lahko opazili tudi štirinožno šemo, ki je v ljubkem rde­čem plaščku in z rdečimi ušeski peljala na sprehod svoje lastnike. Kuža se je med klovni, gusarji, tigri, Indijanci, čarovnicami in celo čarodeji z Bradavi­čarke očitno odlično počutil. Prijetno vzdušje se je vse bolj stopnjevalo, saj je bilo maškar od postaje do postaje več. Naslednja postojanka je bila kavarna Muc pri Mercatorju. Ob pustnih dobrotah so si brke omastile tako male kot velike maškare, in tudi slednje so bile v sprevodu res spodobno zastopane. Največ pozornosti so seveda pritegnile skupinske maske. Edinstvena kovanca za štiri in sedem evrov je čuval kočevski medved, medtem ko so vrtne nasade po Trzinu že začeli ure­jevati vrtnarčki z zalivalkami in lesenim vozičkom. Tudi Kekec se je spustil dol s planin, a Kekčeve pesmi iz njegovih ust le nismo slišali. Smo pa slišali glasen jok dojenčka, ki ob vseh dobrotah zagotovo ni bil ne lačen ne žejen, tako da je razlog za cmeravost skoraj zanesljivo tičal v njegovih plenicah. Cruella je tokrat v Trzin prišla v spremstvu grofa Drakule, med bolj aktivnimi odraslimi maskami pa je bil delavec mojster Miha, eden tistih obrtnikov, ki ga človek ne bi rad dobil v hišo. Popravila je namreč opravljal skladno z motom: Potolčem malo tukaj, malo tam, potlej grem pa brž drugam. Sprevod se je od Bara Paleta odpravil proti zadnji postaji, Gostilni Tr­zinka. Pustna šegavost je predramila prebivalce Bergantove ulice, da so prihajali iz hiš kot zvončki iz pomladne prsti. »To je lepo!«, »Kok ste luštni!«, »Pa še vreme ste zrihtal',« so nekateri veselo mahali sprevodu in vedrih lic prepevali skupaj z muzikantoma. Prebivalci novega Trzina so očitno pogre­šali tovrstno dogajanje, kar dokazuje dejstvo, da so parado takoj vzeli za svojo. Tako je denimo nekdo stopil na ulico kar z vrečko krofov in jih podelili med maškare, spet drugje je gospodar hiše klical za vrtnarčki in jih vabil: »Boste počakali, da boste kaj dobili, ali kako!?« in ob tem hitel ženo spra­ševati, kje vendar ima spravljene priboljške za pustne šeme. Maškare pa so navihano povedale, da imajo časa do torka in da seveda bodo tudi kaj naredile za to, da si zaslužijo kak priboljšek. Odganjanje zime je že sodilo med njihove zadolžitve. Svoj čas je namreč veljalo, da je uboga tista hiša, kamor maškare ne pridejo. Maske, ki odganjajo zimo in prinašajo pomlad, so morale pri hiši zapeti in zaplesati, za dobro letino in debel fižol pa v hišo prinesti vsaj malo blata. Danes se je plesanje in petje skrčilo zgolj na nedohranjen klic »A imate kaj za pusta hrusta?« zato je marsikomu odpiranje vrat in deljenje denarja v nadlego. A če bi se na šeme pripravili z nekaj kovančki in drobnimi sladkarijami, bi bil pustni čas lahko prijetnejši za vse. . Tanja Bricelj Trasa sprevoda bo v prihodnje izmenjaje vodila v stari in novi Trzin Lado Krašovec, predsednik Društva prijateljev mladine Trzin, je po vedal, da je letošnja pustna parada potekala že 17. zapored. »Doslej so se šeme sprehodile po starem Trzinu in končale svojo pot pri Go stilni Narobe, pri pripravi letošnjega sprevoda pa so pomislili na pre bivalce novega Trzina in se odpravili v drugo smer. Odslej bomo trasi izmenjevali, eno leto bomo odšli v en konec Trzina, drugo leto v dru gega,« je povedal Krašovec. Tudi za sprevod s traktorjem in prikolico časi niso več primerni, in kot smo videli letos, zanj navsezadnje niti ni potrebe. Dober odziv družin z otroki in predvsem obilna in velikodušna podpora trzinskih podjetij, ki so prispevala številne nagrade, pa sta zagotovilo, da bo pust obiskal naše kraje tudi prihodnje leto. Najbrž še ne ve, da ga bomo na pepelnico, kot vsakič, tudi takrat spet odslovili. V našem kraju Popustna zahvala L etošnji pust so postavili ravno na začetek zimskih šolskih počitnic. Marsikomu je to malo križalo načrte smučarskih počitnic. Nas to ni motilo. Pusta smo si vzeli, kolikor smo ga hoteli. Kot vsako leto sta si ga prvi vzeli dekleti iz TD Kanja Trzin s poslikavo obrazov v preddverju CIH. Letošnja parada je potekala po malo drugačni poti kot prejšnja leta. Poskusili smo namreč malo oživiti novi Trzin, kar nam je tudi uspelo. Kar nekaj ljudi je sprevod pričakalo s krofi in občudovanjem maškar z dvorišč, balkonov ali oken. Krenili smo s parkirišča za kulturnim domom pri Pekos baru. Pot smo nadaljevali do Picerije Olivia, šli do starega oziroma nove­ga Bara Muc pri trgovini Mercator. Naslednja postaja je bila Bar Paleta, zaključek pa pri Gostilni Trzinka. Tu so se še posebej potrudili in pogostili pustne šeme, medtem ko je komisija izbrala in nagradila najboljše ma­ske. Nagrad je bilo dovolj za več kategorij, tako družinskih, skupinskih in posameznih mask. Ves čas nas je spremljala glasba, ki jo je izvabljal Žiga iz svoje harmonike, pomagal pa mu je Francijev bariton. Spretno in do­miselno je vse skupaj povezoval Gašper. Nagrade so tudi tokrat prispe­vala trzinska podjetja in lokali: Atila, d. o. o., Bar LaGoja, Caffee Motorino, Cvetličarna Trzin, Difar, d. o. o, Frizerski salon Marli, Frizerski salon Teja, Frizerski studio P&P, Frizerski studio Style, Frizerstvo Završnik, Frutas, d. o. o., Gostilna Narobe, Gostilna Pr' Jakov Met, Hair Styling, Kletarstvo Ur­šič, Kopirnica 4G print, Kozmetika in pedikura Polona, Murijev Ski servis, Okrepčevalnica Barca, Pizzerija da Mattia, Športni park Taubi. Vsem, ki ste nas gostili, nam darovali in z nami sodelovali, se iskreno zahvaljujem in upam, da bo tako tudi v prihodnje. Drugo leto bo pot spre­voda zopet po stari trasi. . Lado Krašovec, predsednik DPM Trzin Pust v vrtcu Ker je v tem letu pustni torek ravno sovpadal s šolskimi počitnicami, kar vpliva tudi na prisotnost otrok v vrtcu, smo se vzgojiteljice odločile, da pustno rajamo že v četrtek. Tega dne so nas otroci razveseljevali s svojimi izvirnimi oblačili. Spoznavali smo ljudske šeme, izdelovali maske. Pustno oblečeni smo zaplesali tudi v Domu starejših občanov Trzin. Pustna tematika nas je spremljala vse do torka, ko smo v sprevodu našemljenih maškar že tradicionalno obiskali Občino Trzin in našega župana. Letos nas je spremljala celo oddaja Dobro jutro. Več o dogodku si lahko pogledate v prispevku na povezavi http://4d.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/174457536. Pust je čas rajanja, pustnih šem in norčij in čas, ko se otroci oblečejo v pravljične like in s tem spodbujajo svoje ustvarjalno domišljijsko popo­tovanje. . Tina Mauhar Foto: Zinka Kosmač Foto: Arhiv Vr tca Trzin Visoke grede V sredo, 22. februarja, je Turistično društvo Kanja Trzin v Dvorani Mar­jance Ručigaj organiziralo predavanje o visokih gredah. Na jesenski prireditvi Podelitev priznanj za lepši in bolj urejen dom je komisija To­mislavu Ermanu iz Trzina podelila priznanje za visoke grede. Zaradi zanimi­ve, koristne in primerne teme za spomladansko urejanje vrtov, predvsem za vrtove ob vrstnih hišah, se nam je zdelo primerno, da nam Erman predstavi postavitev visoke grede in njene koristi. Med poslušalci v dvorani so se zbrali ljubiteljski vrtnarji, starejši, mlajši in taki, ki zaradi zdravstvenih težav težko obdelujejo vrt. Na začetku se je Er­man predstavil kot upokojeni informatik in povedal, da ni ljubiteljski vrtnar ali agronom. Poslušalce je prosil, da mu ne postavljajo vprašanj v zvezi s sadikami, pridelovanjem zelenjave in podobno. Izziv, zaradi katerega se je lotil postavitve visoke grede, je bil v prekopavanju ali lopatanju vrta, ki ga je doletelo vsako pomlad in jesen. S filmom, ki ga je posnel na začetku postavljanja visoke grede, nam je na platnu nazorno prikazal načrte za leseni del, nabavo pripomočkov in polnila za gredo. Svetoval je, kje lahko najugodneje nabavimo potrebne elemente in kako začeti z delom. Leseni škatlasti okvir je naredil iz 4 cm debelih smrekovih desk. Najbolj smiselna velikost visoke grede je dolžine 4 m in širine 1 m, lahko je večja (5 m krat 1,5 m); višina je odvisna od količine polnila. Glavno je, da je greda tako visoka, da se ne sklanjamo in jo stoje obdelujemo z vseh strani. Erman je najprej za višino lopate izkopal zemljo in jo shranil za kasnejšo uporabo. Ob notranji strani grede je na les dobro pritrdil žepkasto folijo, na dno je položil kovinsko mrežo, na to debelejše in tanjše veje, listje in zemljo, ki jo je na začetku izkopal. Na zemljo je potresel slamo, razkisano šoto, položil plastične cevi za vodo in nasul približno 4 m3 dobre zemlje. Na zadnji, vrhnji del je potresel humus, dobro zemljo ter razmestil cevi za zalivanje. Svetoval je, da na tako pripravljeno gredo lahko pritrdimo obrobo in namestimo sistem za prekrivanje kot pri topli gredi ali pa jo lahko zaščitimo z mrežo proti toči ali pticam. Okrog visoke grede je na beton in mrežo postavil cementne plošče z rahlim nagi­bom, da voda lahko odteka. Visoko gredo je pripravil in njegovo delo je bilo opravljeno. Sajenje sadik M a re c 2017 je prepustil ženi Majdi, ki je z veseljem vrtnarila in pridelala na tako majh­nem prostoru veliko raznovrstne zelenjave. Poslušalce v dvorani je poleg polnil, lesa in zemlje najbolj zanimala cena za visoko gredo. Zanimalo jih je vzdrževanje grede in koliko časa lahko ima­mo gredo. Povedal je, da približno na dve leti zunanji les premažemo in s tem zaščitimo pred vremenskimi vplivi. Zaradi posedanja prsti moramo vsako pomlad dosipati novo, greda pa zdrži 5-6 let, nato obnovimo polnilo. Pripomnil je, da je cena visoka, da ni računice za tako naložbo, in da se ne izplača. Tako pravimo za marsikatero stvar. So pa tudi plusi in prednosti, ki odtehtajo finančni vložek v visoko gredo: -Podaljša se sezona rasti zaradi toplote, ki se sprošča v notranjosti zaradi preperevanja lesa in ostalega polnila. En mesec prej začnemo saditi in me­sec pozneje zaključimo z vrtnarjenjem. -Gredo lažje obdelujemo, ker mukotrpno sklanjanje in čepenje odpade. Pri­merna je predvsem za starejše ljudi in invalide. -Ne hodimo po zemlji; ker ni zbita, ni potrebno lopatanje, prst samo rah­ljamo. - Rastline sadimo bolj skupaj, da nima plevel preveč prostora, manj je ško­dljivih žuželk in polžev. Pridelek je zato večji. Ob koncu predavanja je poudaril, da so visoke grede primerne za naše manjše vrtove, ki imajo pretežno ilovnato zemljo. Poleg estetskega videza so praktična rešitev za vrt. Zadnji posnetek na filmu je nasmeh njegove žene z lepo glavnato solato v roki, ki nam pove, da ji visoka greda prinaša veliko koristi, zadovoljstva in veselja. V imenu Turističnega društva Kanja Trzin sem se Tomislavu Ermanu zahvalila za izčrpno in nazorno predavanje o visokih gredah. . Majda Šilar V našem kraju Slovenija moj (novi) dom Osnovna šola Trzin je v okviru projekta Soočanje z izzivi medkulturnega sobivanja (SIMS), pri katerem s šolo nekaj ur tedensko sodeluje strokovna delavka – multipli­katorka Ana Kotnik, 22. februarja v Dvorani Marjance Ručigaj organizirala lokalni posvet z naslovom Slovenija, moj (novi) dom. Vabilu na posvet so se odzvali predvsem učitelji in strokovni delavci partnerskih ter okoliških šol in vrtcev, prišli pa so tudi predstavniki ISA instituta, Policijske uprave Ljubljana, iz Sektorja uniformirane policije, Oddelka za državno mejo in tujce, Župnijske Karitas Mengeš in župan Občine Trzin. Na posvetu so po uvodnem pozdravu župana Petra Ložarja in Mateje Štrin iz ISA Inštituta, ki je na kratko predstavila projekt SIMS, spregovorili o globalizaciji, begunski krizi, integraciji, pojmih v zvezi z mi­gracijo in predstavili nekaj izkušenj pri delu z otroki priseljencev. Srečanje so popestrili s kratkim kulturnim programom, v katerem so se s pesmijo v ruščini, poljščini in slovenščini predstavil otroci iz skupine Lisičke iz vrt­ca Žabica, osnovnošolci pa so peli v nemščini, odplesali spomladanski megamiks in nasmejali občinstvo s skečem, v katerem so se prelevili v vlogo televizijske novinarke in se s pomočjo ruske prevajalke pogovarjali s predsednikom Putinom, ki se je udeležil posveta v Trzinu. Program, ki je trajal do zgodnjih popoldanskih ur, je povezoval učitelj OŠ Trzin Gašper Ogorelec, za kulinarične užitke pa je poskrbela restavracija Namasté, ki je udeležencem pripravila nekaj okusnih indijskih jedi. V dopoldanskem delu posveta sta spregovorila Bakhtyar Aljaf, direktor Mednarodnega inštituta za bližnjeevropske in balkanske študije IFIMES v Ljubljani, in dr. Marina Lukšič Hacin, direktorica Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije. Iraški Kurd Bakhtyar Aljaf, ki govori šest jezikov in je tudi sodni tolmač za arabski jezik, je prišel 1980 v tedanjo Jugoslavijo študirat novinarstvo. Devet let kasneje ga je pot zanesla v Slovenijo, kjer živi še danes. Dober poznavalec razmer na Bližnjem vzhodu je spregovoril o begunski krizi Bližnjega vzhoda od 1948 naprej, o njihovi integraciji v Evropo, za njihovo uspešnost je najbolj pomembno znanje jezika, raz­mišljal o vzrokih in učinkih nedavnega množičnega prihoda beguncev iz Sirje v Nemčijo ... Sociologinja dr. Marina Lukšič Hacin se je osredotočila na pomen različnih pojmov, povezanih s selitvami, kot so migracija, emi­grant, imigrant, azilant, begunec, prebežnik. Spregovorila je o vzrokih za migracije, o delovnih migracijah, multikulturalizmu, ki poudarja tako po­dobnosti kot razlike, pri čemer je po njenem mnenju zadnje čase preveč poudarjena različnost, in opozorila, da se pri tem ne sme pozabiti na zasnovo priznavanja človekovih pravic. V popoldanskem delu posveta so svoje delo z otroki priseljenci predsta­vile učiteljice in šolske svetovalne delavke. Psihologinja Mira Marinšek iz Foto: Tanja Jankovič OŠ Domžale je poudarila, da otroci priseljencev potrebujejo predvsem neuradne oblike pomoči, kot so medvrstniška učna pomoč, druženje z vrstniki in prostovoljci, in predstavila petdnevno uvajalnico, ki so jo za otroke iz drugih držav konec lanskega avgusta organizirali na njihovi šoli. Profesorica nemščine in slovenščine, sicer vzgojiteljica v Vrtcu Črnuče, Slavica Šavli, ugotavlja, da je vse več otrok iz drugih delov sveta, pred­vsem držav nekdanje Jugoslavije, in s pomočjo primerov pokazala, kako pri njih otroci v sproščenem vzdušju na zabaven način preko igre pos­topoma napredujejo v znanju slovenskega jezika. Iz kamniške OŠ Frana Albrehta so se vabilu na posvet odzvale kar tri govornice. Nataša Zor je med drugim poudarila, da moramo poznati posebnosti kulture države, iz katere prihajajo ti otroci, in tudi specifičnosti njihove družine, da lažje vzpostavimo stik. Svetovalna delavka Tina Plahutnik je predstavila odgo­vore njihovih učencev iz tujine na vprašanja: kakšna so bila njihova pri­čakovanja pred prihodom, kaj so vedeli o novi šoli, kaj jim je bilo v novem okolju neprijetno, kako je bilo na njihovi šoli ... Pedagoginja Maja Petek Tomšič pa je poudarila nekaj težav, ki jih imajo tujci pri učenju slovenšči­ne, kot so razlike med pogovornim in knjižnim jezikom, uporaba dvojine, in poudarila, da je učenje jezika univerzalen proces, ki traja celo življenje. Delo z dijaki priseljenci na Srednji šoli Domžale pri pouku slovenščine je predstavila slavistka Katarina Marin Hribar, ki je dodala, da bolj ko spoz­nava te otroke, bolj spoznava različnost. Lokalni posvet se je zaključil z okroglo mizo, na kateri so vzgoji­teljica v Vrtcu Črnuče Branka Milutinović, mamica učenca OŠ Trzin Yulia Trofimova, učenka OŠ Trzin Sabrina Bravo Alayon in gostja iz občinstva Sladjana Jović Micković predstavile svoje izkušnje z vklju­čevanjem v novo okolje. Okroglo mizo je povezovala novinarka Petra Kerčmar. . Tanja Jankovič V našem kraju Gregorčki pozdravili pomlad V soboto, 11. marca, na predvečer gregorjevega, se je za Centrom Ivana Hribarja odvijala tradicionalna in med Trzinci priljubljena prireditev, ki jo v pozdrav prazniku pomladi vsako leto pripravi Turistično društvo Kanja Trzin v sodelovanju z Glasbeno šolo Lartko, PGD Trzin, Osnovno šolo Trzin, Vrtcem Trzin in Občino Trzin. Vsako leto se prireditev začne s kulturnim programom na zača­sno postavljenem odru na makadamskem parkirišču ob Pšati, kjer se obiskovalci lahko okrepčajo s čajem in posladkajo z bombončki ter si ogledajo nastope otrok iz osnovne šole, vrtca in glasbene šole. Letošnji program so začele učenke OŠ Trzin z deklamacijo 'Gregor­jevo', sledil je nastop Folklorne skupine OŠ Trzin, ki se je predstavila s plesno točko na glasbo ljudske pesmi 'Jutri se bom v mesto peljal'. Kljub manjšim tehničnim težavam so otroci lepo odpeli in odplesali svojo točko. Sledil je nastop otrok Vrtca Trzin, ki so se pod vodstvom vzgo­jiteljice Martine Mauhar predstavili s plesno točko Od glave do peta. Nato so oder zavzeli še učenci Glasbene šole Lartko, ki so pripravili avtorsko glasbeno pravljico z glasbenimi ugankami, povezovala sta jo pevca Maks in Jaka Dolinšek, vsi skupaj pa so zapeli ob zvokih Orkestra Glasbene šole Lartko. Po zaključenem kulturnem programu, ko se je že začel spuščati mrak, se je gruča obiskovalcev preselila ob Pšato k lesenemu mostu, iz katerega so letos zaradi varnosti gregorčke spuščali kar člani PGD Trzin. Ladjice s prižganimi svečkami so odbrzele po Pšati, obiskovalci pa so hiteli po sprehajalni poti v ritmu hitrosti brzic, ki so narekovale plovbo velikih in malih mojstrovin. Nekatere ladjice so se ujele v ovire, ki so pretile iz obeh bregov, a so jih starši reševali s palicami, da so gregorčki le pripluli do zadanega cilja pred mostom na Ljubljanski cesti. Tam so gasilci PGD Trzin iz vode lovili ladjice, ki so priplule do njih. Otroci pa so svoje gregorčke reševali iz velikanskega kupa in jih vzeli domov za spomin. Tiste najlepše bodo zagotovo prihranili in jih po Pšati spustili tudi naslednje leto. . Metka Pravst Zahvala Kljub manjšim tehničnim težavam med kulturnim programom je bila prireditev odlično izpeljana. Organizatorka Nuša Repše se je zahvalila sodelujočim: „Most je postavilo podjetje Tingra, d. o. o., čaja ne bi bilo brez Picerije Olivia, Matjažu Erčulju hvala za vso pomoč, Tomažu Kaduncu za prevoz in Klavdiji Tretjak za pomoč na sami prireditvi, Miha Kumer in Dubravko Gojak sta pomagala postaviti oder. Hvala Skupini Aktiva, ki nam je odsto pila prostor. Seveda so tu še Občina Trzin s sredstvi, hvala tudi OŠ Trzin in vrtcu ter GŠ Lartko za pripravljene nastope. Prav tako hvala PGD Trzin, ki so pomagali položiti ladjice v vodo in iz nje. Tokrat hvala vsem obiskovalcem, ki so počakali do zaključka kulturnega programa! Foto: Metka Pravst V našem kraju Kulturni večer in razstava veziljskih umetnin V torek, 7. marca, je Turistično društvo Kanja Trzin priredilo kulturni večer pred praznikom dneva žena v Dvorani Marjance Ručigaj. V avli Centra Ivana Hribarja pa so vezilje, ki delujejo v okviru turističnega društva, pripravile tradi­cionalno razstavo ročnih del. Za uvod je Dunja Špendal spregovorila o zgodovini praznovanja dne­va žena, naštela nekaj pomembnih in uspešnih slovenskih žena, ki so se v preteklosti dokazale na kulturnem in gospodarskem področju. Čeprav so se razlike med moškimi in ženskami zmanjšale, smo bili pred kratkim priče nedoumljivim seksističnim izjavam. Izrekel jih je poljski evroposlanec na račun manjših plačil, manj inteligentnih in šib­kih žensk. To se je zgodilo 150 let po tem, ko so ženske želele stopiti ob bok moškim in biti odgovorne, upoštevane in spoštovane. Prvi je nastopil mešani pevski zbor Društva upokojencev Žerjavčki, ki ga vodi pevovodkinja Olga Kuzmič. Na ta praznični večer je zbor zapel tri prigodne pesmi in k petju pritegnil tudi občinstvo. Za svoj nastop in videz jih je občinstvo nagradilo s ploskanjem. Ada-Lovše Mušič je na svojevrsten, hudomušen način prebrala mi­sel Williama Goldinga, angleškega novelista, dramatika in pesnika, "Zakaj so ženske boljše". Tudi njo je nasmejano občinstvo nagradilo z bučnim ploskanjem. Sledil je nastop ansambla Dobri pr'jatli, ki jih je izpod Šmarne gore pripeljal Ciril Debeljak. Simpatični godbeniki in pevka so pritegnili vse prisotne v dvorani, da so se jim s petjem pridružili. Na vrsti je bil na­stop Folklorne skupine Trzinka pod vodstvom mentorja in umetniške­ga vodje Janeza Florjanca. Za nastop je pripravil koreografijo "Kako bomo zaplesali čez 40 let". Odlično pripravljeni plesalci v primernih kostumih so zaplesali kot pravi nebogljeni, a radoživi starčki. S svojo humorno, izvirno predstavo so nasmejali občinstvo v dvorani. Predsednik Turističnega društva Kanja Trzin Ljubo Arsov je pozdravil vse prisotne ženske v dvorani, jim čestital za praznik in rekel, naj bodo še naprej tako dobre, prijazne in lepe – tako po notranji kot zunanji lepoti. Obiskovalkam je povedal, da bodo ob koncu podelitve pri vhodu dobile nagelj. Sam je nagelj izročil Dunji Špendal, ona pa mu je vrnila trnov šopek s suhimi slivami kot simbolično darilo za "mučenike. Dunja je povabila župana Petra Ložarja na oder, da pove nekaj be­sed, ter se mu zahvalila za podarjene nageljne. Župan je pozdravil vse obiskovalke in jim čestital za njihov praznik. V govoru se je tudi on spomnil na nedopustno izjavo poljskega evroposlanca in poudaril, da se to nikakor ne bi smelo zgoditi. Pohvalil je Dunjo in vse, ki so prispe­vali k prazničnemu večeru, ter zaželel še veliko podobnih in uspešnih prireditev. Tudi njemu je Dunja podarila "mučeniški" šopek, župan pa je obiskovalkam razdelil lepe temnordeče nageljne. Ob koncu programa je Dunja povabila vse prisotne, naj gredo v avlo na ogled tradicionalne razstave veziljskih izdelkov in se udeležijo za­kuske. Obiskovalci so si ogledali razstavo in občudovali razstavljene prtičke, prte in zavese, vezene v rišelje tehniki. Po ogledu je sledila zakuska z dobrotami, ki so jih pripravile vezilje, manjkala pa ni tradici­onalna trzinska klobasa in žlahtna kapljica, ki je povezala vse okuse. Prijetno druženje se je nadaljevalo pozno v večer. . Majda Šilar V našem kraju Ob predstavitvi knjige Festival so se presenečenja kar vrstila T isti četrtek, 23. februarja, je bil precej drugačen od pričakova­nega. Nič ni bilo tam, kjer »bi moralo biti«: kulturni večer KUD-a Franca Kotarja se ni odvijal v Dvorani Marjance Ručigaj kot ne­kajkrat doslej, ampak v kulturnem domu, občinstvo ni sedelo v dvorani, ampak na odru, in predstavitev knjige Festival Mateja Mijatovića ni bila samo predstavitev knjige, ampak kar mini šansonjerski koncert. Zamudnike so v kulturnem domu pričakala zaklenjena vrata v dvo­rano, ob njih pa listek z napisom Dobimo se na odru. Puščica je kazala nekam po stopničkah navzgor in med odrske rekvizite. Posvečen pros-tor – zaodrje! V vsakomer, ki je kdaj od blizu občutil čar odrskih desk, ta del gledališča budi prav posebno razpoloženje, za tiste, ki nikoli niso stali na odru, pa je takšno povabilo res nepričakovano. Po nekaj korakih se je pred obiskovalcem odprl popolnoma nov svet. Na odru je pred zagrnjeno zaveso stalo nekaj vrst stolov, na njih pa dober ducat obiskovalcev. Pred njimi pianino, moderatorka in njen gost, ki je s pritajenim glasom bral odlomek iz knjige. Le dva prižgana refle­ktorja sta ustvarjala polmrak in intimno vzdušje, kakršnega smo vajeni iz klubov ali kabarejev. Ideja o takšni lokaciji za kulturni večer, ki jo je tokrat prvič izpeljala Brigita Ložar, je bila zagotovo zadetek v polno. Matej Mijatović je ustvarjalec mlajše generacije, avtor besedil za gledališče in režiser, kantavtor in šansonjer, z glasbeno skupino Radio Mondo pa je sodeloval na več glasbenih festivalih. Mijatović na trzin­skem odru ni bil prvič, saj se je tukajšnjim ljubiteljem kulture predstavil že pred slabimi tremi leti z monokomedijo Zapornik št. 3.2.3., ki jo je na­pisal za svojega prijatelja, igralca Domna Valiča. Roman Festival, ki se odvija v umetniškem istrskem mestecu Grožnjan v času tamkajšnjega jazzovskega festivala, pa je njegov prvenec. Zanj je Vesna Milek napisala, da »je poln neverjetnih zapletov, erotike, ritualov zapeljevanja, nepredvidljivih zasukov, miselnih lupingov in na trenutke skoraj neverjetnih fantastičnih prigod.« O nepredvidljivosti in močnih kontrastih v romanu je Mijatovića spraševala tudi moderatorka Saša Hudnik. V besedilu se prepletajo na eni strani dekadenca, promi­skuiteta in celo tako morbidna tematika, kot je kanibalizem, na drugi strani pa avtor slika kontrastne podobe z opisom nežnega, dolgotraj­nega in trdnega partnerskega odnosa, polnega spoštovanja. Avtor je na njena vprašanja odgovarjal prostodušno in na trenutke nekoliko nezain­teresirano. »Pri slovenščini sem imel same cveke,« je povedal v nekem trenutku, potem pa priznal, da v pisanju zares uživa, pa čeprav gre za mukotrpno in težaško delo, da si pred pisanjem vedno pripravi osnovo in si zamisli dramaturški lok, kasneje pa v zgodbo liki pogosto vstopajo sami od sebe. »Kar nekako uštulijo se,« je še povedal Mijatović. Zanimivo je, da je povod za knjigo dala avtorju njegova partnerka. Medtem ko je med dopustom nergal, ker je pozabil s seboj vzeti knjigo, mu je dekle zabrusilo, naj si pač napiše svojo. Po dobrih dveh letih je lani decembra izšla pri založbi Lepa beseda in že po nekaj mesecih zabeležila prodajo nad 300 izvodov. Pogovor ob predstavitvi knjige je, kot rečeno, potekal v intimnem vzdušju, h kateremu so še pripomogli najprej glasbeni vložki članov za­sedbe Radio Mondo, potem pa še avtorja … In čeprav je Mijatović med pogovorom večkrat namignil, da bi se lahko pogovarjali o erotiki, ki je v knjigi tudi v zelo eksplicitni obliki ne manjka, se moderatorka Saša Hudnik ni vdala in je obiskovalce (žal?) pustila nepotešene. Morda zato, da bi po knjigo vendarle stopili v knjigarno ali knjižnico. Kulturni večer se je zaključil z muziciranjem ob zvokih pianina. . Tanja Bricelj Občni zbor žerjavčkov V petek, 17. februarja, smo doživeli prav prijetno popoldne. Za svečan začetek druženja so poskrbeli odlična recitatorka Adi Lovše Mušič, Milan Kuferšin s prelepim glasom in odlič­ni glasbenik Bojan Metelko s harmoniko. Potem so sedli za mizo Dunja, Anka in Vinko, torej delovno predsed­stvo, ki je izpeljalo uradni del Zbora članov. Kratek in lep nagovor je imel predsednik društva Zoran Rink, enako tudi župan Trzina Peter Ložar in predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Gorenjske Zdravko Malnar. Pohvalil je odlično sodelovanje z novim podpredsednikom na PZDU Gorenjske Zoranom Rinkom. Za tem so imeli pozdravne nagovore predsedniki sosednjih društev upokojencev – Kamnika, Mengša, Rado­melj, Vira, Doba, Lukovice, Moravč, Domžal in Komende. Gospa Skok z Vira je zelo sočutno povedala, da mnogim članom ni omogočeno ude­leževanje njihovih druženj, ker so pač gibalno ovirani in jim, žal, niti člani ožje družine ne nudijo prevoza. V večini smo se kar malo zasolzili. Sledilo je podeljevanje zahval, priznanj in plaket. Prejemniki zahval društva so bili strelci Franc Brečko, Andrej Perne in Franci Mušič – Medo. Priznanja društva sta prejeli Silva Kosec in Helena Ogorelec za kulturne nastope, Marinka Vehovec za večletno nesebično pomoč pri raznih dejavnostih v društvu, Marjeta Rink za vodenje delavnice ročnih del. S priznanji ZDUS sta bila pohvaljena nekdanja praporščaka Tomaž Kralj in Franc Valenčak. Za dolgoletno delo v organih društva sta prejela malo plaketo Janez Šte­be in Olga Stopar kot dolgoletna tajnica društva. Prejemnik velike plakete je bil Franc Pavlič kot častni član in nekdanji predsednik. Vsem odliko­vancem smo veselo zaploskali in jim s tem pokazali, da so zelo zaslužni in cenjeni. Udeležba na tem druženju je bila številna, bilo nas je približno 110 članov. Sledila je zelo dobra pogostitev. Druženje s petjem in plesom se je zavleklo v pozen večer. Vsem udeležencem in gostom izrekam tudi svoje čestitke, tako prijet­nih druženj pa naj bo čim več. Iskrena hvala vsem. . M. Irena Perne Z. V našem kraju Temeljni postopki oživljanja in defibrilator Morda ste bili kdaj priča dogodku, ko je bilo treba poškodovancu hitro nuditi prvo pomoč. Ste jo izvajali, ste jo sami potrebovali? V veliko primerih takojšnje ukrepanje lahko prepreči poslabšanje ali celo reši življenje. Kljub temu strokovnjaki ugotavljajo, da očividci zara­di neodločnosti ali neznanja pogosto le pokličejo reševalce in med čakanjem ne začnejo izvajati ukrepov, kot je masaža srca. Zagoto­vo ni odveč, če se ponovno seznanimo s postopki oživljanja, ki jih je 23. februarja v Dvorani KUD-a Franca Kotarja Trzin predstavil gasi­lec – bolničar in prvi posredovalec Janez Ravnikar iz Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Homec. Predstavitev temeljnih postopkov oživljanja (TPO) z uporabo samodejnega defibrilatorja (AED) je orga­nizirala lista Združeni Trzin. TPO se izvajajo na ponesrečencu, ki je nezavesten, se ne odziva in ne diha, z namenom, da se do prihoda nujne medicinske pomoči zagotavljata minimalni krvni obtok in dihanje. S tem se podaljša čas od nenadnega srčnega zastoja do nastanka možganske smrti, zato je hiter odziv očividcev ključnega pomena. Že po štirih minutah srčne­ga zastoja pride do nepopravljivih poškodb v možganih, po 10 do 15 minutah nastopi smrt. Veriga preživetja je odvisna od več dejavnikov, na katere lahko vplivajo očividci: zgodnja prepoznava srčnega zastoja in klic na 112, takojšnja masaža srca, zgodnja defibrilacija in hitri do­datni postopki oživljanja reševalcev NMP. Prvi korak TPO je zagotovi­tev varnosti reševalca in poškodovanca. Sledi preverjanje odzivnosti: osebo primemo za ramena, jo rahlo stresemo in glasno vprašamo:« Ali me slišite, ste v redu?« Če se odziva, preverimo njeno stanje in po potrebi pokličemo reševalce. Če se ne odziva, pokličemo na pomoč mimoidoče. Osebo obrnemo na hrbet in sprostimo dihalno pot: eno roko ji položimo na čelo, z drugo jo primemo pod brado in zvrnemo glavo nazaj ter iz ust po potrebi odstranimo tujke. Potem preverimo dihanje: 10 sekund opazujemo dvigovanje prsnega koša, poslušamo dihanje in na licu čutimo njen izdih. Če nismo prepričani, da diha, rav­namo, kot da ne diha. Če oseba diha in je nezavestna, jo položimo v stabilni bočni položaj za nezavestnega, pokličemo 112 in do prihoda zdravnika nadzorujemo njeno stanje. Položaj nezavestnega Foto: www.prva-pomoc.mddsz.gov.si Če se oseba ne odziva in ne diha, pokličemo 112, se predstavimo in opišemo dogodek, kraj in stanje. Odhitimo po defibrilator, če je oddaljen manj kot dve minuti, sicer takoj začnemo z masažo srca. Poškodovancu razgalimo prsni koš, peto dlani dominantne roke polo­žimo na sredino prsnice, prepletemo prste in začnemo z enakomerno masažo srca (skoraj dva stiska na sekundo), pri čemer se mora prsni koš ugrezniti vsaj za 5 cm. Laikom ni treba izvajati umetnega dihanja, pomembna je masaža srca, ki jo izvajamo do prihoda reševalcev. Z njo prenehamo le, ko poškodovanec odpre oči, se začne premikati ali če ne zmoremo več. Če se oživljanju pridruži mimoidoči, pokliče 112 in odhiti po defibrilator, mi pa takoj začnemo z masažo srca. Na vsaki dve minuti se pri masaži izmenjujeta. Pri oživljanju obstajata dve izje­mi – otroci in utopljenci, kjer začnemo najprej s petimi vpihi in masažo srca, po eni minuti odidemo po pomoč. Pri dojenčku od enega leta masiramo srce z dvema prstoma, pri otrocih, starejših od enega leta, pa z eno ali obema rokama. Pri oživljanju uporabljamo tudi samodejni defibrilator (AED), če je v bližini. Njegova uporaba je preprosta. AED vključimo, elektrodi na­mestimo na golo kožo poškodovanca, kot je na njih narisano: eno nad prsno bradavico in pod ključnico, drugo ob strani pod pazduho na prsni koš. Naprava analizira stanje ponesrečenca in po potrebi zahte­va proženje elektrošoka, s katerim spodbudi delovanje srca. Ves čas nas vodi med postopki, navodila so kratka in jasna. Nameščena in priključena ostane do prihoda reševalcev. V naši občini imamo trenutno štiri defibrilatorje. Prvi, ki je edini do­stopen 24 ur na dan in sedem dni na teden, je v Domu počitka Mengeš, enota Trzin; drugi je v splošni ambulanti Trzin v CIH. Za nakup obeh je poskrbela Občina. Skupaj s PGD Trzin je kupila tretjega, ki je v gasil­skem vozilu PGD Trzin, četrti se nahaja v podjetju Salesianer Miettex Periteks, d. o. o., v OIC. Župan Peter Ložar, ki je v postopku oživljanja že sodeloval, nam je zaupal, da na Občini načrtujejo nakup dodatnih defi­brilatorjev. Postaviti jih nameravajo na dostopna in nadzorovana mesta v Mlakah in gornjem delu starega Trzina. . Tanja Jankovič Predavanje bodo ponovili jeseni, upajo, da se jim boste pridružili v čim večjem številu. Pestro dogajanje v januarju in februarju v PGD Trzin J anuarja in februarja smo imeli štiri tehnične posege ter dimniški požar. 6. januarja smo ob 14.15 na Jemčevi cesti pomagali reše­valcem pri vstopu v objekt, kjer je bila obnemogla oseba. Pomagali smo reševalcem pri prenosu osebe v reševalno vozilo. 17. januarja ob 15.28 je prišlo do verižnega trčenja na izvozu iz IOC v smeri Ljubljane. Protinaletno smo zavarovali cestišče. V nesreči se je ena oseba lažje poškodovala, oskrbeli so jo reševalci NMP Domžale. 5. februarja smo ob 12.30 pomagali na Ulici Kamniškega bataljona. Tu je voznik zape­ljal z vozilom v hišo in porušil del stene. Gasilci smo odstranili opeko, odprtino prekrili z lesom in ponjavo, v sobi pa zatesnili iztekanje vode iz radiatorja. 12. februarja ob 11.55 je prišlo na Kidričevi ulici do dim­niškega požara. S termovizijsko kamero smo pregledali tuljavo in pre­zračili prostore. 25. februarja je ob 10.04 prišlo do prometne nesreče v križišču za Mlake. Vozilo je trčilo v stoječe vozilo pred semaforjem, pri tem se je ena oseba poškodovala. Zavarovali smo kraj nesreče, odklopili akumulator, razlito tekočino posuli z vpojnim sredstvom ter pomagali reševalcem. Na prometnih nesrečah smo sodelovali s CZR Domžale. Za uspešno posredovanje pri nesrečah so potrebne vaje. Januarja je prišel v naše društvo Janez Ravnikar, prvi posredovalec, član PGD Homec. Našim operativcem in članom CZ Trzin je osvežil znanje pri uporabi temeljnih postopkov oživljanja in samodejnega zunanjega defibrilatorja. Praktično smo izvajali masažo srca na lutki ter upora­bo defibrilatorja. 18. februarja smo imeli vajo gašenja na gasilskem domu. Scenarij je bil, da je zagorelo v kurilnici, ogenj pa se je razširil na ostrešje. Pri gašenju smo delovali kot pri realnem požaru, poudarek je bil na osebni varnosti gasilcev in na čim bolj učinkovitem posredo­vanju, torej z najmanjšo količino gasilnega sredstva čim prej omejiti in pogasiti požar. V društvu smo ponosni na mladino, ki se je udeležila dveh tekmo­vanj. 11. februarja se je na Viru odvijal kviz Gasilske zveze Domžale. Tekmovanja sta se udeležili dve ekipi, in sicer ekipa pionirjev in ekipa mladincev. Tekmovali so v kvizu ter v praktičnih vajah. Pionirji so za­sedli 6. mesto, mladinci Aleksander Podobnik, Luka Kosirnik in Aljaž Kralj pa so zasedli odlično 3. mesto. 19. februarja je GZ Domžale or­ganizirala smučarsko tekmovanje za gasilsko mladino in mentorje na smučišču Rudno nad Železniki. Pri pionirjih je Nik Gorjup zasedel 1. mesto, pri mladinkah pa Eva Nemec 3. mesto. Imeli smo tudi občni zbor mladine. Potekal je 6. februarja v ga­silskem domu. Na občem zboru so bila podana poročila in načrti za letos. Občni zbor PDG Trzin smo imeli 10. februarja v kulturnem domu. Tudi tu so bila podana vsa poročila za preteklo leto ter načrti za nap­rej. Na občnem zboru je podal odstopno izjavo dolgoletni gospodar našega doma Brane Pirnat. Ob tem se mu še enkrat zahvaljujemo za ves trud in čas, ki ga je namenil gasilski dejavnosti, posebno skrbi za gasilski dom. 26. januarja smo se v Mengšu poslovili od dolgoletne podporne čla­nice Rezke Testen. . Z gasilskim pozdravom Na pomoč! Dušan Kosirnik Foto: Arhiv OZ V VS Foto: Arhiv PGD Trzin Veterani vojne za Slovenijo kulturni praznik vzeli za svojega Letos so veterani OZVVS zgornje Gorenjske že enajstič organizirali pohod iz Radovljice do Vrbe. Zdaj je ta pohod posvečen tudi nekdanjemu veteranu slovenske osamo­svojitve Janezu Svetini. Pohod je bil dolg 14 km in je potekal od Radovljice do Bleda, kjer je bil ob najstarejšem spomeniku našemu vrlemu poetu Francetu Pre­šernu postanek s krajšo slovesnostjo. Tam nas je nagovoril nekdanji politik Viktor Žakelj in nam na kratko orisal prehojeno pot naroda od pr vih omemb do danes. Pot smo nadaljevali proti Vrbi, kjer je bila ob 13. uri osrednja proslava. Glavni govornik je bil naš znani pisatelj, dramaturg in še marsikaj Tone Partljič. Po svojem sproščenem govoru je požel obilo odobra­vanja množice, ki se je zbrala v čast kulturnemu prazniku. Poudaril je, da brez kulture, brez slovenske besede, brez želje živeti v tem okolju ne bi nikdar iz naroda postali nacija. Učimo se in tudi berimo Prešerna! Po končani slovesnosti smo preostanek popoldneva preživeli v sta­rem mestnem jedru Radovljice, rojstnem kraju zavednega Slovenca Antona Tomaža Linharta. Ob nadaljevanju gastronomsko-kulturnih užitkov smo ugotovili, da Slovenije ne bi zlahka zapustili, kakor je tudi nismo leta 1991, saj smo se poleg besede še z orožjem v roki postavili v obrambo domovini.. Janez Gregorič V našem kraju Domači fantje zmagali V nedeljo, 19. februarja 2017, je Težkoatletski klub Domžale v svo­jih prostorih gostil tekmovalce CF Ljubljana. Gre za novoustanovljeni klub, vendar so se njihovi tekmovalci zelo izkazali z borbenostjo in tudi z lepo tehniko dviganja uteži. Vseeno pa so bili domači fantje nepo­pustljivi in zmagali s prednostjo več kot 300 točk. Za Tak Domžale so nastopili: Anže Kosmač (poteg 118 kg, sunek 136 kg), Jernej Orešek (110+133), Valentin Orešek (92+110), Jaka Žagar (77+98) in Jošt Janša, ki je v zadnjem obdobju zelo napredoval. V potegu je zmogel 100 kg, v sunku pa popravil osebni rekord, ki zdaj znaša 128 kg! Tekmovalci Tak Domžale so skupaj dosegli 1288 točk, kar je dober obet za nadaljeva­nje sezone. Več na www.tak-domzale.si. . V. O. Tudi letos na smučišče Soriška planina Zaradi pomanjkanja snega v Dolgi dolini je Smučarsko društvo Trzin tudi letos organiziralo tradicionalno občin­sko prvenstvo v veleslalomu, že 14. po vrsti, vendar na smučišču Soriška planina. Kljub dežju na predvečer tekmovanja se je 18. februarja zjutraj pri gradu Jable zbralo dovolj ljubiteljev smučanja, da so se z avtobusom odpeljali skozi jutranjo ljubljansko sivino Gorenjski naproti. Na Soriški planini jih je pričakalo nekaj centimetrov novozapadlega snega in to­plo sonce, ki se je občasno skrilo za oblake. Pred začetkom tekmovanja so smučarji slabi dve uri vijugali po sveže zapadlem snegu, si ogledali progo in se ob dogovorjeni uri zbrali na startu. Dobro pripravljeno vele­slalomsko progo, ki je brez velikih lukenj ob vratcih zdržala 25 zagnanih tekmovalcev in dva teka, so najprej prevozili otroci in mladinci, sledile so jim veteranke, veterani in članice. Zadnja se je s progo spopadla skupina petih članov, starih med 35 in 45 let. V njih se je prebudila zdrava tek­movalnost. Časovne razlike med njimi so bile minimalne, a le eden med njimi je bil najhitrejši. Po končani drugi vožnji so udeleženci izkoristili lepo vreme in še nekaj časa vijugali po belih soriških strminah. Zgodaj popoldne so se odpravili nazaj v domači kraj, kjer je v brunarici v Dolgi dolini že dišalo po Janijevem golažu. Tam jih je pričakal tudi župan Peter Ložar, ki je ob razglasitvi rezultatov najboljšim tekmovalcem izročil me­dalje. Pravzaprav so za svoj nastop medalje dobili prav vsi tekmovalci, le dva najhitrejša, Marjeta Zupan in Mitja Arnuš, sta domov odnesla tudi pokal. . Tanja Jankovič Foto: Arhiv Smučarskega društva Trzin Foto: Arhiv TAK Domžale Foto: Arhiv AK Domžale Foto: Arhiv ŠK Trzin Šahovsko dogajanje Obenem s koledarjem tečejo tudi šahovski dogodki. Tako smo doslej v sedemdeseti izvedbi Ljubljanske šahovske lige odigrali že dve tretjini ali točneje šest kol. Rezultati, ki jih dosegajo tri trzinske ekipe, so v pri­čakovanih okvirih, v prihajajočih treh kolih pričakujemo vsaj ohranitev trenutne uvrstitve na tabelah obeh lig. Ekipa BUSCOTRADE 1 je zabe­ležila v Super ligi naslednje izide: 4. kolo: ŠK Ig : ŠK Trzin Buscotrade 1 2,5 : 1,5 5. kolo: ŠK Trzin Buscotrade 1 : ŠD Kočevje 2 : 2 6. kolo: Mentor : ŠK Trzin Buscotrade 1 3 : 1 Doslej zbranih 9 točk uvršča moštvo na osmo mesto med deseti­mi ekipami. Prve lige se Trzinci udeležujemo z dvema ekipama. Četrto mesto v tej konkurenci zasedamo šahisti BUSCOTRADE 2, ki smo doslej nabrali 12,5 točke. V zadnjih treh dvobojih smo zabeležili: 4. kolo: ŠK Trzin Buscotrade 2 : ŠS Bor Dob 1 : 3 5. kolo: ŠK Komenda Pogi : ŠK Trzin Buscotrade 2 1,5 : 2,5 6. kolo: ŠK Medvode Vittori : ŠK Trzin Buscotrade 2 : 2 Oglejmo si še bilanco naše ekipe z imenom DOM-IN Agencija za ne­premičnine, ki je v isti ligi za zdaj uvrščena na deveto mesto med dva­najstimi moštvi. Dosegla je naslednje izide: 4. kolo: Klinični center : DOM-In Agencija za nepremičnine 2 : 2 5. kolo: Zelenci LPP : DOM-In Agencija za nepremičnine 2,5 : 1,5 6. kolo: DOM-In Agencija za nepremičnine : ŠS Bor Dob 1,5 : 2,5 V tekočem mesecu bo tekmovanje končano, odigran bo tudi običajni zaključni turnir v pospešenem šahu, v aprilski številki Odseva pa boste lahko prebrali vse o razpletu. . Andrej Grum Jan in Tjaša osvojila srebro v metu kladiva Atletski klub Domžale je v soboto, 25. februarja, organiziral Zimsko prvenstvo Slovenije v metih za člansko in mlajšo mladinsko kategorijo. Na prvi letošnji atletski tekmi na prostem se je za državni naslov v metu kopja, kladiva in diska na domžalskem stadionu, ki ga je ponoči pobelilo nekaj snega, pomerilo okoli 94 atletov iz 19 slovenskih klubov in društev. Med njimi sta bila tistega hladnega sončnega dne tudi učenec osmega razreda OŠ Trzin Jan Emberšič in Trzinka Tjaša Jankovič, dijakinja dru­gega letnika. Obetavna mlada atleta domžalskega atletskega kluba sta v mlajši mladinski kategoriji metala kladivo. Jan se je v tej skupini preiz­kusil prvič. 5-kilogramsko kladivo je vrgel najdlje v petem poskusu, se z 38,68 metra dolgim metom povzpel na drugo stopničko in se veselil svoje prve srebrne medalje. Zlato je med desetimi metalci kladiva te kategorije osvojil tri leta starejši Mario Križman iz novomeškega Atletskega kluba Krka. Tjaši je dober met 3-kilogramskega kladiva uspel že v drugem po­skusu, ko ga je zalučala 45,08 metra daleč. Z meti ni bila zadovoljna, saj je kladivo sposobna vreči precej dalj. Kljub temu je do zadnjega, šestega meta vztrajala pri drugem mestu in se prav tako zavihtela na drugo sto­pničko. V njeni skupini petih metalk je kladivo najdlje vrgla Lina Čarter iz celjskega Atletskega društva Kladivar. . Tanja Jankovič V našem kraju 24. Jurčičev pohod O bčina Ivančna Gorica vsako leto v spomin na rojstvo njihovega slavnega rojaka Josipa Jurčiča prvo soboto v marcu organizira kulturnozgodovinski pohod. Jurčič se je rodil 4. marca 1884 na Muljavi, osnovno šolo je obiskoval na Krki in v Višnji Gori, kulturnozgo­ dovinski pohod pa poteka po poteh, kjer je hodil v šolo. Na soboto, 4. marca 2017, smo se tri pohodnice Društva upokojencev Žerjavčki Trzin odpravile na to pot, torej od Višnje Gore do Muljave. Pri železniški postaji v Višnji Gori nas je pozdravilo sonce, proti trgu Višnje Gore pa se je že vila kolona pohodnikov. Pred pohodom smo se prijavile in prejele zanimivo gradivo, nato smo se urno podale proti hribu, na katerem so razvaline višnjegorskega gradu. Pot nas je vodila v gozd, kjer smo občudovale razcveteli teloh; tu in tam so se po tleh razpro­ stirale čudovite bele preproge teh cvetlic. Ob poti so na vidnih mestih postavljene lesene table z oznakami Jurčičeve poti, ki so nas usmerile proti Polževem. Od tu je do cerkvice sv. Urha (včasih je bilo tu smu­ čišče) tudi edini malo večji vzpon na celotni pohodniški poti. Pot se nato spušča po travnikih vse tja do vasi Oslica. Na koncu te vasi je odcep za Muljavo ali pa za vas Znojile (letos je bila prvič speljana pot po robu goz­ da). Ker je bila pot lepo označena, me pa tudi nismo bile utrujene, smo se nato sprehodile naprej do izvira reke Krke. Obiskovalcem je bila na ogled čudovita Krška jama. Po ogledu jame smo odšle peš do Muljave in tam zaključile dvajsetkilometrski pohod. Pot smo si popestrile tudi z reševanjem nagradnega kviza, ki je bil letos posvečen 150-letnici izida Jurčičeve satire Kozlovska sodba v Viš­nji Gori. Vsak pohodnik, ki je kviz pravilno rešil, je od občine gostiteljice prejel lično praktično darilce s sloganom »Prijetno domače«. . Milica Erčulj SSK Mengeš vse do Sapora in Lahtija: Tudi mladi trzinski skakalci uspešni januarja in februarja Aleša Selaka, glavnega trenerja pri SSK Mengeš, in njegova pomočnika Luko Brnota in Davorja Maučeca so januarja v pokalu Cockte razveseljevali tudi (naj)mlajši »orliči«. V Žireh sta 8. januarja na drugo stopničko skočila Teo Herbstritt (do 12 let) in Taj Ekart (do 13 let), teden dni pozneje sta v Kranju med dečki, starimi do 10 let, dvojno zmago slavila Nik Bergant Smerajc in Tit Voranc Božič, v Logatcu pa je Jure Močnik v pokalu Cockta dosegel tretje mesto. Da je dober glas Smučarsko-skakalnega kluba Mengeš februarja segel tudi v »deveto vas«, je poskrbel Anže Lanišek, ki si je najprej na prenovlje­ni letalnici Heinija Klopferja v Oberstdorfu z 21. mestom prijadral deset točk za svetovni pokal, nakar se je v finale prebil še v Saporu, kjer je pri­stal na 24. mestu. A to še ni bilo vse; svoje nastope je 20-letni Domžalčan stopnjeval na olimpijski generalki v Pjongčangu, kjer je z rekordom velike naprave (139,5 m) poletel do izvrstnega četrtega mesta. Z njim je izenačil svojo najboljšo uvrstitev med elito iz Nižjega Tagila 2015. Od Južne Koreje se je poslovil še s 14. mestom, s katerim si je dokončno zagotovil letalsko karto za nedavno svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v Lahtiju. V tem znamenitem finskem zimsko-športnem središču je nato prispe­val levji delež k četrtemu mestu Slovenije na tekmi mešanih ekip, na ka­teri je bil v družbi Eme Klinec, Nike Križnar in Petra Prevca naš najboljši skakalec. A ne le to; Lanišek je bil na tisti preizkušnji celo peti najboljši po­sameznik za Nemcema Andreasom Wellingerjem in Markusom Eisenbi­chlerjem, Avstrijcem Stefanom Kraftom in Japoncem Daikijem Itom. Uspešno je prejšnji mesec tekmoval tudi drugi članski državni repre­zentant iz SSK Mengeš – Matjaž Pungertar, ki je pridno zbiral točke v celinskem pokalu. Najvišje se je zavihtel v Erzurumu, kjer je skočil na če­trto in osmo mesto, zatem je bil trideseti v Brotterodeju in triindvajseti v Planici, v preizkušnji v Iron Mountainu pa je končal na 27. in 26. mestu. Nove točke v »2. svetovni ligi« si je izbojeval tudi nordijski kombinatorec Leon Šarc, ki si je v Planici priskakal in pritekel 22. mesto, s katerim je le za malo zgrešil uvrstitev v ekipo za svetovno prvenstvo v Lahtiju. Si je pa 20-letni Kamničan spet prislužil nastop v svetovnem pokalu ter se udeležil tekem v Saporu, kjer je z 42. in 41. mestom dosegel svoji doslej najvišji uvrstitvi med elito. Za (naj)mlajše pa se je sezona 2016/17, kar zadeva tekmovanja, že končala. Glavni trener Aleš Selak se je bo spominjal kot ene od najuspe­šnejših doslej v zgodovini kluba, ki je od prejšnjega meseca bogatejši za šest zlatih lovorik z državnih prvenstev. Z nazivi najboljših v Sloveniji so se ovenčali Taj Ekart (do 13 let), Nik Bergant Smerajc (do 10 let), Živa Andrić (do 9 let) in Alen Pestotnik (do 9 let), ki je bil povrhu še tretji na DP do 10 let. Benjamin Bedrač (do 11 let) je osvojil srebrno kolajno, skupaj z Nikom Bergantom Smerajcem, Titom Vorancem Božičem in Timom Šimnovcem pa se je veselil še naslova moštvenega državnega prvaka do 11 let. Za­sedba SSK Mengeš (v postavi Benjamin Bedrač, Nik Bergant Smerajc, Taj Ekart in Igor Teodor Herbstritt) je zmagala tudi na DP do 13 let. Na tekmovanju za gorenjski pokal Cockte v Bohinju pa so za konec prva mesta osvojili Benjamin Bedrač (do 11 let), Nik Bergant Smerajc (do 10 let) in Alen Pestotnik (do 9 let), na drugo stopničko sta se zavihtela Taj Ekart (do 13 let) in Timo Šimnovec (do 10 let), tretja pa sta bila Igor Teodor Herbstritt (do 12 let) in Živa Andrić (do 9 let). Za konec pa še vabilo vsem bralkam in bralcem na razstavo Slovenski orli – naš ponos, ki jo SSK Mengeš prireja v sodelovanju z Občino Mengeš in Društvom Dogodek Kamnik. Razstavo si je v Kulturnem domu Mengeš mogoče ogledati v času uradnih ur blagajne in v terminih prireditev vse do 30. aprila 2017. . Miha Šimnovec Zahvala Ob izgubi drage mame Stanislave Rahne se zahvaljujem vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala gospodu župniku Boštja­nu Gučku, pevcem, darovalcem cvetja in sveč, za izrečena sožalja, za opravljene pogrebne storitve Vrbančič ter osebju doma starej­ših občanov. Hvala vsem! . Sin Vinko z družino Trzinci - naš ponos Zadnjih dvajset Odsevovih let Po razpadu prvotne uredniške ekipe je po letu 1978 izšlo le nekaj posa­mičnih številk Odseva, ki pa so jih urejali drugi. Sredi devetdesetih let so se v Trzinu začele pojavljati težnje po lastni občini in okrepila se je želja po obveščanju krajanov skozi lastni časopis. V drugi polovici leta 1996 je novoizvoljeni predsednik Sveta Krajevne skupnosti Trzin (KS) Tone Ipavec k obuditvi Odseva povabil njegovega prvega odgovornega urednika novinar­ja Mira Štebeta, ta je k sodelovanju povabil še nekaj Trzincev, in decembra 1996 je izšla poskusna številka. Odziv krajanov je bil spet izjemen, in tako se je februarja naslednje leto začela pisati dolga zgodba trzinskega meseč­nika Odsev, ki med nami vztraja še danes. Miro Štebe v akciji Za obuditev Odseva je bilo prelomno leto 1997, ko ste februarja začeli z rednim izhajanjem. Kakšni so bili ponovni začetki? Poleg starih odsevovcev Jožeta Štiha in Toneta Orla sta se mi pridružila še Emil Pevec in Jožica Valenčak, pri začetkih časopisa pa so nam najbolj pomagali Stane Mesar, Tone Ipavec in Vika Kreča. Že pred izdajo posku­sne decembrske številke smo videli, da moramo spremeniti stari način razmnoževanja časopisa s ciklostilom. Na pomoč nam je priskočil Marjan Tekavec, v njegovem podjetju Biring so nam 700 izvodov decembrske izda­je fotokopirali. Potem nas je Stane povezal s tiskarno Bavant trading, kjer so februarja 1997 natisnili prvo številko Odseva, ki je bila dvojna. Pri tem je imel Emil Pevec, ki je bil takrat tudi tehnični urednik Planinskega vestnika, pomembno vlogo, saj je poleg pisanja člankov tudi postavljal oziroma obli­koval Odsev. Takrat smo začeli z zapisovanjem prispevkov na računalnikih. Skrb za izdajanje časopisa je prevzela KS Trzin. Kakšno je bilo sodelovanje s takratnim vodstvom? Vse stroške v zvezi z izdajanjem glasila in nagrajevanjem je prevzela KS Trzin. Z njenim predsednikom Tonetom Ipavcem smo zelo dobro sodelovali. Bil je dobrohoten, čeprav smo bili občasno malce dražji od planiranega. Čeprav je Odsev izhajal pod okriljem Krajevne skupnosti, smo bili glasilo Trzina in Trzincev. Tudi med seboj smo se lepo usklajevali o tem, kako bomo pisali, da bomo ljudi prepričali in navdušili za lastno občino. Odigrali smo kar pomembno vlogo pri informiranju in težnji za ustanovitev lastne občine. In potem je Trzin postal samostojna občina, Odsev je dobil no­vega izdajatelja. Trzin je postal občina in za župana smo izvolili Antona Peršaka, ki je hotel, da postane Odsev glasilo Občine. Ker je bila Občina naš izdajatelj, so pos­tavili pravila in pogoje izhajanja Odseva (z Odlokom), ki niso bili popolnoma skladni z novinarstvom. Župan, sicer pisatelj, ni poznal, ali ni hotel pozna­ti, pravil novinarstva in ni hotel prisluhniti našim željam, motilo ga je tudi številno uredništvo. Zavestno sem vedno imel številno uredništvo, ker sem hotel, da je Odsev delo več pišočih Trzincev. Tako dobrega sodelovanja, kot smo ga imeli s KS, pa žal ni bilo več. (zavzdihne) V Odsev ste uvedli pogovore z nekdanjim županom Peršakom, imel je celo svoj kotiček. Mislim, da je pogovor z županom eden od nosilnih člankov občinskega ča­sopisa. Župan je tisti, ki ima največ informacij o občinski politiki in o doga­janju v občini. Pri takih intervjujih mora novinar poznati dogajanje v kraju in njegova odgovornost pri pisanju je velika. Na pogovorih sem Peršaku postavljal vprašanja, ki so bila za Trzince pomembna. O kočljivih zadevah je rad dolgovezil in na koncu le na kratko odgovoril na vprašanje. Objavil sem le kratek odgovor, in to ga je zelo motilo. Kasneje je zahteval, da mu vprašanja pošiljam, odgovore pa je napisal sam in ni dovolil nobenih po­pravkov. Dostikrat mi je tudi očital, da ga sprašujem o stvareh, za katere bi odgovore moral poznati. Ni razumel, da ga nisem spraševal iz lastne radovednosti, ampak v imenu ljudi. Sicer pa ni bilo cenzure, le pri nekaterih prispevkih Petra Kralja. Kako sta se sicer razumela? Opozicija vam je večkrat očitala, da ste pisali, kot je on želel. Velikokrat sva se srečala, najina mnenja so se precej kresala in o tem sem večkrat tudi pisal v Odsevu. Cenim Antona Peršaka, verjamem, da je ge­nialen politik. V prvem obdobju je izjemno veliko naredil za občino in Trzin. Je pa delal, tako kot vsak župan, tudi napake. Najbolj mu zamerim, ker ni demokratičen in ni bil nikoli pripravljen prisluhniti drugim mnenjem. Res mi je opozicija večkrat očitala, da pišem, kakor hoče župan. Sem novinar, delam po svoji vesti in kot se mi zdi prav. Nikoli se nisem strinjal z eno­stransko resnico Občine in sem objavljal tudi članke opozicije, da bi pokazal tudi druge resnice in rešitve. Pazil sem, da nisem objavljal preveč žaljivih člankov ali takih, ki so se ponavljali. Vedno sem se trudil, da bi Odsev ostal glasilo Trzincev in Trzina, in poskušal ohranjati novinarsko neodvisnost. Se pa zavedam, da sem kdaj naredil tudi kakšno napako. Časopis je večkrat zamujal. Kako je bilo s tem? Vedno se mi je zdelo pomembno, da je Odsev aktualen. Zato sem velikokrat čakal, da so se dogodki zgodili in smo lahko med prvimi o njih poročali. Tak način dela ni bil vsem všeč. Nekaj članov uredništva nas je bilo tudi takih, ki smo članke oddajali v zadnjem hipu, in vem, da takrat Mariji ni bilo lahko. Poleg tega je Emil hkrati postavljal tudi Planinski vestnik. Časopis je zamu­jal tudi zaradi težav pri tisku in raznosu. Prihajalo je do težav z izplačevanjem honorarjev. Vseskozi sem se zavzemal za to, da se vsak, ki se potrudi in napiše kaj za­nimivega za Trzin, tudi nagradi. Na Občini pa niso bili pripravljeni plačevati vsega, kar sem kot urednik predlagal. Veste, tudi novinarsko delo je treba spoštovati. Za dober članek je treba vložiti del svojega časa in energije. To ni prosti spis, pisanje po nareku ali poročilo za arhiv Občine. Že prej je treba razmišljati, najti primerne teme, jih obdelati, predvideti odziv. Gre za družbeno odgovorno pisanje, in ko so prispevki enkrat objavljeni, so vsem na očeh. Januarja 2005 ste izdali Odsev s črno-belo naslovnico. Zakaj? Nesoglasja z Občino so se zaostrovala, očitali so nam tudi previsoke stro­ške zaradi barvnih naslovnic, zato je bila januarska številka Odseva leta 2005 črno-bela. Že pred tem smo na uredništvu oblikovali krizni štab, prip­ravili predloge za rešitev težav in mnenje o tem, kako bi moral Odsev de­lovati, in jih pravočasno poslali na Občino. Poskušali smo najti rešitev in se pogovoriti, ampak s takratnim podžupanom Valentinom Kolencem nismo mogli navezati stika. Slutili smo, da pripravljajo zamenjavo, imeli smo dovolj prikrite vojne, po izdaji črno-bele številke smo kolektivno odstopili. Potem je urednikovanje za dve leti prevzel Zoran Jereb. Zoran Jereb je bil iz Kamnika in ni poznal dogajanja v Trzinu. Članke je ob­javljal večinoma po diktatu Občine, objavljene navedbe pa so bile dostikrat napačne, vendar ni želel objavljati popravkov. Mislim, da je po svojih močeh sicer delal dobro, vendar so se ljudje večkrat obračali name in kritizirali takratni Odsev. Leta 2007 so vas tako že tretjič izbrali za odgovornega uredni­ka. Moje prednosti so, da imam pravo izobrazbo in novinarsko prakso, sem Trzinec, zelo dobro poznam domači kraj in njegovo zgodovino. Zato so me leta 2007 ponovno izbrali za odgovornega urednika; nekaj časa sem bolj ali manj mirno urednikoval. V tem času se je tudi Peršak malo omehčal, v njegovih stališčih sem zaznal nekatere spremembe na bolje. A je spet začelo vreti in pred dvema letoma vas je ob izteku mandata zamenjala mlada in večini Trzincev neznana Metka Pravst. Ponovno so se začela pojavljati nesoglasja zaradi preobsežnih številk, Vse raste, se razvija in spreminja, delo prevzemajo mlajše generacije, živ­izplačevanja honorarjev, poleg tega so hoteli nagrajevanje pišočih glede ljenje pa teče dalje. Tudi pri Odsevu je tako. Lahko smo ponosni na vse, ki na število objavljenih znakov zamenjati s pavšalnim nagrajevanjem, čemur so dolga leta vztrajno pisali, predstavljali zanimivosti, nas obveščali in tudi smo člani uredništva odločno nasprotovali. Kljub temu nisem pričakoval opozarjali na razne neprijetnosti in spodrsljaje, kar je bistvo novinarstva. Tej zamenjave. Ko pa sem videl v razpisu spremenjene zahteve, sem vedel, viziji se trudimo slediti vsi, ki zdaj pod Metkino taktirko ustvarjamo Odsev. da imajo v mislih nekoga drugega. Prizadelo me je, ker so me ob zaključku Upamo, da nas še vedno tako radi prebirate kot nekoč. Zaključujem pa z mandata tako soglasno zamenjali. Po drugi strani pa sem vesel, ker imam Mirovo mislijo: »Če nekaj delaš, delaj dobro, ker je škoda delati slabo.« . zdaj več časa za druženje s prijatelji in potovanja. Tanja Jankovič Foto: Osebni arhiv Foto: Arhiv Mira Štebeta Baletni uspeh Maje Vinko Zadnje tri dni januarja so se na odru lendavske gledališke in koncer­tne dvorane predstavili mladi baletniki, ki so se udeležili 13. Tekmovanja mladih slovenskih baletnih plesalcev (BALTEK). Tekmovanje vsake dve leti organizira Zveza slovenskih glasbenih šol v sodelovanju s Komisijo za glasbena in baletna tekmovanja. Med 48 baletniki je bila tudi učenka sedmega razreda OŠ Trzin Maja Vinko, ki obiskuje 4. razred klasičnega baleta na Konzervatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Prvi dan tekmo­vanja je v kategoriji 1a nastopalo 6 deklet letnikov 2004 in 2005, ki so na glasbo Johana Straussa II. odplesala koreografijo »Polka«, ki jo je se­stavila njena profesorica Nada Zorn Herem. Z nastopom si je prislužila zlato priznanje in se uvrstila na državno tekmovanje, kjer je naslednji dan ponovno blestela. Za isto baletno sestavo ji je strokovna komisija podelila 98 od 100 možnih točk in mlado baletnico razveselila s prvo nagrado. Zaslužene nagrade in priznanja je najboljših osemnajst baletnikov, med njimi tudi Maja, prejelo zadnji dan na Slavnostnem koncertu nagrajencev, kjer so se gledalcem predstavili s svojo tekmovalno koreografijo. Maja je ponosna na svoj uspeh, pravi pa, da je bilo naporno: »Za nastop sem se intenzivno pripravljala tri mesece. V tem času sem balet obiskovala dvakrat na dan, eno šolsko uro dopoldne in dve šolski uri popoldne ali zvečer. Pred vsako vajo sem se vedno še pol ure ogrevala.« Poleg tega igra tudi saksofon v Glasbeni šoli Lartko. Na lanskem Tekmovanju mladih glasbenikov (TEMSIG), ki ga prav tako organizira Zveza slovenskih glas­benih šol (določen sklop instrumentov pride na vrsto vsake štiri leta), se je na regijski ravni veselila zlatega priznanja in se uvrstila na državno tek­movanje, kjer je dosegla srebrno priznanje. Istega leta se je udeležila tudi mednarodnega tekmovanja SVIREL na gradu Dobrovo v Goriških brdih, kjer je prav tako dobila srebrno priznanje. . Tanja Jankovič Maruška Vuk slavila tudi v mnogoboju 12. februarja se je na dvoranskem prvenstvu Slovenije v mnogoboju za pionirje in pionirke U12 (letnik 2005 in 2006) v Slovenski Bistrici zbralo 86 tekmovalk slovenskih klubov in društev, med katerimi je ponovno blestela članica Atletskega kluba Domžale, Trzinka Maruška Vuk. Že v prvi disci­plini, teku na 60 metrov, kjer se je prejšnji mesec veselila naslova državna prvakinja, je s časom 9,06 sekunde osvojila prvo mesto in tako potrdila odlično tekaško formo. Izkazala se je tudi v drugi disciplini, skoku v dalji­no. Premagala je vse tekmovalke in slavila z novim osebnim rekordom 4,30 metra. Blizu vrha skupnega seštevka je vztrajala tudi po slabšem metu medicinke, ko je s 7,71 metra zaostala za petimi atletinjami. V teku na 300 metrov je znova dokazala dobro tekaško pripravljenost, s časom 54,15 premagala vse tekmovalke in se veselila zlate medalje v mnogobo­ju. Tako je naslovu državna prvakinja v teku na 60 metrov dodala še la­skavi naslov državna prvakinja v mnogoboju. Prihaja čas atletskih tek­movanj na prostem, in Maruška se bo zagotovo izkazala tudi na atletskih stadionih, kjer je z dobrimi rezultati nase opozorila že v lanski sezoni. Ker je obetavna atletinja letos tako dominantna, njen oče Damijan pričakuje še več izjemnih rezultatov in celo rekordov.. Tanja Jankovič | 19 Trzinski podjetniki Kulinarične delavnice v Kuhn'ci Zgovorna Andreja Kmet Tomazin, ki je pred dvajsetimi leti zapustila Trzin in se z družino preselila v Mengeš, si je od nekdaj želela poklic, kjer bi lahko ustvarjala z rokami. Omahovala je med aranžerstvom in slaščičarstvom, in ker je bila aranžerska šola v Celju, se je odlo­čila za slednje. Vpisala se je na Srednjo agroživilsko šolo v Kamniku, smer slaščičarstvo. A jo je njena življenjska pot usmerila na področje komerciale. Po zaključenem šolanju se je zaposlila v očetovem pod­jetju, ki je imelo sedež v Trzinu, in mu vse do upokojitve pomagala pri poslovanju. Podjetje so po 23 letih zaprli, zaposlila se je in podobno delo nadaljevala v drugem podjetju, dokler se ni odločila za samos­tojno pot. Z grenkobo se spominja srednješolskih let, kjer so poteptali otroške sanje o ustvarjanju sladkih dobrot. Kot najstnica si je predsta­vljala, da bodo imeli v šoli veliko praktičnega pouka, kjer bodo učitelji spodbujali njihovo ustvarjalnost pri spoznavanju drobnih skrivnosti ustvarjanja raznovrstnih sladic. Njihovo praktično usposabljanje pa je potekalo le v živilskem podjetju Eta Kamnik, kjer so v proizvodnji čistili zelenjavo za nadaljnjo predelavo. A sanje o slaščičarstvu niso popolnoma zamrle. Vsa leta jih je živela za domačimi zidovi. Ko pa je našla stari blok, v katerem je kot dekle zbirala številne recepte iz revij in časopisov, je v njej dozorela želja, da bi končno delala tisto, kar si je od nekdaj želela. Z možem sta predelala prazne poslovne prostore nekdanjega očetovega podjetja, ki jih je oddajala v najem, in februarja lani odprla svojo Kuhn'co. Imeli ste poslovno idejo. Kaj je bilo treba urediti, da se je začela uresničevati? Nekdanji najemniki poslovnih prostorov, ki sem jih odkupila od očeta, so odšli, novih nisem dobila in začutila sem priložnost, da uresničim svoje sanje. A od ideje do izvedbe je preteklo veliko časa. Preden smo se lotili preoblikovanja nekdanjih pisarn v veliko kuhinjo, sem se po nasvet obrnila na številne institucije, od katerih nisem dobila nobene­ga odgovora, tudi na gospodarsko in obrtno zbornico sem šla. Največ informacij sem dobila na Infotočki VEM, pa še tam niso natančno vedeli, kam bi uvrstili mojo dejavnost. Več kot pol leta sem se mučila z birokracijo in papirologijo. Medtem sva z možem začela preurejati nekdanje pisarne v velik kuhinjski prostor z novo napeljanim vodovo­dnim sistemom, elektriko in podobno. Uredila in opremila sva pros-tor po svojem okusu, saj nisva nikjer dobila nasveta, kako mora biti pripravljeno. Ko sem delala izpite Varnost pri delu, Hasap in Izjavo za oceno tveganja, je prišel gospod iz nekega podjetja in našel ne­kaj nepravilnosti. Kje je bil prej? Ko smo uredili, kar je zahteval, sem končno lahko začela delati. V Angliji imam prijateljico, ki je samouk v peki slaščic. Je zelo uspešna in dela neverjetne torte, ki stanejo med 400 in 800 funti. Vprašala sem jo, kje ustvarja, in odgovorila mi je, da doma, v svoji kuhinji. Taka pravila, kot jih imamo mi, ima redkokatera država. Andrejina Kuhn'ca v Trzinu ima prostore na Kidričevi 14. Za več in­formacij jo lahko pokličite na telefon 041/500-751 ali spremljajte dogajanje v Kuhn'ci preko Facebook strani: www. facebook.com/an­drejinakuhnca. Kaj vse obsega vaša ponudba? Za zdaj pripravljam celodnevne ali nekajurne tematske kuharske te­čaje, kjer odrasli in otroci spoznavajo kuharske veščine, vodim celo­letno kuhanje za najstnike med 9. in 13. letom starosti, organiziram in vodim rojstnodnevne zabave za otroke, stare med 4 in 13 let, med počitnicami imam tedenske kuharske delavnice za otroke ... Kaj se dogaja na rojstnodnevni zabavi otrok? Za praznovanje rojstnega dne, ki po navadi traja dve uri in pol, imam pripravljeno osnovno ponudbo. V tem času otroci pripravljajo nekaj sladkega in nekaj slanega. Včasih imajo tudi svoje želje, ki se jim prila­godim. Vsak dobi svoj predpasnik, in začnemo. Največkrat pripravlja­mo mafine, jih spečemo, in ko so ohlajeni, jih otroci po svoje okrasijo. Medtem ko se hladijo, na pult pripravim raznovrstne nadeve: salame, koruzo, papriko, paradižnik, in otroci sami obložijo svojo pico, ki jo prav tako spečemo. Za zaključek postavim okrašene mafine na posebno zavito stojalo, ki je videti kot torta, jih okrasim s svečkami, ki jih otroci z veseljem upihnejo, mafine pa pojedo ali odnesejo domov. Ko odidejo, me čaka vsaj dve uri čiščenja in pospravljanja, saj mora biti kuhin'ca brezhibno pripravljena za naslednji podvig. Kaj pa kuhanje za najstnike? Pripravljamo preproste in hitre obroke, celo kosilo, ki se začne z juho, sledi glavna jed in sladica; tako kosilo lahko otroci kadarkoli sami prip­ravijo doma. Letos tečaj vsak drugi četrtek obiskujeta dva sedmošol­ca, ki nadvse uživata v kuhanju. Trzinski podjetniki Kaj ste do zdaj ustvarjali na delavnicah z odraslimi? Na vseh delavnicah sem osredotočena na pripravo in kuhanje sezon­skih, predvsem pa preprostih in hitro pripravljenih jedi, ki so primerne tako za začetnike kot tudi za tiste, ki so bolj spretni v kuhanji. Pri tem mi pomaga kuhar Ludvik iz Logatca, ki kuha tudi za Zvoneta Šerugo na njegovih odpravah. Izvrstno se znajde v vsakem kuharskem polo­žaju. S seboj prinese vse potrebne sestavine, ki jih kupi na številnih kmetijah okoli Logatca. Skupaj s tečajniki smo do zdaj že pekli potico, kruh in krušno pecivo, ribe, pripravljali cmoke in različne jedi iz listna­tega testa, skuhali martinovo kosilo in božično pojedino. Na obisku ste imeli tudi učence drugih razredov. Prišli so v treh skupinah, saj so trije drugi razredi. Ker jih je bilo veli­ko, smo pripravljali in spekli le eno sladico – mafine, ki so jih odnesli domov. Mislim, da so bili navdušeni, saj me je nekaj mamic po obisku prve skupine poklicalo, zakaj tudi njihovi otroci niso bili pri nas. Vaše dejavnosti se v večini primerov dogajajo popoldne, s čim si zapolnite dopoldneve? Prijateljica Nisha me je povabila k sodelovanju, za njeno indijsko re­stavracijo Namasté pripravljam sladice, ki sva jih skupaj razvili. Vsak dan pripravljam sveže, saj nekatere od njih vsebujejo surovi rumenjak. Poleg tega sem začela kuhati Ghee maslo. To je maslo, ki so ga nekoč delale naše prababice. Uporablja se lahko za mazanje, pečenje, cvrtje, praženje, lahko ga dodamo v testo, namaze, priloge aliga uporablja­mo za nego telesa, in še kaj. Kakšne so vaše želje in cilji za naprej? Zelo si želim, da bi moja Kuhn'ca zaživela, da bi se v njej veliko dogaja­lo, da bi v njej čimvečkrat dišalo, saj imam še veliko idej za dopolnitev ponudbe. Najprej bi seveda rada, da zaživi moja trenutna ponudba: čim več rojstnih dni in kuharskih delavnic. Bliža se čas za priprave obrokov na prostem. Kakšen jedil­nik bi sestavili za okusen piknik? V pečici bi spekla krompir s sezamom, poleg bi ponudila skuto z buč­nim oljem, polnjene bučke ali jajčevce, pleskavice, polnjene s feta si­rom, več vrst nabodal: ribja in mesna z zelenjavo, kumarično in pivsko omako s čilijem ter več vrst solate v skledi. Pa dober tek! . Tanja Jankovič Andreja nam je zaupala nekaj receptov za okusne jedi. Krompir s sezamom Nekaj večjih krompirjev dobro operemo in razpolovimo. Prerezani del pre­mažemo z osoljenim olivnim oljem in ga pritisnemo v prepražena semena sezama. Krompir polagamo na pekač s sezamom navzdol. Pečemo ga na 180 °C, dokler ni mehak. Poleg navadno postrežemo omako iz skute, kisle smetane (ali grškega jogurta) in soli. Jed ponudimo v skodelici, dodamo še dobro bučno olje. Smetanova omaka s hrenom Sestavine: 120 ml kisle smetane, 60 ml nasekljanih zrelih paradižnikov, dve žlici hrena, ena žlica majoneze, dve žlički svežega limoninega soka, poper po okusu. Priprava: Vse sestavine zmešamo v manjši skledi, pokrijemo in do uporabe postavimo v hladilnik. Uporaba: Prileže se h klobasam na žaru, k ribjim zrezkom, hamburgerjem ali perutnini. Pivska omaka s čilijem Sestavine: Ena narezana čebula, dva narezana stroka česna, dve žlici olja, pekoča omaka po okusu, 120 ml medu, 240 ml čilijeve omake, štiri žlice omake worcestershire, ena žlica gorčice, manjša pločevinka piva. Priprava: V veliko ponev vlijemo olje in ga segrejemo. Dodamo čebulo in česen in pražimo, dokler se čebula ne zmehča. Dodamo ostale sestavine in mešamo na srednjem ognju, da se omaka zgosti. V neprodušno zaprti stekleni posodi jo hranimo največ 14 dni. Uporaba: govedina, svinjina, perutnina; uporabna je kot omaka za mazanje med peko ali kot priloga k pečenemu mesu. Tzaziki (kumarična omaka) Sestavine: ena velika kumara, kisla smetana (180 g), en ali dva stroka česna – po okusu, tri ščepce soli, ščepec popra. Priprava: Kumaro dobro operemo in jo olupimo. Nič ni hudega, če ostane kakšen delček olupka. Kumaro nastrgamo v skledo in jo posolimo s ščep­cem soli, da spusti sok. Počakamo nekaj minut in jo dobro ožamemo. Do­damo kislo smetano in stisnjen česen. Po okusu dosolimo in popopramo. Preden postrežemo, jo dobro ohladimo. Priprava prečiščenega masla GHEE (zlata maščoba): V ponev položite nekaj kosov kateregakoli masla, najboljši je ekološki. Na majhnem og­nju ga kuhate nekaj ur, da se izločijo vse nečistoče, oziroma toliko časa, da ostane kristalno čista rumena tekočina. Med kuhanjem s čisto žlico sproti odstranjujete peno. Na koncu rumeno tekočino precedite v čiste kozarčke, v katerih zdrži maslo več mesecev. Na dlani Marčevski nasveti za vrtičkarje Marca so lahko dnevi sončni in topli, s hladnimi nočmi, ali pa deževni in hladni. Tla bodo kmalu primerna za obdelavo. V prejšnji številki sem vam svetovala, kako osušiti tla, zdaj pa poglejmo, za katere rastline je primeren čas za setev na prosto. Korenovke S takšno intenzivnostjo, kot se dan daljša, se jača tudi »zemeljski izdih«. To pomeni, da močnejši kot je zemeljski izdih, bolj intenzivno rastejo rastline nad zemljo in manj pod zemljo. Poglejmo, kaj to po­meni na primer pri mesečni redkvici: če sejemo redkvico na začetku marca, prvi mesec rastejo listi, v naslednjem se korenina odebeli in v drugi polovici maja pobiramo sočne, krhke redkvice. Če pa redkvi­ce sejemo v drugi polovici aprila, začne debeliti korenino šele v ju­niju, ko je zemeljski izdih na vrhuncu, takrat korenine dobijo le malo snovi, zato redkvice niso več tako lepo debele, temveč podolgovate in olesenele, ker že silijo v cvet. V topli, suhi pomladi je ta proces rasti navzven še bolj intenziven. Podobno je s korenčkom in rdečo peso, le da pri teh rastlinah ciklus ni tako kratek, zato ugotavljamo le, da »pesa nikoli ne naredi« ali pa »ne znam pridelati korenčka«. Kdor zamudi zgodnje termine za setev korenovk do srede aprila, naj seje raje v poznih terminih, to je za korenček in rdečo peso v juniju, za rdečo redk vico pa druga polovica avgusta in začetek septembra. Glede na to, da kobulnice (peteršilj, korenček) in por ter čebula pot­rebujejo precej časa ter toploto in vlago, da kalijo, je možno seme­na nakaliti vnaprej kar v kuhinji. Kaleča semena zmešamo v maso kot redek puding, ki jo skuhamo iz koruznega škroba (gustin) ali pa kar iz bele moke (50 g moke /1l vode) in vse skupaj iz steklenice nabrizgamo v kanalček na gredici. Primer take setve je predvajan tudi v oddaji Na vrtu (RTV SLO 1 – 4. marca 2017), tako da si lahko ogledate posnetek v arhivu na spletu. Na tak način lahko iz semena čebule že v prvem letu pridelamo čebulo. Če jo posejemo do konca marca bolj na redko, bomo v avgustu pobirali že čebulo. Če bo setev še vseeno pregosta, pa čebulo razredčimo in jo zaužijemo kot mla­do čebulo v zgodnih poletnih dneh, ko je čas piknikov. Ravno tako bomo lahko pridelali obilo peteršilja ter skrajšali čas do pobiranja prvega korenčka. Listnate rastline Kapusnice (zelje, razni ohrovti, brokoli, cvetača, kolerabice, kitajska VABI NA PREDAVANJE DELO NA VRTU SPOMLADI S FANČI PERDIH 22. MAREC 2017 OB 18.30 URI DVORANA MARJANCE RUČIGAJ VSTOP PROST listna zelenjava ...) so rastline, ki dobro prenašajo hladno in mokro vreme, slabo pa sušo in vročino, zato jim čim prej pripravimo gredi­ce. Razen brokolija, ki ga obdelujemo na cvet, vse ostale kapusnice sejemo in obdelujemo na dan za list. Vse te rastline že v fazi kaleče rastline oziroma sadike prenašajo mejne temperature do minus 7 °C, zato jih lahko že marca posadimo na prosto ali pa celo sejemo takoj na gredice brez kakršnega koli pokrivanja. S koprena­mi lahko pokrivamo gredice, da se zemlja ne zbije ob pomladanskih nalivih in da nam kapusnic ne naluknjajo bolhači, ki jim bolj prija rast brez pokrivanja. Med solatami izbiramo zimsko-spomladanske sorte, kot so glavna­te Pariška, Posavka ... rozetaste in gentile Catalogna, Lattughino, Lollo bionda in Rossa, White in Red bowl … S pomladno-poletnimi, kot so Ljubljanska ledenka in Great lakes, in poletnimi Maravilla de verano ali Poletni čudež in Till pa počakajmo vsaj do srede aprila, saj potrebujejo več toplote. Če zdaj sejemo špinačo, jo bomo lahko pobrali le enkrat, če jo bomo sejali kasneje, niti to ne, saj gre že na začetku maja v cvet. Za celoletno pobiranje listov za špinačo raje posadimo blitvo ali pa Malabarsko špinačo oziroma katero od ostalih rastlin, pri katerih pobiramo liste za kuhanje, klasično špinačo pa bomo sejali konec avgusta, saj bomo v tem primeru pobirali njene liste celo jesen, pozimi, ko bodo temperature nad 0 °C, in spomladi do konca aprila. Plodovke Kakor hitro boste imeli obdelane gredice, lahko sejete bob in grah. To sta plodovki, ki imata radi hladno in vlažno ter preneseta mraz. Za bob je značilno, da pri temperaturah nad 25 °C odvrže cvetove, zato ga morate posejati čim prej. Pri pozni setvi (april) bo zacvetel šele konec maja, ko na večini področij Slovenije že imamo poletne temperature. Vse o vzgoji boba si lahko preberete na spletni stra­ni www.amarant.si v zavihku »Nasveti«. Bob in grah lahko seje­mo tudi v mešanih posevkih z ostalimi rastlinami. Predvsem dobra kombinacija je zgodnji krompir z grahom, saj grah oskrbuje krompir z dušikom, krompir pa grahu nudi oporo. Ta kombinacija pride v poštev pri kasnejši setvi, saj krompir ne prenese temperatur pod 0 °C, oziroma k vrstici graha kasneje dosadimo že nakaljeni krompir in vse skupaj osujemo. V rastlinjakih ali na okenskih policah lahko sejemo paradižnike v lončke. Lahko jih posejemo »počez«, in ko poženejo prvi pravi list, jih razsadimo v lončke. Lahko pa jih sejemo v platojčke in jih kasneje, ko bodo že 5-10 cm veliki, prestavimo v večje platojčke ali lončke. Paradižnik ne potrebuje tako toplega prostora kot paprika, saj kali že pri 12 °C, optimalna temperatura za kalitev pa je med 18 in 20 °C. Če nimamo svetlega prostora, mlade sadike postavimo raje na bolj hladen prostor med 12 in 15 °C. Če imamo neogrevan rastlinjak ali zaprto gredo, jih lahko vzgajamo tudi tam, le pozorni moramo biti na noči, ko temperatura zunaj pade pod 0 °C. Takrat je treba rastline umakniti v toplejši prostor ali poskrbeti za rahlo ogrevanje. Včasih za to zadošča že nekaj sveč, ki gorijo celo noč. . Fanči Perdih, dipl. ing. agr. - specialistka za ekološko pridelavo zelenjave od semena do semena Na dlani Požari v stanovanju (električne naprave) Kaj storimo, če pride do požara na gospodinjskih in drugih električnih napravah v stanovanju? Odklopimo napravo iz električnega omrežja (izvlečemo vtikač iz vtič­nice ali odvijemo oziroma s stikalom izklopimo varovalko – naprave, če gori, se ne dotikamo, saj je lahko že poškodovana do te mere, da je pod napetostjo ohišje naprave). Gasimo z ročnim gasilnim aparatom. Najprimernejši gasilni aparat za gašenje električnih naprav je aparat na prah. V primeru, da nimamo aparata na prah, lahko gasimo tudi z aparatom na CO2, ki je slab prevodnik električnega toka. Zaradi tega je tudi ustrezno gasilo za gašenje električnih instalacij in naprav pod napetostjo. Gasilniki na prah so primerni za gašenje požarov razredov A, B in C. Razredi ABC so trdne snovi, vnetljive tekočine in gorljivi plini. Za gašenje požara razreda D uporabljamo gasilnik s posebnim prahom – samo za gašenje kovin. Gasilniki na prah delujejo po principu hlajenja in dušenja. Ko se prah stopi, žarišču odvzame toplotno energijo in tvori slano plast, ki prepre­či dotok kisika. Gasilnikov na prah ne smemo uporabljati za gašenje električnih naprav pod napetostjo čez 1000 V. Pri gašenju električnih naprav z napetostjo pod 1000 V pa je treba upoštevati varnostno raz­daljo vsaj en meter oziroma upoštevati navodila proizvajalca. Gasilniki na prah so zelo učinkoviti za gašenje začetnih požarov. Ima­jo pa slabost, da močno umažejo okolico požarišča. Njihova vsebina tehta od 1 do 12 kg. Gasilni aparat na prah Požar električne naprave POZOR: Električnih naprav ne smemo gasiti z vodo, ker voda prevaja električni tok! Kot najpogosteje prisotno bomo podrobneje obdelali nevarnost od­vodnega toka, ki teče po prevodnem gasilu. Pri gašenju požara lahko v vsakem trenutku z gasilno vodo zadenemo naprave ali omrežje, ki je pod napetostjo. V tem primeru nastane zelo nevaren položaj. Električ­ni tokokrog se lahko sklene preko curka vode in osebe, ki gasi požar. Splošno mnenje, da elektrika in voda ne gresta skupaj, vsekakor drži. V primerih sklepanja električnega tokokroga preko curka vode in osebe, ki gasi, bo velikost električnega toka odvisna od napetosti, ki je ta tok povzročila. V nizkonapetostnem omrežju in napravah, s katerimi imamo največkrat opravka, je napetost, ki požene tok, lahko fazna ali medfa­zna. Fazna napetost je napetost med faznim vodnikom ter nevtralnim vodnikom in znaša 220 V, medfazna napetost je napetost med dvema faznima vodnikoma in znaša 380 V. Praktično to pomeni, da bo oseba, ki gasi, s curkom vode zadela električno napravo ali omrežje, ki je pod napetostjo, skoraj vedno izpostavljena fazni napetosti. Zato električne naprave ne gasimo z vodo. Samo ustrezno usposobljena in primerno opremljena oseba (gasilec) lahko začne gasiti električne naprave z vodo. Pomembni so odmiki od naprav pod napetostjo in pravilna gasilska oprema. . Marko Kajfež, mag. inž. teh. var. Zvončki in trobentice, mačice, vijolice … Zvončki: Neužitni Trobentice (Primula vulgaris): Sveže smo pred kratkim nabi­rali za okrasitev torte, namenjene zakoncema, ki sta praznovala 60 let poroke. Čestitamo! Posušene trobentice bomo še celo leto uporabljali za čaj. Pred spanjem dve žlici suhih trobentic poparimo s tremi decilitri vode, pustimo deset minut, da poparek pridobi intenzivno rumeno bar vo, in spijemo za boljši spanec. Mačice: Najprej pomislimo na vrbove. Večina so užitne, odvisno od rastlinske vrste. Dišeča vijolica Vijolice (Viola sp.): Skupaj z mačehami spadajo v isti rod. Ma­čeh sicer poznamo bistveno več vrst v primerjavi z okoli 20 vr­stami samoniklih vijolic, ki rastejo v Sloveniji. Le redke zacvetijo takrat kot zvončki in trobentice. Ena takih je dišeča vijolica, ki jo navadno najdemo že marca. V ljudskem zdravilstvu je uporab­na za zdravljenje kašlja. Posušene cvetove in liste uporabljamo za pripravo poparka, korenine pa za pripravo prevretka. Vijolice vsebujejo kar nekaj sluzi, zato so primerne tudi za zgoščevanje zeliščnih juh in omak. Zaradi značilne razporeditve venčnih listov spadajo vijolice med lahko prepoznavne rastline. Nabiramo mlade liste in cvetoče poganjke. Dišečo vijolico se vam splača nabrati že zaradi tega, ker je po svojem vonju izjema med vijolicami. Ne pravimo ji zaman dišeča, pa tudi v lepoti ne zaostaja za svojimi prav nič vijoličastimi sestricami. In ne pozabite: zgodnji plevel zna biti poleg smeha najboljši recept za premagovanje spomladanske utrujenosti. . Dr. Katja Rebolj, Društvo Florijan Foto: Arhiv Na dlani Prihaja čas rojenja smrekovega lubadarja Po zimskem počitku sta se gozd in življenje v njem počasi začela prebujati. Prebujati so se začeli tudi šte­vilni škodljivci, med katerimi daleč največ škode v naših gozdovih povzročata dve vrsti podlubnikov: veliki in mali smrekov lubadar. Nekaj smo o posledicah čezmerne namnožitve smrekovih lubadarjev v trzinskem gozdu že pisali, zato vam zdaj te škodljivce podrobneje predstavljamo. Z informacijami in nasveti nam je tudi tokrat pomagal revirni gozdar Janez Mušič iz domžalske krajevne enote Zavoda za gozdove. Podlubniki (beljavarji, strženarji, lubadarji) V Sloveniji živi okoli 90 vrst podlubnikov, ki večinoma naseljujejo iglav­ce (smreka, jelka in bor). Največkrat se zalegajo v oslabela stoječa živa drevesa, naselijo pa tudi sveže podrt ali posekan les. Podlubni­ki so majhni hrošči, ki jih delimo na beljavarje (v Sloveniji je najbolj razširjen brestov beljavar), strženarje (največ je borovega strženar­ja) in lubadarje. Največ škode povzročajo smrekovi podlubniki, zlasti osmerozobi (veliki) in šesterozobi (mali) smrekov lubadar. Osmerozobi lubadar je bleščeč temnorjav hrošč, velik med 4 in 6 mm, ki se zajeda v debla starejših smrekovih dreves, šesterozobi lubadar pa je manjši (med 2 in 3 mm), bakrene barve in naseljuje mlajše smreke, lahko tudi veje in vrhove starejših smrek, ki so oslabele zaradi napada njegovega večjega sorodnika. Razlikujeta se tudi po rovnih sistemih. Samček v lubje izvrta luknjico in napravi kotilnico, v katero privabi samice. Te med skorjo in lesom izdelajo rove, v katere odlagajo jajčeca. Ličinke izvrtajo značilne rove na vsako stran samičinega rova v ličju in skorji, zaradi česar se prekine pretok hranil po drevesu, kar povzroči odmira­nje smreke. Lubadarjev razvojni cikel od jajčeca, ličinke, bube do odra­slega hrošča traja 8 do 10 tednov. Zimo preživijo v različnih razvojnih fazah. Ličinke in bube prezimujejo v rovih pod lubjem in v lesu, odrasel hrošč pa lahko zimo preživi tudi v drevesnih razpokah, sečnih ostan­kih ali v tleh. Odporni so proti izjemno nizkim temperaturam, tudi do minus 30 °C, zato zimo preživi vsaj polovica populacije. Spomladi se njihov uničevalni pohod začne, ko se temperatura zraka v senci dvig­ne nad 15 °C. Njihovi naravni sovražniki so nekatere bakterije, glive ter virusi, nekaj žuželk in ptic ter mravlje in pršice. Naš revirni gozdar pojasnjuje, da so podlubniki v gozdu prisotni ves čas, ob normalnih pogojih je škoda, ki jo povzročajo, obvladljiva. Njihovi življenjski proce­si so namreč v veliki meri odvisni od temperature, vlage, dostopnosti hrane in stanja naravnih sovražnikov. Spominja se, da so podlubniki v trzinskem gozdu največ škode povzročili pred izbruhom osamosvo­jitvene vojne leta 1991, ko je bilo v silovitem vetrolomu poškodovanih ogromno dreves. Takrat so bili ob visoki poletni temperaturi in vlagi ustvarjeni pogoji za čezmerno namnožitev tega škodljivca, ki ogroža obstoj smrek. Osmerozobi ali veliki smrekov lubadar Vir: www.zdravgozd.si Šesterozobi ali mali smrekov lubadar Vir:: www.zdravgozd.si Znaki lubadarjevega napada Prvi znak prisotnosti lubadarja so okrogle luknjice v deblu, okoli ka­terih se začne nabirati črvina opečnato rjave barve, ki je podobna grobo mleti pravi kavi. Nabira se za skorjo debla ali na tleh ob vznožju smreke. Okoli izvrtanih luknjic se pojavlja tudi smola. Drevo se začne sušiti, ko porumeni krošnja. Sčasoma začne odstopati in odpadati lu­bje, krošnja posivi, in ko začnejo odpadati še iglice, drevo odmre. Na ležečem drevju se črvina nabira okoli odprtin na skorji debla. Znaki spomladanskega napada se pokažejo, ko začne rumeneti krošnja (ju­nija in avgusta), lubje odstopi po osutju iglic. Znaki poznopoletnega napada se lahko pokažejo že septembra ali oktobra, ko začnejo odpa­dati zelene iglice in v spodnjem delu krošnje še lubje. Lahko se poja­vijo tudi pozimi, po prvih odmrznitvah spomladi ali po obisku žoln, ko začne odpadati lubje. Preko zime ostane krošnja zelena in posivi šele spomladi. Vsak hrošč, ki izleti iz napadenega drevesa (leti lahko do 6 ur daleč) lahko v svojem življenju napade do 20 novih dreves, samica pa v sezoni izleže tudi do 300 jajčec. Zato je zelo pomembno, da se njihovo žarišče čim prej odkrije in uniči. Preprečevanje širjenja in zatiranje podlubnikov Za najuspešnejše zatiranje lubadarjev je pomembno pravočasno odkriva­nje žarišč in takojšen posek naseljenih dreves (lubadark) ter njihov odvoz iz gozda. Če posekanih dreves ni mogoče pravočasno odpeljati iz gozda, moramo debla olupiti in odstranjeno lubje uničiti. Odstranjeno vejevje zlo­žimo na kupe, in če kaže znake napada, vejevje uničimo tako kot lubje, to je v skladu z določili Zavoda za gozdove Slovenije (požig, mletje, predelava v sekance ...). S tem se prekine razvoj in prepreči prelet podlubnikov na druga območja. Posebej pazljivo je treba ravnati pri požiganju, da ne povzročimo gozdnega požara. Revirni gozdar opozarja: »Le dobro terensko organizi­rane službe z ustreznim znanjem, ki ga stalno nadgrajujejo, so sposobne izvajati ustrezne zaščitne ukrepe in zatiranje. Lastnike gozdov prosim, naj me takoj pokličejo, če opazijo novo žarišče lubadarja.« Pri odstranjeva­nju napadenih dreves je treba upoštevati tudi roke, ki jih določa Zavod za Na dlani (3.800 hektarov), zato poleg ostalega dela sam ne morem vsega odkriti pravočasno.« Dodaja še: »Zaradi letošnje izredno mrzle zime bo luba­darjev verjetno manj, seveda če ne bodo kasneje izpolnjeni drugi pogoji za njegovo čezmerno namnožitev.« Zaradi pregleda ogromnih površin in težje dostopnih terenov delavci javne gozdarske službe žarišča podlub­nikov včasih odkrijejo tudi prepozno. Pri delu naj bi si kmalu pomagali z brezpilotnim letalnikom, ki bo opremljen s toplotno kamero, s katero bodo pri preletih spremljali spremembo temperature drevesa, obljublja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. Janez Mušič upa, da jih bodo lahko zares kmalu uporabili, saj bi z njimi veliko hitreje odkrivali napadena območja. . Tanja Jankovič gozdove Slovenije. Janez Mušič pojasnjuje, zakaj jih je treba upoštevati in kakšni so: »S pravočasno uničenimi ali odstranjenimi napadenimi drevesi se prekine razvoj in prepreči izlet podlubnikov na druga območja. Roki za odstranitev, ki jih določamo lastnikom gozdov v odločbah za posek, so tudi preko zime kratki: za odkrita žarišča v decembru je rok dva meseca, za kas­neje odkrita pa do 21. marca. Od marca dalje velja spet 21-dnevni rok za posek.« V primeru, da lastniki niso vešči sečnje in odstranjevanja ali nimajo potrebne opreme, je delo najboljše prepustiti usposobljenim izvajalcem, ki so navedeni na spletnih straneh Zavoda za gozdove. Zaščitno varstvo pred podlubniki Na namnožitev podlubnikov vplivajo številni vremenski dejavniki, ki se jih ne da preprečiti, vpliva se lahko le na obseg škode, ki jo te žuželke povzro­čajo v naših gozdovih. Zato gozdarji priporočajo lastnikom gozdov redno pregledovanje (vsaj enkrat mesečno) svojih gozdov, predvsem iglavcev, in pravočasno izvajanje zatiralnih ukrepov na odkritih žariščih. Prvih nekaj let po sanitarni poseki priporočajo tudi pregledovanje saniranih žarišč, ker bi se na sečnih ostankih lahko ponovno pojavili podlubniki. Poleg tega morajo lastniki skrbeti tudi za ustrezno nego gozda. Redne preglede opravljajo tudi revirni gozdarji, ki z nameščanjem kontrolno-lovnih pasti spremljajo razvoj in številčnost podlubnikov. Pri obnavljanju gozdov je pomembno, da smreke ne sadimo na rastiščih, ki so zanje neprimerna. Kaj lahko storimo obiskovalci gozda, če na sprehodu opazimo lubadarje, črvino ali sušenje dreves? Janez Mušič nam svetuje: »Vse odkrite napadene smreke so označene z rdečo piko in našim žigom, a če občani Trzina na sprehodu po gozdu odkrijejo kakršenkoli znak lubadarja ali poškodbe dreves, me lahko pokli­čejo na številko: 041 657 221 in pri tem razložijo, kje in kaj so videli. Tako obveščanje je pravzaprav dobrodošlo, saj pokrivam veliko področje gozda Posušena smreka (zaradi lubadarja) Bo Trzin prva slovenska branju prijazna občina? V Združenju splošnih knjižnic so v sodelovanju s Skupnostjo občin Slove­nije in Ministrstvom za kulturo februarja predstavili projekt »Branju prijazna občina«. Na predstavitvi je bila kot vzorčen primer z uspešnim delovanjem javne knjižnice izpostavljena prav Občina Trzin. Dobitnica tega prestižnega naziva, ki bo imel večji lesk tudi zato, ker bo podeljen prvič, bo izmed prija­vljenih občin izbrana na natečaju, razglašena pa bo na dogodku Ta veseli dan kulture 3. decembra 2017. Projekt želi ljudem približati branje kot življenjsko vrednoto ter spodbu­diti občine k sistematičnemu vlaganju v promocijo branja in k načrtnemu razvoju bralne kulture na lokalni ravni. Trzinci visoko vrednotimo branje, kar dokazuje podatek, da je trzinska knjižnica glede na število prebivalcev že dolga leta med najbolj obiskanimi v Sloveniji. Na občinski proslavi ob kulturnem prazniku je župan Peter Ložar dejal: »Ne delam si utvar, da bo čez desetletja še zmeraj toliko bralcev knjig, vendar upam, da bo branje ostalo zakoreninjeno med nami v kakšni drugi, verjetno elektronski obliki.« Želji se pridružujemo tudi mi, in vas vabimo, da obiščete trzinsko knjižnico. Kot je v poslanici ob promociji projekta zapisal pisatelj in prevajalec Boštjan Gorenc Pižama, je »branje odlična pot do širjenja obzorij. S spoznavanjem novih razmišljanj, navad in kultur premagujemo strah pred neznanim in postajamo bolj človečni do soljudi.« . Tanja Bricelj Vremenska sekir(i)ca Široko odprte pomladne in svetlejše Gregorjeve dveri Če so nam januarja zaradi mraza pogosto šklepetali zobje, pa je bilo že zadnji mesec letošnje meteorološke zime vse po starem – pretoplo. Vendarle sta bila kar dva od treh zimskih mesecev prehladna in zato, po nekaj letih, tudi zima v celoti. Verjetno ste že sami videli in občutili, da je zunaj pomlad. Če ste pozabili, so vas na to prav gotovo spomnili po Pšati plavajoči gregorčki na tokrat sobotni predvečer gregorjevega (12. marca). Gregorjevo je v bistvu naše oziroma slovensko valentino­vo. Slednjega nam zadnje desetletje trgovci in peki ter slaščičarji bolj ali manj uspešno »prodajajo« kot dan za nakup najrazličnejših dodat­kov in posladkov za tiste, ki se imajo(-mo) radi. Med njimi tudi zakon­ce in pare v okviru zunajzakonskih skupnosti (slednji že prevladujejo nad prvimi). Za nekatere je to nekakšna »generalka« za dan žena in/ ali materinski dan, čeprav ima sveti Valentin le ključe od korenin, na gregorjevo pa se ženijo ptički. Ko je veljal še stari julijanski koledar, je godoval sveti Gregor prav na dan začetka pomladi. Z uvedbo novega, gregorijanskega, pa se mu je pomaknil god nekoliko nazaj. Gregor, sicer znan kot prinašalec luči, je bil v resnici papež Gregor Veliki, ki je vpeljal novi koledar, ki ga uporabljamo še danes, in se imenuje prav po njem gregorijanski. Marsikje na Gorenjskem pravijo, da na gregorjevo »vržejo v vodo luč«, saj je zaradi vse bolj dolgega svetlega dela dne ne potrebujejo; če smo natančnejši, pa manj dodatne razsvetljave. Ta nekdaj seveda ni bila tako poceni kot danes, vendarle potrebuje večina obrtnikov pri svojem delu dobro svetlobo. Verjetno je bilo nekoč tako tudi s števil­nimi trzinskimi mesarji in drugimi rokodelci v teh krajih. Na predvečer Gregorjevega godu spuščajo po vodotokih, predvsem na Gorenjskem, gregorčke oziroma z lučkami in/ali svečami osvetljene hiške, cerkvice, deščice, ladjice in podobno. Da se zunaj res ženijo ptički (na Pšati so sicer številnejše od ptičev race …) lahko preverjamo sami že več te­dnov, če le znamo pozorno prisluhniti naravi. Ne ženijo se le oni, ozrite se okoli sebe in boste prej ali slej uzrli tudi kakšen kljunčkajoči se sveže zaljubljen parček na eni od pšaških klopi. Bolj kot Gregor je kriv za te vzgibe občutek toplote, ki zbudi na pomlad v človeku prek zime nekoliko »zamrznjena« čustva. Bolj kot za obrtnike in ptičjo ohcet je gregorjevo pomembno tudi za spomladansko delo na polju, nekakšen kmetov semafor, na katerem gori zelena luč vse tja do pozne jeseni, ko si lahko spet prehodno oddahne. Zelena luč pa se je, vsaj za večino Trzincev, prižgala že februarja, saj je bil ta kar za 2–3 stopinje Celzija toplejši od dolgoletnega povprečja (ta je približno 2 °C), zato pa smo bili precej bolj prikrajšani za sončne žarke – ti so nas greli le 60-odstotno glede na pričakovano. Drugi mesec v letu nam je pokazal dva različna vremenska obraza – prva polovica je bila precej turobna in hladna, druga pa lepša in toplejša. Padavin je bilo »ravno prav«, čeprav nismo presegli stotice; najbolj namočena je bila prva dekada meseca. Snežno odejo smo imeli le tri dni (največ 3 cm), slano šest in meglo pet dni; ledeni dnevi pa so (na srečo!) izginili. Bolj kot megla so nam zastirali sonce oblaki, ki so jih višinski vetrovi iz vzhodnega kvadranta vztrajno pošiljali nad naše kraje. Še najbolj burno vreme smo imeli v petek, 24. februarja, ko smo v Trzinu (pomnite novo povezavo do vremenske postaje - http://trzin. zevs.si/) izmerili najvišjo dnevno količino padavin in najhitrejši sunek vetra. Na koncu ošvrknimo še meteorološko zimo: po petih letih je bila povprečna temperatura zimskega trimesečja spet podpovprečna, sonca smo imeli za petino več od pričakovane osončenosti, pada­vin pa dve tretjini glede na dolgoletno povprečje. Na kratko – bila je hladna, sončna in nekoliko presuha. Ker imamo pozimi opravka s snegom, je na dlani ugotovitev, da je bilo tega povsod premalo, možno pa je bilo umetno zasneževanje. Kakorkoli že, tudi letos se je vnovič potrdilo, da približevanje pomladi »slutijo rože prej kakor človek«. . Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik Opazovalna postaja Padavine - februar 2017 (v mm) Vremenska postaja OŠ Trzin Februar 2017 Kazalec Podatek Čas Datum Trzin (OŠ) 66 Povprečna mesečna T zraka (°C) 4,0 1.–28. 2. mesec Loka pri Mengšu 68 Najvišja mesečna T zraka (°C) 14,6 27. 2. 12:50 Radomlje 80 Najnižja mesečna T zraka (°C) -3,5 11. 1. 7:14 Grosuplje 80 Število dni s padavinami > 0,2 / 2 / 20 mm 11/7/0 1.–28. 2. mesec Brezje pri Tržiču 86 Skupna količina padavin v letu 2017 (mm) 102 1. 1.–28. 2. 2 meseca Letališče Brnik 91 Povprečna mesečna hitrost vetra (km/h) 1,7 1.–28. 2. mesec Domžale 96 Najvišja hitrost (km/h) vetra in njegova smer 39 / S 24. 2. 2:30 –3:00 Ljubljana Bežigrad 114 Najpogostejša smer vetra SSZ 1.–28. 2. mesec Topol pri Medvodah 123 Št. hladnih dni (min. T <0 °C) 8 1.–28. 2. mesec Izbrani meteorološki kazalci za vremensko postajo OŠ Trzin in količina padavin na širšem območju Ljubljanske kotline februarja 2017 (Viri: ARSO, C Z Trzin, Slovenski meteorološki forum, Vremensko društvo ZEVS, VP Radomlje in Loka pri Mengšu.) 26 | Odsev — Glasilo občine Trzin Napovednik Napovednik Društva upokojencev Žerjavčki Trzin V sredo, 22. marca 2017, bo ob 17.30 odprtje razstave glinenih izdel­kov članic sekcije ročnih spretnosti DU Žerjavčki. V avli Centra Ivana Hribarja si razstavo lahko ogledate do 10. aprila. V soboto, 25. marca 2017, bo ob 18. uri v trzinskem kulturnem domu gostovala dramska skupina iz Črneč s komedijo »Ojoj, tašča je spet živa«. V četrtek, 6. april 2017, bo izlet za člane DU Žerjavčki na Brione, otok, ki je bil dolgo zaprt za javnost. Pojdimo si ga ogledat! Druge dejavnosti: - Kolesarji/ke kolesarijo ob četrtkih izpred CIH ob 10. uri. -Pohodniki/ce se odpravijo ob torkih na krajše in daljše sprehode izpred Mercatorja ob 8. uri. - Balinarji/ke balinajo na domačem balinišču v lepem vremenu, prija­ vili pa so se tudi v letno ligo. - Strelci/ke z zračno puško vadijo streljanje ob ponedeljkih od 11. do 12. ure na strelišči SD Trzin, v OŠ Trzin. -Pevci/ke se zbirajo ob torkih na vajah v Dvorani Marjance Ručigaj ob 19. uri. -Ročne spretnosti preizkušajo in ustvarjajo v društveni sobi Men­geška 9, ob četrtkih po 10. uri. Kdaj se še kaj dogaja, vprašajte na tel. 031 405 646. Vsem upokojenkam in upokojencem, ki še niste člani DU Žerjavčki, želimo, da spoznate dejavnosti, ki jih je pri nas zelo veliko, in se nam pridružite. Ne čakajte na starost, ko bo čas vzel moč, voljo in zdravje … Zoran Rink Potopisno predavanje: Transsibirska železnica Tokratno popotovanje bo malce drugačno. Z vlakom se bomo pe ljali po najdaljši železnici na svetu. Kot pravi predavateljica Marija Kojek, je to potovanje, ki ga ni moč na kratko opraviti niti opisati. Železnica je dolga 9.288 kilometrov, prečka osem časovnih pasov, gradili pa so jo kar 25 let. Neverjetne postaje moskovske podzemne železnice, zlate fontane Peterhofa, pozabljeno sibirsko mestece Tay shet, balet v St. Peterburgu, prepovedano mesto v Pekingu, sladko morje Bajkal, največji spomenik konjenika Džingiskana in še več v torek, 28. marca, ob 20. uri v Kulturnem domu Trzin. Vstopnina dva evra. Ana Pirc Kulturni večer: Alenka Ivančič in Lovilka sanj Za vse knjižne molje prihaja predstavitev knjižnega prvenca Alenke Ivančič. Lovilka sanj je knjiga za vse, ki si drznejo sanjati o čisti lju­bezni, iskati resnico onkraj potrošništva in raziskovati globine svoje duše. Bralec spremlja zgodbo o Kiani, ki jo dve spodleteli romanci pahneta na rob. V Edinburgu spozna pouličnega umetnika Illana, ki v njej takoj prepozna sorodno dušo. A njuna vez je vse prej kot običaj­na. Avtorica najgloblja čustva in razmišljanja z lahkoto preliva v bese­de. V burno ljubezensko zgodbo pa so prav tako mojstrsko vpletene družboslovne prvine, ki bralca na neprisiljen način opomnijo, da na življenjske situacije ne Foto: Osebni arhiv Alenke Ivančič more vedno gledati črno-belo. Večer, pod­ prt z živo glasbo, bo vodila Saša Hudnik v četrtek, 23. marca, ob 19. uri v Dvorani Mar­jance Ručigaj. Lepo vabljeni! Ana Pirc Tematski večeri: Možgani v odnosih Družinski in terapevtski center Pogled tudi v letu 2017 organizira mesečne tematske večere z naslovom Možgani v odnosih. V sklopu devetih predavanj, ki so se začela februarja in se bodo končala decembra, bodo predstavili različne teme razvoja otroških, najstniških in tudi možganov odraslih ter kako se to izraža v vsako­dnevnem funkcioniranju, še bolj pa v odnosih – starševskih, partner­skih, družinskih in prijateljskih. Predavanja so zastavljena tako, da bodo imeli poslušalci prilož­nost spoznati čim več praktičnih primerov iz terapevtske prakse, ki jih bodo (še strokovno razložili in ovrednotili) povezali s konkretnim terapevtskim znanjem in izkušnjami. Predavanja bodo enkrat mesečno potekala v Dvorani Marjance Ru­čigaj v Trzinu ob 19. uri, vstopnina za posamezno predavanje pa bo 10 evrov. Prvo predavanje 'Odnos (starševstvo), ki upošteva razvoj možga­nov', je že potekalo februarja, v naslednjih mesecih pa se bodo zvrstila še naslednja predavanja: '(Otroški) možgani in deskanje po čustvenih valovih' bo v ponedeljek, 20. marca 2017; tretje predavanje '(Otroški) možgani in obvladovanje burnih čustev' bo v petek, 14. aprila 2017; četrto predavanje '(Otroški) možgani – od izbruha do umirjenosti' bo v ponedeljek, 22. maja 2017, in pred poletnim premorom še peto pre­davanje z naslovom 'Odnos ali starševstvo od znotraj navzven', ki bo v četrtek, 22. junija 2017. Jeseni se bo zvrstil drugi sklop predavanj. Šesto po vrsti bo obravnavalo 'Razvoj otroških možganov in naveza­nost – varnost v odnosih in starševstvu', potekalo pa bo v četrtek, 28. septembra 2017. Sledila bodo še sedmo predavanje 'Moč najstniških možganov in bistvo mladostništva' v četrtek, 26. oktobra 2017, osmo predavanje 'Najstniški možgani – izzivi za starše in mladostnike' v četrtek, 30. novembra 2017, in zadnje predavanje 'Najstniški možgani in zasvojenosti' v četrtek, 21. decembra 2017. Več o vsebini posame­znih predavanj si lahko preberete na spletni strani: www.pogled.si. In še novost: Starši, ki imate otroke, starejše od treh let, jih lahko pripeljete s seboj. Organizirali bomo varstvo, vendar morate o tem obvestiti organizatorja po elektronski pošti: zavod@pogled.si. Vljudno vabljeni! Napovednik Katzen kabaret Kolaboracija vojnih dobičkarjev Kamnika in Tr­ zina je obrodila sadove, in reče se jim – Katzen kabaret non plus ultra! Ste mislili, da je Katzen kabaret pokopan? Da se je zadušil v mor­ ju strasti in pod ploho neizstreljenih nabojev? Ne! Ponovno se roje­ va, v novem svetu, v novi preobleki. Prihaja, da vas zapelje, da vas vznemiri in posrka v svojo sladko norost. Vojne vihre in seksualne perverzije mu ne morejo do živega. Reinkarniral se je in postal – zasvojen. Zasvojen od vsega, kar vam pade na pamet, in tudi od vsega tistega, kar je na videz nedolžno in nedotakljivo. Agresija in perverzija sta se pretvorili v svet omame in tisočerih razdevičenj. Nadvse vljudno vabljeni 8. aprila 2017 ob 20. uri v Kulturni dom Trzin. Vabilo na zbor KUD Franca Kotarja Trzin Občni zbor KUD Franca Kotarja Trzin bo v petek, 24. marca, ob 20. uri v dvorani kulturnega doma na Mengeški cesti 9 v Trzinu. Predlagani dnevni red smo objavili v februarskem Odsevu, naj le opomnimo, da bo treba na občnem zboru poravnati članarino za tekoče leto 2017 v višini 10 evrov. Člani, ki občnemu zboru zaradi nujne zadržanosti ne bodo prisostvovali, bodo članarino poravnali naknadno. Pred začetkom občnega zbora vpisujejo tudi nove čla­nice in člane. Vsi interesenti za članstvo se lahko o delu v društvu pozanimate na: info@kud-trzin.si ali po telefonu 070 424 878. Po uradnem delu zbora članov sledi druženje. Kulturno vas vabi Brigita Ložar, predsednica KUD Franca Kotarja Trzin. Gostujoča L.A.Ž.N. V nedeljo, 26. marca 2017, se obeta prva letošnja domača premiera, ob 17. uri se bo predstavila Show skupina (III. triada osnov­ ne šole). Lina in Lona sta agentki v agenciji za boj proti kriminalu L.A.Ž.N., ki ju njun šef pošlje preiskovat skrivnostni primer ot rok, ki za nekaj dni izginejo, potem pa se v šolo vrnejo popolno ma drugačni. Agentki se morata vklopiti v šolsko okolje, vendar sta pri tem zelo nespretni. Kdo je skrivnostni Lutkar? Lina in Lona prideta do presenetljivega razkritja … V okviru zgodbe so obravnavane teme, ki se dotikajo prevladujočih vrednot v so dobni potrošniški družbi, v kateri najstniki iščejo svoje mesto. V predstavi svojevrstno mesto najdeta tudi glasba in ples. Več na: www.kud-trzin.si/2017/02/lazn napoved. Vabilo na zbor članov TD Kanja Trzin Vabimo na 17. zbor članov Turističnega društva Kanja Trzin v torek, 21. marca 2017, ob 18.30 v avlo Osnovne šole Trzin, Mengeška cesta 7B. Dnevni red: 1. Odprtje in izvolitev delovnega predsedstva 2. Sprejem dnevnega reda 3. Poročila o delu v letu 2016: aprilska predstava: Zagonimo Slovenijo Foto: Izredni teater Tombas Litija - predsednika - tajnice - blagajničarke - nadzornega odbora - častnega razsodišča 4. Razprava o poročilih, poročilo verifikacijske komisi je in sprejem poročil Mesec je naokrog, pomlad se prebuja in pred vrati je zadnja go­stujoča predstava letošnje sezone. Že četrtič se k nam vrača Izre­dni teater društva Tombas iz Litije, prepoznaven po svojih avtorskih predstavah in dosežkih, ki jih potrjujejo priznanja. Tokrat se vrača­jo s satiro o slovenskem podjetniškem duhu in boju posameznikov, željnih preboja do finančnega uspeha. Spremljamo zgodbo Metke, lastnice prihodnje turistične kmetije, in njenega priložnostnega pri­ležnika Voranca. Sooči se s sodobnim individualističnim in izrazito materialističnim ter v svet globalnega gospodarstva vpetim pogle­dom mlajše generacije. Ali rešiti hribovsko življenje na tradicionalni način, z idejo lokalnega podjetniškega inkubatorja, ali poslovno pri­ložnostjo mednarodnega podjetnika? Ali bo razpadajoča brunarica postala mednarodna korporacija? Ali bo celo zablestela v televizijski oddaji? Po odgovore pridite v soboto, 1. aprila, ob 20. uri v Kulturni dom Trzin. Vstopnina osem evrov. Se vidimo! Ana Pirc 5. Predstavitev in sprejem: - programa dela za leto 2017 - finančnega načrta 2017 6.Razno Namesto pogostitve po zboru dobi vsak prisoten član bon za malico na Florijanovem sejmu! Na zboru članov moramo poravnati tudi članarino za leto 2017 v višini 10 evrov. Člani, ki zaradi nujne zadržanosti ne bodo prisotni, bodo lahko članarino poravnali v Centru Ivana Hribarja ob ponedeljkih in torkih v času uradnih ur. Ljubo Arsov, predsednik TD Kanja Trzin Napovednik Zbiralna akcija starega papirja Na lokaciji Vrtca Žabica (Ploščad dr. Tineta Zajca 1) bo od ponedeljka, 27. marca, od 7. ure – do četrtka, 30. marca 2017, do 11. ure organizirana zbiralna akcija starega papirja, ki naj bo povezan v svežnje. Zbrana sredstva bodo namenjena za sklad Vrtca Žabica. 21. 03. 2017 Trzin (Habatova ul., Jemčeva c., Kmetičeva ul., Mengeška c., Za hribom) 22. 03. 2017 Trzin (ostale ulice) 15.30–17.00 Trzin Na dvorišču Mengeške 9, Trzin 22. 03. 2017 17.30–19.00 Trzin Na parkirišču pred trgovino Mercator Napovednik Občina Trzin, trzinska društva in organizacije vabijo, da se udeležite tradicionalne spomladanske občinske čistilne akcije »OČISTIMO TRZIN 2017«, ki bo v soboto, 1. 4. 2017, z začetkom ob 9. uri. PRIDRUŽITE SE NAM bljanska c. 12/f, 1236 Trzin. Rok za dostavo ovoj­ na enem od zbirnih mest: nice z zgodbo je 28. oktober 2017, ko bo natečaj 1. BRUNARICA V DOLGI DOLINI: Smučarsko zaključen. društvo Trzin, Kolesarsko društvo Felixi Trzin, lista Trzin je naš dom 2. PARKIRIŠČE PRI CERKVI, cesta Za hribom: Turi­stično društvo Kanja Trzin in Društvo upokojencev Žerjavčki Trzin 3. OBČINA TRZIN, Mengeška cesta 22: Šahovsko društvo Trzin 4. KULTURNI DOM TRZIN, Mengeška cesta 9: Kul­turno društvo Franca Kotarja Trzin 5. PARKIRIŠČE ZA KUD-om TRZIN, Mengeška cesta 9: Karitas Trzin in Društvo Samokres 6. OSNOVNA ŠOLA TRZIN, Mengeška cesta 7B: Strelsko društvo Trzin 7. VRTEC ŽABICA, Ploščad dr. Tineta Zajca 1: Športno društvo Trzin 8. HIŠICA PD ONGER, Ulica Rašiške čete 4: Planinsko dru­štvo Onger Trzin, Društvo Florijan 9. FRNIHTOV BAJER: Lovska družina Mengeš 10. AVTOPRALNICA, Kidričeva ulica 39: Dru­ 11. OIC TRZIN, križišče ulic Dobrave/Gmajna: Orientacijski klub Trzin 12. GASILSKI DOM TRZIN, Ljubljanska cesta 2: Pro­stovoljno gasilsko društvo Trzin 13. VEČNAMENSKI OBJEKT »LOPA na Habatovi ulici«, Habatova 7/d: Civilna zaščita Občine Trzin S seboj prinesite rokavice in dobro voljo. Zaključek akcije je predviden istega dne ob 13. uri v go­stilni »Pri NAROBETU«, Mengeška c. 37. Vsak udeleženec akcije bo prejel brezplačen topel obrok in napitek. Informacije so na razpolago na spletni strani Občine Trzin (www.trzin.si) in pri predsednikih/-cah trzinskih društev. VLJUDNO VABLJENI. Nasvidenje na čistilni akciji. Udeležba na čistilni akciji je na lastno odgovornost! Organizatorji ne prevzemajo od­govornosti za morebitne poškodbe in nezgode na čistilni akciji. V primeru slabega vre­mena bo čistilna akcija prestavljena na soboto, 8. 4. 2017. 7. natečaj za najboljšo zgodbo našega kraja Trzina Trzin je poln najrazličnejših zgodb, bogat pa je tudi z zanimivostmi, legendami in anekdotami. V želji, da bi se te zgodbe ohranile tudi za prihodnje rodove, želimo z natečajem 'Zgodba našega kraja' spodbuditi spomine in domišljijo občanov. Zato vabljeni k pisanju zgodb prav vsi pišoči, tako starejši kot tudi mlajši. Zgodbe preteklih dogodkov in oseb lahko oblikujete po pripovedovanju dedkov in babic, po svojih spominih ali pa po svoji domišljiji. Dolžina zgodbe je omejena na največ 2000 znakov, vključno s presled­ ki. Zgodbi je treba obvezno pripisati: ustno izročilo, resnična zgodba ali izmišljena zgodba. Prispevke skupaj s podatki o avtorju (ime, priimek, naslov) pošljite v zaprti ovojni­ci s pripisom: “Natečaj za najboljšo zgodbo našega Tri najboljše zgodbe po izboru strokovne žirije bomo simbolično nagradili. Najbolj zanimive zgodbe in v njej opisane posebno­ sti Trzina ali osebe bomo vključili v turistično promocijsko gradivo. Avtorji objavljenih prispevkov, ki jih bomo uporabili v turistično-promocijske namene, bodo ohranili moral- ne avtorske pravice. Več informacij v povezavi z natečajem lahko dobite na telefonski številki: 01 564 47 30. Pasji dnevi KUD Franca Kotarja Trzin pripravlja sklop v četrtek, 20. aprila 2017; tretje predavanje 'Pasja govori­ štvo prijateljev mladine Trzin, Zavod Azum, Zdru­ ca telesa' bo v četrtek, 25. maja 2017; četrto predavanje ženje borcev za vrednote NOB Trzin in Zveza vete­ 'Osnove poslušnosti' pa bo v četrtek, 22. junija 2017 – ranov vojne za Slovenijo - Sekcija Trzin vsa predavanja se bodo začela ob 18. uri in bodo poteka­ predavanj za pasje navdušence ali tiste, ki bos­te lastniki psov šele postali. Predavanja bodo vodili Eva Fortuna, Marko Porenta in drugi strokovnjaki, lahko so vam v pomoč pri odločitvi za pasmo psa, o negi psa, pasjem bon­tonu, naučili se boste prepoznavati pasjo govorico telesa in osnove poslušnosti. Prvo predavanje 'Odgovoren nakup psa' bo v četrtek, 30. marca 2017; drugo predavanje 'ABC pasjega bontona' bo la v KUD Trzin, podrobneje so vsebinsko predstavljena na spletni strani www.kud-trzin.si/2017/03/pasji-dnevi-pre­ davanja-za-bodoce-lastnike-psov. Vstopnine ni, zaželene so predhodne prijave in prostovoljni prispevki. Vabljeni! Poljubček ti dam Vsi občani in občanke Trzina vabljeni v četrtek, 30. marca, ob 17. uri v OŠ Trzin, kjer bo potekala prireditev ob materinskem dnevu z naslo­vom »Poljubček ti dam«. 100 in 1 maketa Vabljeni na predstavitev knjige avtorja Petra Ogorelca »100 in 1 ma keta«, ki bo 11. aprila 2017 ob 18. uri v Dvorani Marjance Ručigaj. Ob 19. uri bo sledilo še odprtje razstave maket v avli Centra Ivana Hribarja. Oglasi