, V ' * f . g"*«' Brnim1 • sStol. ■ - iM fiHir>i slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah, fr^aja vsak dan izvzemii nedelj in praznikov. GLAS ARODA T List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenic dally in the United State* Issued every day except Sundays and Holiday«. Wasiiingtonske novosti. Zasedanje kongresa. Ženske povsodi jednake, v mestih in divjini. BAflKDAHJE 60. KONGRESA BO- POVSODI V NAJNAPREDNEJŠIH DE V KRATKEM DOKON- MESTIH, KAKOR TUDI V 6ANO, IN SICER NAJ- PRAGOZDIH IMAJO BRŽE V ČETR- ISTE LASTNOSTI. TEK Med njimi je opaziti vedno jedno in Ob« zbornici imata še obilo dela, kfcjtt vse polno predlogov m se ni rešenih. PODPORA TRGOVINSKI MORNARICI. isto moralo. PRVA STVAR: LEPOTA. Washington, 1. marca. Zasedanje 60. kongresa se zaključi v četrtek opoludne, oziroma ob uri, ko bodeta novi predsednik in podpredsednik inangnrirana. Do tedaj bodo v zastopniške j zbornici, kakor tudi v senatu nepopisno bi teli z deli, kterih je treba še vse polno dokončati. Pred vsem je naravno treba rešiti dovolit-vene predloge. V zbornici so vse velike predloge že sprejeli, dočim morajo v senatu še rešiti predlog o izdatkih aa eiviino upravo. 7a vojn« w»lo v West Pointu in splošni predlog o deficita, oziroma njega pokritju. Rešiti je treba tudi še predlog« glede dovolitev za postavo daj o. pravosodje, pokojnino, vojsko, poljedelstvo i a izboljšanje luk ter vodo torij. O teh predlogih so posvetovanja For Judy 0'Grady and the Colonel's lady Are sisters under their skin. Kipling. Chicago, 111., 1. marca. Profesor Frederick Starr, kteri predava na chicaškem vseučilišču, je ravnokar v nekem tukajšujem mesečniku objavil članek, v kterem temeljito dokazuje, da so ženske povsodi jednake, pa naj že žive v New Yorku, Chicagu in Londonu, ali pa v pragozdih najtemnejše Afrike. Mordla vseh žensk, takozvanih olikanih, kakor tudi onih, ki so hčerke barbarskih narodnosti, je vedno in v vsakem posameznem slučaju jednaka. kar je prav lahko dokazati s tisočerimi dokazi. Nekoliko dokazov navajamo: Splošna morala je pri olikanih in divjih ženskah jednaka, oziroma zelo pomanjkljiva, kajti vsem je lastna hlimba in navidezna nedolžnost. Olikane in divje ženske se vedno Godbe pri inauguraeiji predsjednika Tafta. VODJE RAZNIH GODB, KTERE BODO PRISOSTVOVALE INAUGURACIJI PREDSEDNIKA TAFTA, SE POSVETUJEJO. Tem povodom be bodo igrali vsi znani južni in severni komadi. YANKEE DOODLE" IN "DIXIE". *e dokonča in treba jih je le še ^^ ^ poJvr?ejo najhujšim. mu_ potrdi ti. Tekom sedanjega zasedanja kongresa m je več dovolilo, nego pri icteremkoli drugem zasedanju kongresa, kajti dovoljenega bode več nego 1006 Milijonov dolarjev, ktero svoto je dovoli!, kaikor znano 59. koagreo. • * • Predsednik Roosevelt je bil včeraj v sadnji« pri božji službi kot predsednik Zjed. držav. Obiskal je prvo reformirano cerkev, kamor je redno zahajal, kadar je bil v Wash-ingtonn. Danes je Ror-sevelt izdal prokla-macijo, s ktero poživlja zvezin senat, naj se dne 4. marca sni de k posebno j seji, da mu z&more dati še kaka naročila, kakor je to vedno o-bičaj, p redno kak predsednik o« ta vi predjed si&tvo. Tem povodom se bodo .-»»natu najbrže uradoma naznanila imema novih članov vladinega kabineta. kam. kadar se gre za to. da se ravnajo natančno po modi. Ženske ustanavljajo svoje klube ta ko v olikani Ameriki, kakor tudi \ divjej Afriki. Ženske se prodajajo kot žene tako v New Yorku in Chicagu, kakor tudi j v afriških pragozdih. i Sramežljivost prihaja pri olikanih in pri divjih ženskah vedno le iz jed-nega vira. Tašre so pri olikanih in pri divjih ljudeh popolnoma jednake. Afriške in ameriške ženske hočejo imeti v vsakej nadevi vedno stzadnjo besedo''. Orel odnesel otroka. Vsled materinega nasveta pripoznal nmor. Ottumwa. Iowa. L marca Zamorec John Junkin, kteri je ravnokar prišel iz zaporov, ker je bil na sumu, da je umoril Miss Claro Rosen, je zopet v ječi. Policija je namreč dobila i proti njemu še nekoliko dokazov in i vsled tega se ie moral vrniti v ječo. Montgomery, Ala., L marca. V Včeraj po noči je pozval v ječo svojo Coosadi, deset milj daleč od tukaj, mater in ko je prišla starka k njemu, je priletel včeraj velikanski orel, ki j jo je takoj vprašal: "Naj li povem je meril s raztegnjenimi poroti sedem ! resnico, matif' — "Povej resnieo. čevljev, pred neko zamorsko kočo in napadel triletni, deklico zamorca Se-phus Brown a. ki se je igrala pred kočo. Orel je že odletel s otrokom, ko sta pri£l» toiaenjr srečo. V Alaha- Povedal je tudi, da pri teea ni imel mi dosedaj že petdeeet let ni bilo videti kakega orla. ferajk V Terre Haute, Ind., je pričeto 250 delavcev tamo&nje Terre Haute Brewing Oo„ štrajka*i, ker jim l«et-niki tovarne niso privolile v povi&a-nje plače in skrajšanje deJavnefra čase Cena vožnja« Pa mik i Avstro-Amerikane črte ''OCEANIA" odpluje io. marca "MARTHA WASHINGTON" odpluje 14. marca. Voinji listek velja is Nm Voska: de Trate ali pomočnikov in naznanil je končno tudi mesto, na kterem je skril dragu lje, ktere je svoje j žrtvi pobral. Kakor hitro je to izpovedal, so ga poslali v Des Moines, Iowa, ker inače bi ga tukajšnji prebivalci brezdvom-no linčali. Parnik na peščeni nah. New Orleans, La.t 1. marca. Sem kaj se javlja, da je parnik Heredia, ki je last United Fruit Co., pri Cape fJraeias, 15 milj daleč od obežja re publike Nicarague, za vozil na pešče-nine. Parnik so kmalo potem rešili. Parnik, na kterem je razun možtva tudi 46 potnikov, je namenjen v New Orleans Cincinnati ni več ▼ nevarnosti Cincinnati, Ohio, 1. marca. Nevarnost, ktere je v minolem tednu pretila vsled povodnji, je mm sedaj odstranjena, kajti zavladalo j« aopet mrzlo vreme, taka, da voda vet M aeiaftte Škoda, ktee* jo aapravfla x*W 0bm tekaj m v Kapelniki raznih godb, tako vojaških. kakor tuili civilnih so že sklenili, kteri komadi se bodo svirali v Washingtonu povodom inauguracije predsednika Tafta. Tako je kapelnik John C. Weber v Cintinnatiju, Ohio, sklenil, da ne bo uvaževal Taftovega okusa pri glasbi, ker ve, da Taft nima nikakega posluha. Vsled tega je sklenil, da bode njegova godba, ki šteje 100 mož, svi-rala znano in ^splošno priljubljeno škotsko koračnico "Auld Lang Syne" kakor tudi zaljubljeno koračnico 4' Sweethearts' George IL Green, ki je kapelnik neke godbe v Omabi, Neb., bode dal pri inauguraeiji svirati "Old Bob Ridley". Philadelphijska godba, ktero vodi neki Dilley, bode dal svirati koračnico '; Pennsylvania "in 11 Dream of the TJ- S." Neworleanska godba bode svirala južno himno "Dixie", ktero koračnico bode igrala tudi godba iz Louisville, Ky. Neka chicaška godba, ki pride tudi k inauguraeiji. bode igrala koračnico "The Sultan of Sulu" in zopet druge godbe, kterih bode brez števila, bodo svirale "Hail Columbia", "Yankee Doodle", "Hail to the Chief", "Banks of the Wabash", "My Own United States", "Hail? The Gangs A11 Here", "Big Indian Chief". "Honey Boy" itd. Preprečenje razstrelb v premogovih rovih. Zastopniška zbornica v Washingtonu, I). C., je dovolila $150,000, ktera svota se iina porabiti za poskuse \ svrho preprečenja razstrelb v pre-mogovih rovih. Prvotno je bilo pred-iiigano. da se v to svrho dovoli le $100,000. toda razni zastopniki so povdarjali, da se je od 1. julija m. 1. -pripetilo v republiki toliko razstrelb, da je bilo pri 'em 4000 premogarjev ubitih in mnogo več ranjenih, vsled česar so končno predlagano svoto za $50.000 povišali. Čnden tat. Wilkesbarre, Pa., 1. marca. V mi-nolej noči je vlomil v Stetzerjevo hišo nek nepoznan ropar, ki je pregledal vso zlatnino in dragulje, ne da bi si kaj izmed teh predmetov prilastil. Vzel in odnesel je pa neko staro stensko uro, ženski jopič male vrednosti, nekoliko iglic in jedno sito za moko. Vse mesto je sedaj radovedno, čemu si je tat prilastil imenovane predmete, ko je imel na razpolago mnogo boljših. Dasiravno ga policija marljivo zasleduje, ga dosedaj še vedno ni prijela. Denarje v staro tonemo poMlJsaao a % 10.36............. «0 kroa u 20.50............. 100 boa 41.00............. 200 kron ca 102JO..................500 kros .« 204.50..... ....... 1000 kron 11018.50 ............. 5000 kros Posterina je vštete pri tek vsotah. >oma se nakazane vsote popobMaaa splačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačajo :. ta. poštni hranilni arad v 11. de ..i. dneh. Denarje nam poslati je najpriliŽ i*je do 25.00 v gotovini v pripore-rnem ali registriranem pisma, večja caeske po Domestic Postal >rdar ali pa Kav Točk la FRANK BAKBMt 00. i Oortlandt »t, New York, M. T <104 St. OUlr Ats., M. ■., Olevstead, OUe. Južne republike. Položaj v Sred. Ameriki. POLOŽAJ V SREDNJI AMERIKI JE POSTAL TAKO NEVAREN, DA JE NAŠA VLADA POSLALA T JE VOJNE LADI JE. Washingtonska vlada je sklenila, da se mora na vsak način ohraniti mir. MEHIKANSKI BEGUNI. Panama, Panama, 1. marca. Oklop-ni križarki Zjedinjenih držav Pennsylvania in California sta včeraj opoludne odpluli proti Amapali v republiki Honduras. Pri tem sta tako hiteli, da nista zamogli niti popolniti nakrcevanja premoga, kajti iz Wash-ingtona je prišlo nujno povelje, vsled kterega sta morali nemudoma odpluti v Honduras. Obe križarki sta dobili nalog, da morata ostati tamkaj, dokler ne pride v Amapalo topni ear ka Yorktown. Kakor se danes poroča vladinemu oddelku, postaja položaj v Srednji Ameriki vedno bolj nevaren in resen. Washington, 1. marca. Tukajšnjemu državnemu oddelku še vedno ni natančno znano, čemu se je pričela republika Nicaragua pripravljati na vojno, in vsled tega je vlada sklenila, da « tem izve, kakor hitro mogoče. Da jej pa bode mogoče dobiti direktnih poroi-il. je odredila, da morata iz Paname odpluti dve križarki v A-mapalo v Honduras, proti kterej republiki so baje naperjene vse vojne priprave Nicarague. Naše poslaništvo poroča iz Mana-gue le, da se v Nicaragui vrše vojne priprave in da je početje predsednika Zelaya tako, da so postali pri poslaništvu vznemirjeni. Naloga vojnih ladij je sedaj, da prouajdejo, čemu se Nicaragua pripravlja na vojno. Washingtonska vlada je sklenila, da se mora v Srednji Ameriki na vsak način ohraniti mir, tudi ako pride do boja med našimi mornarji in vojaštvom predsednika Zelaya. Imenovani predsednik Zelaya je, kakor znano, že pred leti, ko se je pričela zadnja srednjeameriška vojna, sklenil, da preje ne bode miroval, dokler ne ustanovi zvezo vseh srednjeameriških republik po vzoru Zjedinjenih držav Severne Amerike. Globe. Ariz.. 1. marca. V tukajšujem Globe gledišču se je včeraj vršilo veliko protestno zborovanje proti odposlanju menikanskib revolucionarjev, ki so pribežali v Arizono, nazaj v Mexico. To se je zgodilo kljub temu, da zvezina vlada še ni privolila v izročitev revolucijonarjev me-hikanskim oblastim, ktere bodo brez-dvomno sedaj skrbele za to, da revo-lucijonarji ne bodo imeli prilike med svojimi rojaki agitirati proti sedanjemu predsedniku Porfirio Diazu. Washington, 27. febr. Posebni komisar zvezine vlade, W. I. Buchanan, ki se je mudii nekoliko tednov v Venezueli, se je vrnil v Washington. Seboj je prinesel podpisane zapisnike glede raznih spornih vprar šanj med Zjed. državami in Venezuelo. Tri vprašanja se bodo poravnala izven sodišč in dve potom razsodišča. Diplomatične razmere med Zjed. državami in Venezuelo, se bodo takoj zopet ustanovile in poslanik Russel, ki je lani ostavil Venezuelo, v kratkem odpotuje v Caracas. Ekonomičen položaj v Venezueli je po vol j en in se fcdtro izboljšuje. V kratkem bodo priseli z delom v raznih novih rudnikih. Novi predsednik je za vlado popolnoma sposoben in on bode popravil vse ono, kar so njegovi predniki zgrešili. Požar v Chicagu. Chicago, 111., 2. marca. Tovarna surovega masla, kakor tudi skladišče mesarske tvrdke Swift Co. je mdno-lo soboto zgorela. Dasiravno so se gasilci trudili, da pioprošijo rufiri-tev požara, se jim to m posrečilo in tako je pričela goreti tadi bližnja tvrdke. ftkap** ikeds, ktere je «a-pnit Položaj na Balkanu. Iznenadena Avstrija. RUSIJA SE NI OZIRALA NA VELE VLASTI IN JE SAMA POSLALA SVOJO NOTO V BELGRAD. Vsled tega so na Dunaju iznenadeni in pesimizem je zopet zavladal. POLOŽAJ NESPREMENJEN. ■ . Dunaj, 2. marea. Semkaj se poroča. da je Kusija v balkanskem vprašanju pričela neodvisno postopati iti da se pri tem ni ozirala na ostale evropske sile. Vsled tega je poslala ne oziraje se na druge države, v Belgrad posebno noto, s 'ktero je Srbiji svetovala, naj opusti zahteve glede povečanja srbskega in črnogorskega ozemlja na račun Avstrije, nakar bode Rusija skrbela, da Avstrija ugodi vsem drugim srbskim zahtevam. Tak nastop Rusije je avstrijsko vlado nepopisno^ iznenadil in vsled tega je zavladal v vladinih krogih zopet pesimizem. Nihče namreč ne ve, kaj Rusija s tem namerava in nikomur niso pravi ruski in srbski cilji znani. Rusija je s svojim neodvisnim nastopom proti Srbiji preprečila vsem ostalim vlastim skupno posredovati v Belgradu, tako, da je skupni nastop velevlasti sedaj povsem izključen. Tuk. časopisje je pričelo pisati, da igra Rusija dvojno vlogo, pri kterej sledi povsem drugim ciljem, kakor se je dosedaj domnevalo. Mogoče je tudi. da pri tem Čuva Srbijo, ktera bode končno opustila svoje zahteve glede ozemlja, kterega naj jej Avstrija odstopi. Ako je temu tako, potem je Rusija ravnala v avstrijskem smislu zelo pametno, ker je prihranila kaj taeega ostalim vlastim. Vsekako je pa položaj še vedno skrajno negotov in se zamore vsaki trenotek zopet lia slabše obrniti. Berolin, 2. marca. Pri tuk. vladi tolmačijo samostojni nastop proti *Srbiji tako. da ni nevaren za sedanji položaj na Ralkanu. Nastop Rusije tukaj celo odobrujejo, kajti Rusija mora itak zavzeti povsem drugačno stališče, kakor ostala Evropa, ker mora zastopati pred vsem koristi Slavjanstva. Nadalje se tukaj domneva. da se bode Srbija ravnala po prijateljskem aasvetu Rusije in bode ugodila ostalim- vlastim. ktere jej jamčijo, da bode Avstrija privolila v vse druge zaJiteve Srbije. Značilno pa je. da se v predlogih velevlasti in Rusije ne omenja, naj Srbija opusti zahtevo, vsled ktere mora Avstrija dovoliti Herceg - Bosni popolno avtonomijo, in vsled tega se domneva, da bode avtonomija glavna zahteva velevlasti, kterim se bode Avstrija morala uda ti. Odgovora iz Srbije še vedno ni, dasiravno ga vsa Evropa nestrpno pričakuje. Tuk. ministerstvo inostranih del je dobilo iz Rusije uradno naznanile da je Rusija sama poslala posebno noto v Srbijo glede poravnanja diferenc med Srbijo in Avstrijo. Vsebina note je skrajno prijateljska in svetuje Srbiji, naj od Avstrije ne zahteva kakega ozemlja. Ker je Rusija sedaj poklala sama noto v Srbijo. bode posredovanje ostalih vlasti odpadlo, ker bi bilo sedaj brezpomembno. Pariz, 2. marca. Semkaj se javlja, da je Rusija s posebno noto svetova^ la Srbiji, naj slednja Avstriji uradoma naznani, da je odstopila od svoje zahteve, vsled ktere je dosedaj zahtevala od Avstrije odstop gotovega ozemlja. Srbija asj pa vztraja pri vKeb ostalih zahtevah. Srbija še ni odgovorila na rnsko noto, vendar je pa sedanja sitaika politika miroljubna. Srbska vlada je izdala posebno p rok lamami jo, naslovljeno na srbsko ljudstvo, ktero poživlja, naj bode potrpežljivo i« naj se ravna po zakonih, kajti vlada se zanaša na ifikreinoet in dobro voljo 5Iwope. Položaj je poatai) toraj zelo miroljuben. Betgtad. 2. mama. Srbska vlada je poslala velevteetim memaraadam, v kterem naasmja sva je zakteve. Vajac priprav« sa eodsjj v Srbiji vrše s podvojeno ol» te fiiauJi js o-pažati gibanje veBkih tet. Te^sha, ki je kila dossd* abmaa v Befcra-d>. jm «aila v mm* kn#e, Ifer > AteS&i zasedla strategično važne točke, kajti Srbija glavnega mesta Belgrada v slučaju vojne ne bode branila, temveč bode glavno mesto takoj prepustila Avstriji, ktera ga itak ne vzame za stalno. Vojni minister Živkovič je dobil od parlamenta vse ono kar je zahteval za srbsko vojsko. Sedaj je vojno ministerstvo odredilo, da se nadaljuje z mobilizacijo, tako, da bode sredi aprila Srbija za vojno še boljše pripravljena, kakor sedaj, kajti vsled posvetovanja med velevlastmi je za nekaj časa mir še zagotovljen. Do tedaj bode za vojno vse pripravljeno in vojska bode stala v popolnem bojnem redu. V kolikor je znano bode 100.000 srbskih vojakov o-periralo ob Donavi in sicer od Belgrada do Telije; druga vojska, ki bode štela 50.000 mož, bode operirala ob Savi, in nadaljnih 150.000 mož bode stalo ob Drini, kjer se jim pridružijo Črnogorci in Srbi iz Turčije. Iz Herceg - Bosne je prišlo mnogo prostovoljcev in tudi iz drugih krajev prihajajo sedaj vsaki dan nove prostovoljske čete. Za srbsko vojsko so pripravljene vse potrebščine in sicer za dobo pet mesecev, tako, da zamore vojna trajati pet mesecev, ne da bi bilo treba Srbiji kaj novih potrebščin nabaviti. Belgrad, 2. marca. Avstrijci, ki bivajo v Srbiji, so pričeli odhajati v Avstrijo. Vlada jim je namreč uradoma naznanila, naj se tekom jedne-ga mesca izselijo. Časopisje poživlja vlado, naj zavede evropske sile v medsebojno %*ojno. kajti naloga vlade mora sedaj biti izposlovati ono. kar narod zahteva. Položaj je sedaj še slabši, kakor je bil, kajti vladi lie bode mogoče ljudstva pomiriti. Beda v Siciliji. Posledice potresa. ITALIJANSKE OBLASTI NISO BILE KOS SVOJEJ NALOGI IN LJUDSTVU SE JE LE MALO POMAGALO. V Calabriji in na Siciliji je se vedno mnogo ljudi brez vsega potrebnega. GROZNE RAZMERE. Zarubljena lokomotiva s silo odvedena. DELAWARE EASTERN RAILWAY JE BILA RADI MALEGA DOLGA ZARUBLJENA. Priklenjeno lokomotivo ki je bila zarubljena, so potem odvedli z dragimi lokomotivami. OBILO SMEHA. -o- Arkville, N. V., 1. marca. V malem mesteeu East Branch. N. V., je včeraj vladala vsestranska razburjenost in obilo smeha. Delaware Eastern Railway železnica je namreč o-stala dolžna neko malo svotieo na davkih, vsled česar je davkar zaru-bil veliko lokomotivo št. 1. imenovane železnice. Kolesa lokomotive so povezali z velikanskimi verigami, ktere so j>otem zaklenili z ravno tako velikimi ključavnicami. Železnič-na uprava si je vse to pustila dopa-sti. toda ko je bila stvar že gotova, in ko je vsakdo mislil, da je lokomotiva popolnoma zarubljena, sta prišli na lice mesta dve drugi lokomotivi, h kterim so razubljeno lokomotivo pritrdili in jo potem s silo odvedli seboj. Vse to se je zgodilo na sledeči način: Rano zjutraj je superintendent Wagenhorst prišel na kolodvor z dvema lokomotivama, na kterih je bilo 15 delavcev, da bi lokomotivo odpeljal. Na zarubljeni lokomotivi je pa bil šerif s svojimi ljudmi, kteri so potem, ko je superintendent lokomotivo pritrdil k svojim lokomotivam. spustili paro. tako, da bi lokomotiva vozila v nasprotnej smeri. Medtem se je zbralo vse prebivalstvo mesteca na kolodvoru, da prisostvuje redkem boju med lokomotivami. Vse tri lokomotive so delovale na vse pretege, tako, da sta vlekli dve proti jednej in tretja proti nasprotnej strani. Kacih 15 mdnut so se vrtela kolesa na tiru tako, da so letele iskre na vse strani, toda končno so se pretrgale verige ukle-njene lokomotive, ktera je potem voljno sledila svojim tovaršioam. Šerifu in njegovim ljudem i preostalo nič druzega. nego poskakati raz lokomotivo, ker inače bi jih superintendent odvedel seboj. Super-inteadentovi ljudje so šerifovim z rokami nekaj kazali, kar ima gotovi pomen in šerif se kljub temu, da je bil dobro oborožen ni upal streljati. Poleg tega se je šerifu: še smejala vsa na 'kolodvora zbrana množica. Prebivalstvo teka sedaj na nadaljna izaeaadenja, do kterih pride gotevo, be pride v London. 1. maiva. Že \eč tednov je znano, da italijanske oblasti nikakor niso biie kos svojej nalogi, in da ni-o zamogle iiz poslovati i »o moč i in tako pomanjšati velikanske bede, ktera je tamkaj zavladala v-ded grozne katastrofe. Tekom par tednov po katastrofi, ^e je v vseh deželah sveta nabralo za žrtve potresa velikanske svote denarja. Večino tega denarja so izročili centralnemu fondu v Rimu. kjer je bila po kralju ustanovljena posebna komisija, koje člani so bili izključno le prominen-tni ljudje iz vse Italije. Ta komisija je dobila nalog upravljati z došlim denarjem in nadzorovati delitev pomoči. Sedaj sta minila že dva meseca, odkar se je pripetil potres, toda kljub temu je Še vedno na tisoče potresnih žrtev brez najpotrebnejše o-bleke. brez potrebne hrane in tudi i 'brez bornega stanovanja, •'entraina komisija je dosedaj izdala jedva deset odstotkov onega denarja, kterega je dobila iz raznih krajev sveta :n posledica te nedelavnosti je grozna beda, ktera vlada še vedno me-! mo«'- iz onega denarja. -iUri je bi. nabian v njihovih deželah, -o mnotro j vt-r pomagali žrtvam, kakor .osrednji | pomožni odbor. Z denarjem, kojega ; so nabrali Američani in Angleži je otrlo mnogo ve." solza, kakor s sredstvi, ki so prihajal: ■•«: <> rnofjnfn dobaviti hrane. Ženske se morajo pe aeči odevati v svojo borno obleke, iMijti odej sploh nimajo. Ako prf pn— T nem odboru ni nepošteaih Ijadi. potem je vodstvo imenovanega edtora skrajno slabo. Vsemu team Je pred vsem kriv evropski smeaaš tfrekrati-zem. pri kterem se najpreje aakteva-jo "komplimenti" in Mi glava ter delo. ROJAKI, NAROČAJTE SE HA "GLAS NARODA", NAJVEČJI S) NAJCBNBJST DNEVNIKI "GLAS NARODA" (Slovene Da5y») „ irned and pabtiehed by the ftOVTMJC PU BUSHING COMPANY (a corporation.) " FBAXK SAKflER, President. VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUI8 BENEDIK, Treasurer. Place ot Buaineea of the corporation and Cddfoesea of above officers: 83! Cortland t •SwartBorough of Manhattan, New York •»7, T. Hi. lato velja list u Ameriko in .Gsnado.........(3.00 u pol leU.........1.50 I leto se meeto Netr York . . . 4-00 Ml leto sa meeto New York . 2.00 ■vropo u vse leto.....4.50 pol leto.....2.50 oetrt M „ „ četrt leta .... 1.76 V Jtrropo pošiljamo skupno tri storilke. LAS NARODA" iihaja vsak dsn vsemii nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") tesed every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly S3-00. <_A4veH*eement on'egreement. Dopisi brez podpise in oeobnosti se ne aatifnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po tfCBWy Order. Pri spremembi kraja naročnikov etične, da se nam tudi prejšnje v&Hd&o namani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in poeiljatvam naredit« naslov: «QLAS NARODA" t2 Cortland t Street, New Yotk City. Telefon: 4687 Cortland t Prava Amerika. V Hackettov era gledišču v New Yorku so pričeTi predstavljati igro "A Woman's Way" (ženska last- kiost), ktero igro je spisal Thompson Buchanan, ki je bil svoječasno urednik nekega listn. Vsebina te igre je taka, da nam predstavlja pravo ameriško življenje irotove vrste naših Iju-«ii. Vsebina I tre je kratka, in ker pridejo naši rojaki, zlasti pa oni na Kapadu, le redkokedaj s pravim ameriškim življenjem v dotiko, naj tu navedemo vsebino igre. Howard Stanton, kteri je junak, ali pa glavni b^iak (kakor se vzame), v tej igri, je navaden ameriški milijonar, ki je las'nik desetih milijonov dolarjev, ktereniu premoženju je treba prišteti še i.a deset centov njegovih možganov. Njegovo življenje je naravno tako. kakoršno je pričakovati od človek', ki je lastnik takih tnožganov in }>oleg tega še desetih milijonov dolarjev. Slaboten in nepremišljen milijonar se vozi v svojem velikem avtomobilu in si pri tem zlomi roko. dočiui si zlomi njegova spremljevalka nogo. Ta spremljevalka pa ni milijo:iarjeva žena, oziroma Mrs. Stanton. Sedaj se pričenja igra. O nesreči z avtomobilom poroča vse časopisje, in sicer po načinu, da se prične javnost za to zadevo zanimati. Stanton zdravi svojo zlomljeno roki*. zapravlja v nadalje svoje milijone na nepremišljen način in pri \ein neprestano misli, se li bode nje-•jiva /.ena od i*ega ločila. Mrs. Stanton, oziroma njegova že-,a — predstavlja jo igralka Grace * ieorge — pa ljubi svojega moža. V sled tega je oklenila, da bode skuhala moža sebi ohraniti-, ne glede na nepoznano žensko, ktera si je z njim r-ajedno zlomila svojo nogo. Končno pripravi svojega moža do tega, da jej pove, da se je vozfi v avtomobilu z Mrs. El. Blakemore in potem prese-neei svoje goste s tem, da povabi Mrs. Blakemore k obedu Mrs. Blakemore je prišla lepo oblečena, ne da bi h? na njej poznalo kako poškodovanje. Oblečena je bila v mo-derto obleko, njene oči so bile krasne, toda ustne so bile nenaravno ru-deče. Milijo na rjeva Žena potem izjavi, da JC povsem naravno, ako se ženske bore za to, da dobe može, ter se morajo tndi boriti za to, da jih potem, ko jih dobe, obdrže. Vsaka ženska pa, kterej se je posrečilo od nje odvrniti njenega moža, ga mom tudi zaslužiti in vsled tega končno tudi predlaga, naj se najde ono žensko, ktera ni njenega mnenja. To je bil glavni namen povabila, kterem u se je Mrs. Blakemore odzvala. * • Čitatelji si zainorejo predstavljati, kaj se je potem zgodilo. Milijonar-jeva žena je povabila tudi tri ali štiri možke, kteri a dva poznata Blakemore je vo ravno tako dobro, kakor jo je poznal njen mož. Potem je vse priredila tako, da sta ta dva možka povedala njenemu možu vse, kar sta i vedela o Blakcmorejevi. Ko se obed konča, izjavi njen mož, j da se je naveličal avtomobilov in tudi njegove prejšnje spremljevalke, vsled oeear se hoče spremeniti in preina-1 čiti, v kolikor je preinačenje pri ljudeh, ki imajo preveč denarja, splohf mogoče. lOlijonarjeva žena, oziroma soproga moža, ki ima veliko bogastvo in i, je uverjena, da so se njeni načrti posrečili in končno . je tudi na premeten način pridobila svojega moža za to, da primerja njo z ono žensko, vsled ktere je njo osta-viL Med drugim ga je pripravila tudi do tega, da je bil uverjen, da je bila ženska, ki si je v njegovem avtomobilu zlomila nogo, preje že v raznih drugih avtomobilih — kar vsakega bogatina vedno najbolj boli. In ko končno pade zagrinjalo, izjavi njen mož, da je popolnoma spremenjen. — Oni ljudje pa, ki čitajo časopise, dobro vedo, da je človeška narava taka, da se bodo še v nadalje dodajale nesreče z avtomobili po navedenem načinu, da si bode še marsikaka ženska zlomila nogo in da se bodo morale ženske še v nadalje boriti za to, da si obdrže svoje može, kot svojo lastnino. %• O tej igri bi naravno ne pisali niti besedice, ako bi nam tako živo ne predstavljala pravo ameriško družabno življenje, ktero je pa tudi med gledalci, ki prihajajo k tej predstavi, prav lahko opaževati. Skoraj takoj, ko se igra prične, je na marsikakem gledalcu opaziti vznemirjenje, kajti med njimi je mnogo takih, ki niso zvesti svojim ženam in ki so že večkrat bili v "avtomobilih", ne da bi si pri tem zlomili roke. Oni si nehote domišljajo, da je kraj njih sedečim njihovim ženam sedaj vse znano, vsled česar se na njihovih obrazih pojavi nekaka bojazen. Ta bojazen pa ne prihaja od tod, ker so si svesti slabe mor&le, temveč vsled tega, ker so prepričani, di jim njihove žene vidijo v dno duše. Zopet drugi možje smatrajo samoumevnim, da so oni popolna last svojih žen in so nepopisno veseli, ko vidijo, da se morajo žene za nje boriti, ako jih hočejo obdržati. Iz vsega te-g£« pa lahko izvajamo, da so v Ameriki minoli časi, v kterih so možje obožavali svoje žene kot najboljšega prijatelja, in da je prišla doba, v kterej se mora vsaka ženska boriti za svojega moža, ako ga hoče obdržati. Pri ženskih gledalkah je pa zopet opaziti, da se one niti ne zmenijo za igro, niti za izvrstno .predstavljanje igralk, kajti vse njihove misli se kon-centrujejo — kaj mislite kje? Njihove misli so daleč od predstave, dasiravno bi bilo pričakovati od inteligentnih žensk, da se pred vsem zanimajo za igro. Pač pa občudujejo vse gledalke vitko postavo glavne igralke, kajti take postave so letos moderne in brez take postave letos ni mogoče nosii.i modernih oblek. Ženske si ne žele druzega pri tej predstavi, • nego da bi bile take, kakor glavna igralka, ki meri jedva dvanajst do štirinajst paleev na ledju, ali pa za pasom. In to je današnja prava Amerika. DOPISI. Se jedna tožba. Predsednik Roosevelt in newyorski dnevnik "Sun" nista bila nikdar je-den drugemu naklonjena. Ko se je v kongresu debatiralo glede povišanja predsednikove plače na letnih $75,000 in črtanja predlaganih $25,000 za pokritje potnih iu drugih stroškov, je imenovani list trdil, da pomenja to črtanje oškodovanje novega predsednika Tafta. "Sun" je tedaj doslov-no pisala: *£To oškodovanje bode prišlo od tod, ker je imel predsednik Roosevelt navado, da je svoje domače potrebščine pokril z vladinim denarjem, ne da bi mu bilo treba za to plačevati od svoje redne plače. '1 Predsednik Roosevelt je namreč znal svoje dohodke povišati na ta način, da se je posluževal gotovih sredstev, kakor na primer v slučaju svojega brivca, kterih se predsednik Taft ne bode zamogel posluževati." Imenovani list torej trdi, da je Roosevelt dobival poleg svoje redne plače še razne druge dohodke, s kte-rimi je pokril t=voje domače potrebščine in si izboljšal svoj socijalni položaj. Roosevelt je glavni provzroeitelj tožbe proti ne-.vyorškemu listu World, kteri list je tožen radi trditev^ ki nikakor niso bile tako direktno naperjene proti njegovej osobi, kakor so one objavljene v newyorSki Sun. In sedaj smo v resnici radovedni, bode li predsednik Roosevelt tudi na te trditve odgovoril s kazensko tožbo ? XJ8THI0A UREDNIŠTVA. B. & B., Terrace. Pa. Ne moremo, ker se ne strinja z zakoni in odredbami Vašega mesta, koje nam pa v ostalem niso «nane. M. W., Thomas, W. Va. Rokopisi dopisov se ne vračajo, toda tudi do-tične številke nimamo več na razpolago. ProtiavBtrijski list v Italiji Dne 2. t. m. je izšla v Rimu 1. 5tev. vojaškega lista "Reparazione". Iz člankov je razvidno, da je program: oboroževanje zoper Avstrijo. West Newten, Pa. Dragi mi Glas Naroda:— Vsikdar, kadar se kaj peroča od ali iz West Newtona, je navadno le kaka žalostna novica, ki zadene kakega našega rojaka. Samo danes menim, da je to izjema. t West Newton, tako se od tu navadno piše, je mesto s kakimi 5000 prebivalci, ki so večinoma Američani, deloma Nemci in Slovaki, le Slovencev tam ni skoro nič. A ker je tam poštni urad, se sliši in bere le vse od West Newtona tudi v slovenskem jeziku. Mesto West Newton leži v countyju Westmoreland na desnem bregu reke Yowghiogheny, oddaljeno kakih 30 milj južno od železnega mesta Pittsburga. Mesto ima dve želez-nične postaje, eno od Baltimore & Ohio železnice, ki pelje od Baltimore, Md., na Pittsburg in veže tudi New York, od koder naši rojaki iz starega kraja prihajajo; druga železnica pa je Lake Erie na levem bregu reke, ki vozi v Pittsburg in Cleveland. Mesto ima en poštni urad in dve eks-presne postaje, mnogo cerkva, med kterimi je tudi ena katoliška nemška občina z nemškim župnikom. Občina šteje le malo nemških, angližkih in še manj slovaških rodbin, slovenske pa. ki tvorijo večino, stoje v slabem soglasju z župnijo, nekoliko radi oddaljenosti, drugo pa radi jezika kot minderwertige Ware. V mestu je tudi par tovarn z 200 in 400 delavci, ki izdeluje peči za parno, premogovo in plinovo kurjavo, vendar Slovenci tam niso zaposleni. Naše življenje pa in središče Slovencev je naselbina Collinsburg, ki leži na levem bregu reke Youghioghe-ny na obeh straneh Lake Erie železnice in je oddaljena od West Newtona okrog 20 minut hpje ali okrog ene ameriške milje ( torej če se kedo rojakov pripelje po Baltimore & Ohio železnici v West Newton, mora iti od železnične postaje malo proti severu do sredine mesta West Newtona, potem pa na levo čez zelezni most, ki je bil preteklo leto nov in velja Čez 60 tisoč dolarjev; takoj na zahodnem koncu mosta pa je Lake Erie železnica in tudi postaja in ob nji na desno mostu se pride v Collinsburg — ali Dutchtown, kakor ga navadno Američani nazivajo — v petnajstih minutah. ali pa tuli za en nikelj po železnici.) Tu v Collinsburgu je do 200 hiš. Največ je tu Slovencev in jih je dokaj..ki'imajo svoje hiše in "so že nekteri okrog 20 let naseljeni. Tu je tudi nekaj Švedov in Nemcev, ki imajo svojo veliko društveno dvorano (Liederkranz-Halle); tu je tudi angleška šola, dve cerkvi in štiri prodajalne, saloona pa ni, vendar se piva dosti dobi. Slovenci se tu, kakor večinoma v Ameriki, preživljajo s težkim delom v premogovih rudnikih, kterih jeden se nahaja med Wesl Newtonom in Collinsburgom, drugi pa preko reke takoj nasproti Collins-burga. ki je obrnjen proti izhodu; potom pa je tu še nadalje ob obeh straneh reke Youghiogheny veliko premogovih rovov, ki so oddaljeni po pol do dve milji jeden od drugega; imen je preveč, da bi jih naštel in povsod je več ali manj Slovencev, ki se pa kaj radi oglašajo v Collinsburgu. V Collinsburgu je slovensko društvo Slov. Zastava od S. N. P. J., ki šteje čez 70 članov, potem samostojno Slov. delavsko podp. društvo, ki šteje tudi blizo 70 članov, ter še eno, komaj pred meseeem ustanovljeno pevsko društvo Savica, ki šteje tudi že čez 20 članov. To pevsko društvo je hitro kakor goba čez noč zrastlo, se postavilo na noge pod predsedništvom Jakob Hribarja, ki vestno spodbuja člane k redu in vajam; društvo ima priljubljenega pevovodjo v vrlem mladeniču Janko Kreču, kteri člane marljivo in vztrajno vadi v petju, tako, da je društvo že prvič jako dobro nastopilo pri veselici, ktera se je vršila v soboto 20. svečana. Vsakdo se je čudil lepo ubranemu slovenskemu petju, ki je bilo ne le samo glasu, temveč tudi natanko izgovarjanje besed vsakemu v srce prikupijivo; celo navzoči Nemci so prosili za zopetni nastop. Hvale vredno je tako društvo tu v tujem kraju, ker oživlja ljubezen do naroda in slovenskega mater-nega jezika, ki se tako rad izgublja v tujini in bistri duha in sree. Hvale vredni so tndi Oto Teka ve, Ivan Sve-tek in Ivan Nakerst, ki tvorijo gospodarski odbor društva in neumorno skrbe za materijelni obstanek društva v tem slabem času. Pri veselici je bilo toliko zabave, da tako veselega večera še ni bilo v Collinsburgu. Zahvaliti se je tndi ženam in dekletom, ki so se v tako obilnem številu udeležile veselice, posebno pa madkeram, ki so v tako bujnih barvah in raznovrstnih nošah veselile gledalce z raznimi plesi in burkami in to le pno uro, od osme do devete. Torej še enkrat hvala vsem pevcem in celemu društvu za prirejeno zabavo. Omeniti moram tudi. da je bilo godbe in plesa do viki j, kakor tndi mehke in nadejati pri vese-o, se dela dni na te-tudi tu je a je še ne-dra-ha in naročam, da društvo, jega jezika, in ljubila takemu krepčilne pijače. Ni niti tretjine toliko lj lici, ker, kakor sploh tu -le v enem rovu den in to že calj e vse prenapolnjeno, ta1 kaj ljudi brez dela. štvu želim torej obil predka, starišem pa svojim mladičem pri da ne pozabijo čislati v kterem jih je neg^ njihova mati. Seveda je dobro, če K>vek zna tudi tuji jezik in zato bi rSel, da nam je potreba še braluega diMstva, v kterem bi se učili tudi anglešl«ga jezika, ker kdor ne zna tu v Ameriki angleškega jezika, je kakor ptič, ki ima pero ti zvezane ali pristrižene. Toda na to sedaj še misliti ni, vendar pa upamo, da ko se na pomlad delo oživi, se bode tudi pevsko društvo pomnožilo. Slišati je že, da se spoji s samostojnim podpornim društvom in potem se ni bati propa«^. Tudi bi b3b želeti, da bi se vsa slovenska pevska, kakor tudi druga društva zjedinila, ki so še samostojna v Ameriki in to le radi usmrtnine, ki bi se ložje določila in izplačevala. Pa da bi se ta jed nota tudi inkorporirala, ktere sedež naj bi bil v New Yorku, ali pa kje drugje; podružnice bi plačevale za ustanovne liste, pošiljale imena članov in bile v zvezi samo radi usmrtnine ali radi drugih idej, društva pa bi v vsem drugem obziru in oskrbi bila odvisna sama od sebe. Moj dopis se je že malo raztegnil, ali temu se ni čuditi, časa imamo se-d^ toliko, da bi lahko šli Srbiji po-njRat, da odgrizne Avstriji greben, ali da bi nas Vi, g. urednik, poslali kam na potovanje tako preko Afrike ali kam drugam, ker tu ni rib ne lova. Pozdrav! M. J. Tiagnin, Pa. Cenjeni gospod urednik:— Naznanim Vam, da se je pred par dnevi ponesrečil naš rojak Iv. Praznik. Potrle so se mu noge pri seka-nju v gozdu, da smo ga morali spraviti v deželno bolnico. Dotičnik je žc 15 let v Ameriki. Tu nas je Slovencev zelo malo; delo smo izgotovili in mislim, da nam je delodajalec že podpisal listke za zračno potovanje. Že dve leti smo pri enem delodajalcu, pa vendar vem, da ne bo za nami jedne solze po točil. Rojakom torej ne morem svetovati, da bi semkaj hodili Pozdrav vsem rojakom! Andrej Kranjc. Clarksville, Pa. Cenjeni gospod urednik:— Prosim za mali prostor v predalih nam cenjenega lista Glas Naroda, naznaniti hočem malo iz naše naselbine. Kakor od povsodi čitamo v novinah, kako zavedni Slovenci prispevajo mi-lodare za ta ali oni namen, tako sem tudi jaz tukaj med nami nabral malo svoto, ktero Vam pošljem, da jo odpravite na pravo mesto; $7.29 za vdovo Marijo Sladic, o kteri ste poročali v Glasu Naroda, in $1.00 za družbo sv. Cirila in Metoda. Imena darovalcev: Za vdovo Marijo Sladic: Po 50^: Ivan Jereb, Jakob Vičič in Jakob Oblak. 40č: Anton Primožič. Po 30^: Jurij Previč in Fran Runtie. Po : Matevž Primožič, Josip Skerlj, Fran Ščinkovc. Matevž Home, Vaelav Beranek (Čeh), Gregor Home, Martin Kumar, Fran Jelovčan, Fran Matko, Ignac Podobnik, Andrej Bogataj, Alojzij Beuk, Ivan Podobnik, Tomaž Previč, Ivan Demšar. Matija Pri možič. Jakob Rontič in Mihael Vadnal. 20^: Fran Gabrovšek. : Anton Razpet. Skupaj $7.29. Za družbo sv. Cirila in Metoda: 254: Matevž Hon. Po 20^: Ivan Jereb. Martin Kumar in Mihael Vadual. 10^: Ant. Primožič. 54: Matevž Primožič. Skupaj $1.00. Kar se tiče dela, gre bolj pomalo, zatorej ne svetujem rojakom hoditi sem za delom. Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam po širnej Ameriki! Mihael Vadnal. Cirila in Metoda ca vdovo Ma- rijo Sladic pa $16.35 Pošiljam Vam s tem svoto $21.15, ktero blagovolite razdeliti in poslati na svoja mesta. Darovali so sledeči: Za družbo sv. Cirila in Metoda: 50^: Jurij Lavter. Po 25^: Anton Eeržen, And. Snož-nik, Iv. Možina, Jernej Fatur, Mat. Gantar, Jurij Jeram, Fr. Lavrič, Ivan Kosmač, Silv. Kostelc, Ant. Pintar, Matevž Peternel. Ivan Šifler in Fran Šifler. 20tf: Jos. Možina. 10£: Marija Šifler. Za vdovo Marijo Sladič: Po 50^: Gregor Oblak, Pavel Streha r, Ivan Rupnik, Ivan Boštjančič, Anton Boštjančič, Ant. Kirn, Fran Modrijan, Jurij Lavter in Matevž Peternel. Po 30^: Ivan Hrovat in Josip Divjak. Po 254: Ign. Demšer, Jakob Povh, Matevž Mar usek, Pavel Kokalj, Fr. Podobnik. Jos. Knafelc, Val. Šuster-J šič, Jos. Šajn, Martin Avčin, Anton j Lovrenčič, Jakob Starm, Pavel Kos-1 mač, Matija Peternel, Fran Mlinar, j Pavel Mlinar, Urban Guzel, Fr. Kosmač, Fran RihtaršiČ, Al. Oberč, Jos. Pavlič, Matevž Eržen, Ign. Fatur, P. Kokalj, Jak. Likar, Ivan Šuseršič, Fran Šifler, Miha Laver, Ivan Moži-ua, Mavež Ganer, Jurij Geram, Fran Lavrič, Aleksander Škerl, Silv. Kostelc, Ant. Pintar, Ivan Šifler, Fran Košin, Anton Eržen, Marija Šifler in Ivana Snožnik. Po 204: Jos. Jeram, Matevž Puc, Josip Likar in Jos. Možina. Po 154: Ant. Primožič, Fran Kirn, Jak. Zabukovec in Jernej Šubie. Po 104: Ivan Šubic, Jakob Kranjc, Fran Sedlar, Anton Zaletu, Ivan Kosmač in Ignac Velikanje. Iskrena hvala vsem darovalcem! Pozdrav rojakom po Ameriki! ^ Anton Eržen, H. tajnik. $21.15 prejeli. Iskrena hvala vsem! Uredništvo. Durango, Colo. Dragi gospod urednik:— Sprejmite mali dar iz tukajšnjih hribov za spomenik padlih žrtev Adamiča, Lundra in Rodeta ter za podporo ranjencem v ljubljanskej bolnišnici. Darovali so: Po $1: Anton Selan, Ivan Rudolf. Bernat Edelman, Fran Prusnik in Fr. Indihar. Po 504: Martin Miller, Martin Vere, Ivan Avsenik, Josip Kenig, Peter Blatnik, Jakob Kramar, Fran Rudolf, Dijonijiz Vrhovnik, Mihael Andolšek, Ivan Treman. Po 254: Ivan Bireš, Jurij Kacar, Fran Grum, Martin Mahle, Alojzij Koščak. Skupaj $11.25. Nabiralec Anton Selan. $11.25 prejeli. Hvala vsem! Uredništvo. podp, društvo svete Bi! J t %)edlnjene drtavc Severa« Vt^nsarSa^. Sedež: Forest City, Pa* ODBORNIKI: EAVEKL, P. O. Bex S74,___ Podpredsednik: MAJfftTN OBEBŽAH, Bos 61, Wwt L tajnik: IVAH TKLBAN, P. O. Bes «17, Fmt Oliv H. tajnik: ANTON OŠTHL, 1143 & MU WL, Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box M7, NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik________ KABOL ZA T. AR, L nadzornik, P. O. Box 647, PRAN KNAFHLJO, IX nadzornik, c. Pa. PBAN iUNB* QL ud min II, 60 MIH S&, POHOTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porvbug* odbora, Mi JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, WHtock, P* IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 622, Forest Otty, F*. ■J ao pofeOJaJo L tajnika: IVAN TKLBAN, P. P* darilo Jo "GLAS NARODA.' Trestle, Pa. Spoštovani gospod urednik:— Prosim, da natisnete teh par vrstic v našem priljubljenem listu "Glasu Naroda' Tu nas je dosti Slovencev. Kriza nas še vedno nadleguje, delamo samo po tri dni na teden. Na društvenem polju napredujemo dobro. Pri zadnji društveni seji je predlagal naš predsednik, da bi kaj darovali za našo družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in za revno vdovo Marijo*Sladič v Grays Landing, Pa. Predlog se je t akoj sprejel in nabrala sva s Franjom Rolih za družbo sv. V STARO DOMOVINO SO SE PODALI: Josip Lipovec iz Shreveport, La., v Prezid; Ant. Tavželj iz Windber, Pa., v Mar. Dev. Polje; Ivan Rado-solič, Ivan Gasparac in Mat. Bolf iz Alburkle, N. v Delnice; Matija Šterk iz Ely, AJinn., v Lahino; Mat. Skala iz Bingham Canyon, Utah, v Senjič; Ign. Kovač, Stefan Wolf in Josip Troha iz Memphis, Tenn., v Trst je; Ivan Poje in Štefan Poje iz Alexandria, Ala., v Cabar; Jos. Pav-bič iz Bessemer, Pa., v Vrhpolje; Iv. Radan iz Bessemer, Pa., v Vel. Ber-gut; Ivan Sedešak iz Trinidad, Colo., v Gornji grad; Jos. Železnik iz Mc-Keesport, Pa., v Celje; Ivan Vegel iz La Salle, I1L, v Sv. Križ; Fran Kramar z otrokom in Fran Solar iz Cumberland, Wyo., v Ljubno; VaL Mozler iz Denopolis, Ala., v Čabar; Josip Zelene iz Brooklyn, N. Y., na Vrhniko; Mat. Klarič iz Pittsburg, Pa., v Stari trg. Vsi ti potniki to Lupili parobrod-ne listke pri tvrdki Frank Bskaer Co., 82 Cortlandt St., New Tax*. pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, prijateljem ali znancem t staro domovino in to se-. ---veda najrajše t go_ i tovarn dinarju, kar pa najhitreje, najvestneje m n a i c i n a j i J preskrbi FRANK SAKSER CO., 82 Cortland St., New York, N. Y. --Podružnica :- 6104 St. Clair Av., N. E., Cleveland, O. Čeme bi drugam segali, ako Yam Vaš rojak najboljfie postreže ? Sedaj pošiljamo 100 kron avstrijske veljave za $20.50 s poštnino vred. Kje je IVAN RIBARIČ T Doma je iz Trnovega na Notranjskem. Za njegov naslov bi rad zvedel Anton Stefančič, imam mu nekaj zelo važnega poročati. — Anthony Stefančič, 2035 Calumet Plank Road, Sheboygan, Wis. JOHN KRAKER EUCLID, O. POZDRAV. Pri odhodu v staro domovino pozdravljava iz New Yorka vse prijatelje in znance sirom Amerike, posebno pa one v Cumberland, Wyo., v Camp No. 1 in No. 2 in sestro Marijo Ko-eevar ter Franjo Felicijan in vam kličeva vsem skupaj: Z Bogom! Fr. Kramar, Fr. Solar. Pri odhodu v stari kraj pozdravljam iz New Yorka vse moje znance in prijatelje po Ameriki, posebno pa Marko in Marijo Tekavec v Rillton, Pa. Živili I Na zdar! Josip Železnik. Kje je moj brat FRAN PRIMŠARt Doma je ia Cirkmee pri Rakeku na -Notranjskem. Potoval je domov tedaj, ko se je pripetil potres v Mes-sini in ker dose daj baje Se ni prišel domov, prosim rojake, ki bi kaj o njem vedeli, naj to nemudoma sporoče njegovej sestri: Mary Lončar, Box 183, Riebwood, W. Va. (2-4—3) Kje je- FRAN PRAH? Doma je iz Št. Jerneja na Kranjskem. Za njegov naslov l>i rad zvedel njegov brat Ivan Prah. Kdor rojakov ve za njegov nasiov, ga prosim, da mi ga naznani, za kar mu bodem zelo hvaležen. — John Prah, 506 Wayne Avenue, Greensburg, Pa. (2-5—3) Kje je moj brat JOSIP ŠPILARf Doma je iz vasi Nadnjega sela pri St. Petru na Notranjskem. Lansko leto sem bil zadnjikrat z njim si „ paj v Clevelandu, Ohio. Če kdo cenjenih rojakov ve zanj, naj mi blagovoli naznaniti njegov naslov, ali pa naj se mi sam javi. —Jacob Spilar, Box 241, Laguin, Pa. (1-2—3) Kje je ANTON BARAGA t Doma je iz Grahovega pri Cirkniei na Notranjskem. Zanj bi rad zvedel njegov prijatelj: John Knofel, Box 68, Tyre, Allegheny Co., Pa. (27-2—2-3) Kje je FRAN LUZAR, po domače Meh tine T Doma je iz vasi Jagerje pri Besnicah na Dolenjskem. Kdor rojakov ve za njegov naslov, ga prosim, da ga mi blagovoli naznaniti, ker Luzarju imam nekaj važnega poročati. — John Prah, 506 Wayne Avenue, Greensburg, Pa. (2-3—3) I Kje je ANDREJ KOVŠCAt Doma je iz Planine pri Rakeka. Pred časom je bival v Colorado. Za njegov naslov bi rad zvedel podpisani Če kdo rojakov ve za njegov naslov, naj mi stori to ljubav in mi ga naznani Hvaležen mu bom zelo. — Michael Benčan, Box 183, Camp 30, Rich wood, W. Va. (26-2—2-3) C Priporoča rojakom svoja ia VINA, ktera v kakovosti nadkrilj*-jejo vsa druga ameriška vina. Radeče vino (Concord) prsipjmn po 50 centov galono. Iklo vine (Catawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 60 GALON. BRINJU VE0, za kteroga «ese m*- pertiral brinje iz Kranjske, velja IS steklenic sedaj $13.00. TROPINO-V EC $2.50 galona. DROŽNHC f2.7Z galona. — Najmanje posode m žganje so 4 y2 gakme. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila so priporoča JOHN KRAKER, Euclid, Otto. Pozor Rojaki t Norttizaa}da*o garantirano "t se pleiaste km felobrxdaB«.od katere** v 6 tednik lepi lasje, bridtn bradSpop®!. noma srasteje I t rni i ifct i ali kank v nogah, rokah ta krffe Ymm p»f polnom« je »Časa, odstranilo. 2Hatae nore, j teadovice ia ocebUne Vam v S dneh popolnoma odstranim. dnMe to resnica se iamH $500. Upmbjte se Jakob WahSi, IP. O- BOA 69 OLBVBLAND, OOif). ■ S.V...1. w ' M.- , • --i' if. .„ Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. O O ■ » ' URADNIKI: FRANK MEDOS, predsednik, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, Hi. IVAN GERM, podpredsednik, P. O. Box 67, Braddoek, Pa. GBO. 1». BBOZICH, glavni tajnik, P. O. Bo* 424, Ely, Minn. MA.TQH KERŽtSNIK, pomožni tajnik, L. Box 383, Rook Spring«, Wjo. IVAN GOVŽE, blagajnik, Box 106, Ely, Minn. NADZORNIKE: ALOJZIJ VIRAINT, predsednik nadzornega odbora, Cor. 10th Ave. ■% OfeJte St, So. Lorain, O. IVAN PRIMOŽIČ, drogi nadnornik* P. 0. Box 641 Evetoth, Mina. irro-ATgr. KDOBUCAR, tretji nadzornik, 115 — 7th St., Calumet, POROTNI ODBOR: IVAN KERŽlSNTK, Predsednik porotnega.odbora, P. 0. Box 138, Pa. IVAN N. GOS AR, drugi porotmk, 5312 Butler St., Pitteborg, P*. IVAN MTffRTTAft, tretji porotnik, Box 96, Ely, Miim. i zdravnik, DR. MARTIN J. IVEC, 7LL N. Chicago St. Joliet, IU. Krajevna druitva naj blagovolijo pošiljati vse dopiscy premembe udov as irnge liutin« na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZLCH, Box 424, fiy, Mian., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne po&ljatve naj pošiljajo krajev/a društva na blagajnika: JOHN GOUZE, P. O. Box 106, Ely, Minn, po svojem zastopniku in nobe-■sb dn^gein. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake jwiiiljetm tadi na glavnega tajnika Jednote. Vise pritožbe od strani krajevnih dru&iev Jednote ali posameznikov mg se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KEBŽI&NIK, Brna 138, Burdine, Pa. Pridejani morajo biti uatanfai podatki vsake Drdkveno glasilo je "GLAS NARODA.'' Avstr. Slovensko Ustanovljeno Bol. PoiLDniitvo. 16. januvafja 1892. OGLAS. Spreten SLOVENSKI STAVBO dobi stalno delo. Vprašati pri Slovenk Publishing Go., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI ODBOB: Bedene, preoaodnik, P. O. Box 154, Kami Starina, podpredsednik, Mnibeery, Leo Hromok, tajnik, P. O. Box 263, Filiate—, Blaž Mnrij, blagajnik, P. 0. Box 29i, OPBAVNI ODBOB Frank Maxfcovig, Pronteoae, Frank Premk, Cherokee, Frank Bneteaaa, Radley, Anton Trfsjak, CUsopee, Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Due 9. febr. se je z jninsga kolodvora v Ljubljani odpeljale v Ameriko 60 Slovencev, 40 Hv-vats*t Macedoncev in 40 Ogrov. Nova tovarna pri Medvodah. Iz Madvod se pise- Ljudje pripovedujejo, d* misli nekdo (baje g. Ivančeč) s spraviti tik kolodvora fabriko, da ee delal olje iz laneuega semena. Načelnik tržaške policije — kranjski JfJbAmi predsednik Dunaj, 11. fe-•rsarja. Listi javljajo da postane naslednik barona Schwarza na mestu deCefai^a predsednika kranjskega na-jfinik tržaške policije dvorni svetnik Alfred Manusai. Policist — kranjski šeŠelni predsednik, to je res prekrasne 1 V past je prišel neki brivski vaje- S tujim potnim listom se je hotel odpeljati v Ameriko Štefan Barbaric iz Peščenice pri Zagrebu. Ko so ga prijeli je izpovedal, da je potni list kupil od nekega Mate Gloga, za 10 kron. Pri Barbarieu so našli 270 K. Odpeljali ga bodo domov. Umor. 8. i'ebr. zvečer okolu 9. uro je bil zavratno ustreljen Anton Jereb iz Trebelevega, Prežganjske fare. list relil ga je svak njegove — Jerebovo — prve žene, ki je prišel v kratkem iz Amerike, oddavši z ameri-kanskim samokresom tri strele. Kaj je vzrok se še ne ve. Morilca so izročili sodniji v Litiji. Ustreljeni je zapustil ženo, ti i otroke iz prvega zakona in svojo tudi že precej priletno mater. PRIMORSKE NOVICE. Grob rimskega patricija. V Trstu so našli pri kopanju za temelj neke nec. Neki trgovec na Dunajski cesti .večje hiše na cesti "via Pondares" ,jc bil opazil, da mu primanjkuje de-' ^ob rimskega patricija Sitta Cordo. asrjo. Zagonetko je bilo tem težje Nadaljno razkopavanje od katerega rešiti, ker je ijil trgovec v trgovini si obetajo še mnogo važnih rimskih velesrbski aferi. je delal rez za živino, je po nesreči prišel z desno roko v stroj, kateri mu jo je odrezal. Najstarejša žena v Št. Jurju ob Taboru Terezija Brišnik, roj. 1819, zadušila se je 9. febr. v svojem stanovanju v dimu . Sicer je bila kljub visoki starosti še čvrsta. HRVATSKE NOVICE. Nečuveno nasilje na Hrvaškem. Za- gTeb, 11. febr. Policija je poslala 'Srbski tiskarni', ki tiska "Srbo-brana" in "Dionički tiskari", ki tiska '* Pokret'pismen opomin, da bo njima odvzela obrtno dovoljenje, ako bosta tiskala kakoršnekoli tiskovine , ki bi na ta ali oni način podpirale " veleizdajniške " težnje. Ta naravnost tiskarski korak policije, od-nosno vlade je izzval veliko senzacijo in ogorčenost, zakaj takšnih nečuveno nasilnih sredstev se ni posluževal niti zloglasni Khuen. Zavrnitev pritožbe ' 'veleizdajni-kov" proti obtožnici Zagreb, 11. februarja. Banski stol je zavrnil pritožbe srbskih 11 velelzdajnlkov" proti (obtožnici. Obravnava vtm procesu se bo vršila koncem tega meseca ali začetkom marca. Značilen Rauchov manever. Zagreb, 10. februarja. Na "veleizdajniški" proces so zunanji listi nameravali poslati svoje posebne poročevalce. Ban baron Rauch je sedaj dal pisati vsem uglednejšim listom, da jim ni treba pošiljati svojih poročevalcev na ta proces, ker bo za informacijo zunanjih listov skrbel sindikat zagrebških časnikarjev. Tega sindikata pa ni. Jasno je, da se Rauch boji zunanjih časnikarjev, zato bi rad s takšnimi manevri preprečil, da bi bili pri razpravi navzoči tudi posebni poročeval ci tujih listov. Sodna tiralica je izdana za glasovi-tim Nastičem, ugent-provokaterjem v Radi teh otrok sta se vedno prepirala ir. slednjič se je odločila delavka, da ga zappsti in se z otroci sama kje naseli. — Na večer ko je odšla, sledil ji je delavec in jo v samotni ulici pobil na tla in ji prerezal vrat. — Krivdo je priznal, ko so qyi pokazali krvavo britev. Italijanski parlament, katerega mandat poteče jeseni, bo že sedaj raz-puščen. Ministerski predsednik Gio-litti bi rad prištedil ministru vnanjih rečij Tittoniju debato o trozvesa in še posebno o avstro-itaBjanskih odno-šajih, zato parlament razpusti, razpiše nove volitve ter prepusti tako volileem, naj ?e sami izrečejo za ali pioti trozvezi, ki je postala v Italiji tako nepopularna. Iščem svojega očeta IVANA VALEN-ČIČA, doma iz Ivorja na Primorskem. Pred 4 meseci je bival v West Virginiji. Cenjene rojake prosim, da mi naznanijo njegov naslov, ali pa naj se mi sam javi. — Anthony Valenčič, P. O. Box 66, Delagua, Colo. (26-2—2-3) Pogori Slovensko Zdravi šče proslavlja v tem leta desetletni svoj obstanek in ob tej priliki bode slavni zdravnik Dr. J. E THOMPSON med Slovence porazdelil 10.000 krasnih srebrnih užigalnikov v spomin. Vsaki rojak kteri pošlje nekoliko za poltnino potrebnih znamk (Stempsov) dobi takoj ta lep spomin v dar. Pišite tak >j danes v materinem jeziku, ter naslavjajte: Slovensko Zdravišče, Dr. J. E. Thompson, 342 West 37th Street, New York. Kje je FRAN OREHEKT Doma je iz vasi Dobo vie, fare Ihan na Kranjskem, okraj Berdo. Izročiti mu imam nekaj pisem in denarja. Cenjene rojake prosim, če vedo za njegov naslov, da mi ga naznanijo, ali pa naj se mi sam javi. — Frank Dečman, Box 98, Smithdale, Pa. (27-2—2-3) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. ža, in imela iz tega zakona 2 otroka.' Cenjenim rojakom naročnikom ^na- znanjamo a tem, da se nahaja sedaj na potovanju naš pooblaščeni zastopnik Mr. MATEVŽ PEČJAK. Obiskal bode rojake v nekterih mestih in krajih države Ohio in Ponn-sylvanije — Dotičmk je pooblaščen za pobiranje naročnino "Gla» Naroda-" in naročbe knjig, vsled česar ga vsem toplo priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda" fiompapie Generale imnnuniu (Francoska parobrodna družba«) NARAVNA CAUFORNIJSKA VINA večinoma sam. Imel je pa navado, odkritj, je prevzelo ravnateljstvo ar-da je aemtertja skočil v bližnjo tra- heologičnega muzeja. ftko in pustil prodajalnico odklenjeno. sJine mu v glavo dobra misel. Kaj ko bi to priliko kdo uporabljal. Ko je petem zopet šel v bližnji lokal, je naprosil nekega ziianca, da se je ta čas skril v trgovini. In glej! Kmalu po •dhodu gospodarja se tiho odpro vrata in v trgovino se prikrade sosedov brivski vajenec in smukne v predal. Tedaj pa stopi pred njega strah v eeebi trgovčevega znanca ter "poba" zgrabi za ovratnik. Kmalu pa pride veselega obraza, da je zastavico tako dobro rešil, tjdi trgovec sam. ki je dal nato mlačena navihan ca policiji. Vajenec je namreč vedno pazil, kdaj Jrgovec zapusti prodajalnico. in takoj smuknil vanjo in izmaknil denar, potem je pa ropet najrlo odkuril. Oddali so ga sodišču. Sa 37 in 20 let nazaj! Kranjska krasilnica ima zdaj le še nekaj nad 24.000 obstoječih vložnih knjižic. Če pogledamo v "razvoj" tega nemškega se vod a, vidimo, da je toliko vlož-aih knjižic imel leta 1872, torej pred 57 leti! Od takrat je stanje teh knjiži« rastio do leta 1894, ko jih je bilo 54.667. S tem letom je nemška Kra-ajeka hranilnica dosegla vrhunec v Številu vložnih knjižic, kajti od takrat je jelo padati lo število od leta do leta- Kranjska hranilnica nima da-aes niti polovico vložnih knjižic, ko-hkor jih je imela leta 1891, ko je šlo še navzgor in 4 udi ne toliko, kakor leta 1890, ko jt to število že padalo. Kar se tiče višine vlog. je padla Kra-■jska hranilnica zdaj na leto 1888, torej za celih 20 let nazaj! Proces stalnega padanja vlog se vrši šele od teta 1905. Slovensko in nemško gledališče v Lfefcljani. Na prošnjo slov. dramatičnega društva je dež. odbor kranjski dovolil pomnožitev slovenskih predstav. Vsled tega izjavlja nemški gledališki ravnatelj da mu ni mogoče vadrfeti rednega nemškega gledališča, ■eAe to preneha, in bodo nem. igralci •delej v Ljubljani samo še gostovali. To je eeveda jako dobrodošel in lep r, ker netaško gledališče bi bilo tndi pri večkratnih predstavah redne praznote prenehati. Ranjenca na cesti Solitirio v Trstu je našel tam sl-.tžbujoči mestni stražnik 421etnega uslužbenca v tamošnji bolnišnici za kronične bolezni. Zaboden je bil globoko v prsi ob strani srca. Ker še sedaj ne more nič govoriti, je poizvedovanje policije jako otežkočeno. Največja umrljivost otrAc je med vsemi avstrijskimi mesti v Trstu. Gla Radi suma veleizdaje zaprli Gjor-gje Gjurič je v Zagrebu v zaporu nevarno obolel. Prosil je, naj ga prenesejo v bolnico. Tega mu niso dovolili, češ, da njegova bolezen še ni '' smrtnonenevama'V Vrginmostu in Petrinji so nove preiskave. Roparski napad na cesti. Mijo PaiČ, delavec iz Melinja na Hrvaškem je prišel te dni v Zagreb za delom. Na kolodvoru ga ustavi nek neznan mlad | Človek in ga prosi, če bi hotel iti z KRETANJE PARNIKOV. Sledeči parniki od plujejo iz NEW YORKA: AUSTRO - AMERIK. PROGA. V Trst in Reko: 10 marca ................ Oeeania 24 marca......Martha Washington V HAVRE, (francoska proga) 11 marca ............La Bretagne 18 marca............ La Provence 25 marca.............. La Savoie 1 aprila ............ La Touraino 8 aprila..............La Lorraine 15 aprila ............ La Proveace 22 aprila .............. La Savoie 29 aprila ............La Tonraine 6 maja .............. La Lorraine 13 maja ..............La Provenoe 20 maja .............. La Savoie 27 maja ............. La Touraine V BREMEN, (severonemški Lloyd.) 11. marca.............. Gneisenau 23 marca ......Kronpr. Cecilie 30 marca .. ..Kais. WilK der Grosse 1 aprila......Prinz Fried. Wilhelm 6 aprila........Kaiser Wilhelm II. 13 aprila......Eironprinz Wilhelm 20 aprila .... Kronprinzesin Cecilie 27......Kaiser Wilhelm der Grosse NA PRODAJ Dobro Crno in belo vino od 35 do 45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Sladki moit 34 stekl. $5.00. Novo vino od leta 1908 ima posebno nizko ceno. Pri večjem naročilu dam popust. Z poitovanjem STEPHEN JAKSE, Crockett. Contra Coata Co., Califeraia. som uradne statistike umrje izmed j njim v kako gostilno in mu pisati 1000 otrok 423. preden dosežejo 51 pismo nekemu prijatelju, češ da on let. Glavni vzrok umrljivosti je, ka- i sam ne zna pisati. Po poti napade kor trdijo izvedenci, poleg socijalne ; jih naenkrat v grmovju skrit zlikovec, bede, nenravnosti — kakor navadno j se vrže na Paiča in ga s pomočjo nje-v pomorskih mestih — in zanemarje- • govega prijatelja, ki ga je dogovor-nosti starišev, alkohol, katerega dobe ■ na ž njim pripoljal v past, vrže v ce-otroci že v nežni mladosti. j stni jarek. Preiskala in obrnila sta Ljubljančan obsojen radi laških de- mu vse ^ m ma pobrala ves pri- monstracij. Tržaško namestništvo jc potrdilo razsodbo, s katero je bil radi laških demonstracij v Gorici obsojen Ignacio Brezina, 16 let star, iz Ljubljane, zdaj hud Lah, na 30 kron globe. Poizkušen samoumor radi nezvestobe zaročenke. V "Gorici" čitamo: Ustrelil se je v Tržiču na Furland- skem v prsi vojak lovskega bataljona, hrane 282 K, na kar sta zbežala. — Paič je oba natanko popisal, in upati je, da jih v kratkem ujamejo. Vest o prodaji "Agramer Tagbla-tta", ki smo je povzeli po hrvatskih listih, ne odgovarja resnicL Vest o prodaji "Agramer Tagblatta" so spravili v javnost Rauchovi listi, ki jim ni povolji, da ta ugledni list s toliko odločnostjo zastopa hrvatsko na- mmk OBTA 00 HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBLJAfe Poštni parniki ao:^ wLa Provence** na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 kon.skib mo£ , ^La Savoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 w 'La Lorraine" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 4«La Touraine" , „ „ ..................10,000 „ 12,000 "La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000 _ „ *La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „ „ i Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki odpl njej o od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob it), act dCDolndne iz prirtanišea št. 42 North River, ob Morton St., N. TTC LA TOURAINE 4. marca 1909. *LA LORAINE 8. aprila 1»M. La Bretagne 11. marca 1909 *LA PROVENCE 15. apr. 10M. •LA PROVENCE 18. marca 1909 *LA SAVOIE 22. aprila 1969. •LA SAVOIE 25. marca 190» "LA TOURAINE 29. apr. 196». •LA TOURAINE L aprila 1900 *LA LORRAINE 6. maja 190». POSEBNA PLOVITBA. Parnik "La Gascogne" odpluje dne 13. marca. Samo II. in III. razred. farntKii % M« W# Kozrninski, generaim agefic at* *s^vi. Deovvjrn St.« ihiM^jj, i.'^.. —■i ----.1131 HARMONIKE bodisi kakorinekoli vrste izdelujem u popravljam po nagnil jih cenah, a dele trpeino hi zanesljivo. V popravo u nesljivo vsakdo pošlje, ker sem Se nac 14 let takaj v tem posla ia sedaj v svojem lastnem domu. V popravek via-mem kranjske kakor vse drage harmonike te računam po delu kakorino kdc zahteva brex nadalinih upraSanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str.. Oeveland, O. Zdravju JU t^r najprimernejša pijat a je I K V R l Vr O ! ktero je v:irjt:r.o ri-ijbclj5«*jra 'mn^rtirane^a cri'tecix hm-!: naj nikdo ne zamudi p s g.v v -;v ;o ia&tno kL.ri :. svoje družine, svojih pri nteiu-v -r. uruj;ih. Kad' tes?.» i Lolsy p I c» i e n gostilnah. Vse podrobn. >s? ■ kteri Vam drage volje v=e p. • a.-i!i ■ riljnb! jeno ^C" se oo^-: v v-.1., pri Geo. Trj ■ i,;fcai 6i! 2 ^l. :r. ! V C. ! j THE ISAAC LE5SY CLL:vii: O, r f\* v ivi'i« ri i« : ki je tam nastanjen. Uzrok posku- rodno in glede "veleiadajniSke" afe-šenemu samoumoru je, ker se mu je re tudi jugoslovansko stališče. "Agra-izneverila zaročenka na Slovaškem. Te dni je dobil pismo od doma, v katerem mu to naznanjajo. Ta obup-nost ga je gnala do lega nesrečnega koraka. Umrl ni. Smrtna kosa. "Soča" poroča, da je umrl v Gorici znani hotelier Kanci-jan Happachci-, lastnik restavranta "Angelo d'oro", v soriški bolnišnici pa Ivan Peric, rosestnik v Biljah. Štajerske novice. Smrt na ženitovanjn. V Partivju na Štajerskem možila se je županova hči Dolajževa. Svatba vršila se je po oridotnih običajih zelo veselo. Zvečer po gre ženin Juri Povalec iz sobe, da se malo ohladi; kjer ga zadene mrt-voud in se zgrudi mrtev na tla. — Seveda je goste to toliko ganilo, da sc se nehote v kratkem razšli. Ponesrečil se j.: hlapec Jakob Plaz-nik pri Al. Slcaza v Šoštanju. Ko mer Tagblat" bo tudi v bodoče ostal veren svojemu programu, zato tudi ne more biti govora o prodaji tega lista na kakšen Rauchov konsorcij. RAZNOTEROSTI. Nov letalni stroj napravil je tehnik v o j. akademije v Modlingu pri Dunaju Jožef Engel. Dovolil se mu je dopust in postavila baraka na dunajskem polju, da preiskusi in popolni svojo iznajdbo. Oboroženje Rusije v Sibiriji Vojno ministrstvo je odredilo, da se imajo posadke v Sibiriji pomnožiti za en armadni kor. Po vseh mestih, kjer sc nahajajo posadke, morajo vedno biti pripravljeni vojni vlaki za even-tuelno mobilizacijo. Z britvijo prerezal vrat. V Novi Pošti živel je neki delavec skupno s tovarniško delavko Štefanijo Kečkeš, katera je bila ločena od svojega mo- V HAMBURG. (Hamburg Am. Line.) 6 marca ................. Pretoria 11 marca ............ Deutschland 20 marca Kaiserin Auguste Victoria 27 marca ..........Graf "Waldersee 10 aprila ................ Amerika 17 aprila ............... Cleveland 21 aprila .........President Grant V SOUTHAMPTON. (American Line.) 6 marca................ St. Louis 13 marca............. Philadelphia 20 marca................. St. Paul 27 marca..............New York 3 aprila ................St. Louis 10 aprila ............ Philadelphia 17 aprifa................ St. Paul 24 aprila .............. New York V ANTVERPEN. (Red Star proga) 6 marca .............. Eroonland 13 marca ................ Zealand 20 marca ............... S ami and 27 marca .............. Gothland 3 aprila .............. Vaderland WHITE STAR LINE. (V Southampton.) 10 marca ................ Majestic 17 marca ................ Oeeaaie 244 marca .............. Teutonic 31 marea ................ Adriatic 7 aprila ................ Majestic 14 aprila ................ Oceanic 21 aprila ................ Teutonic 28 aprila ................ Adriatic 5 maja .................. Majestic 12 maja ................. Oceania 19 maja ................. Teutonic 26 maja ................. Adriatic V ROTTERDAM. Holland Amor. lino) 9 mar^a ................. Nordam 23 marea ................ Ryndam 30 maraa ........ New Amsterdam Avstrijski tobak, bosnifiki, hercegovski in dalmatinski. — Pišite po cenik, kteri obsega cene raznovrstnega tobaka. A. Logar, 26 E. 119. St., New York. « « C3P Velika zaloga vina in žganja ."-C Marija Grill Prodaja belo vino po.____ " črno vino po____ Droinik 4 galone ia...... Brinjevec 12 steklenic za. ali 4 gal. (sodček) za .... Za obilno naročbo se priporoča MARIJA GRILL, 5308 St. Clair Ave., N. B., Cleveland, O .....70c. gallon .....50c. " 2T ..........»11-00 g ..........$12.00 SI ..........$16.00 AVSTRO-AMERIKANSKA ČR' (preje bratje Cosulich.) -as Najpripravnejsa in najcenejša paroMa črta za Slovence in Hnra?* ,5V Novi parnik na dva vijaka "Mabtha Washington". JUSGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM W Rfr^ VKip^i] wedeni »»n parcbrod*? Čini wžfllb Ifsftff VzTHEW TORKA a Ett. razrid tfT^: m in Titana tm«0o bmtMl f 'brwtmv: j TBS'i A.............-......... ...................•-»28— AT.inrn, A ........................................*38.6o ■iKEi WAMsnmrox, T rukb..............................................tn - ABSBHTDfJL I 2 AttKXU....................................... V mmtdk ta Ji»MlMtiii 1 KvBLOvu_____________________________...mis gghLnVn. BAZKED do piwfiiti j T1U1TA RZL J.__________________l^j.uZ, ZZ^.sX S^n09 PMpi Bros. & Con Gen. Agents, \z stnet, w vow t m i (Nadaljevanj«.) Tapetam so stali ljudje na pragu, raoAki goloroki, v svetlih srajcah, iemake v kričečih rožastih oblekah. Caaih naju jje kdo pozdravil; Francka jo odgovorila s pojočim glasom, jas sen se odkril. Co sem se ozrl, som opazil, kako so gledali za nama ter se nasmihali. Sitno mi je bilo, moja vesela volja se je polagoma izgubljala. Govorila sva malo. Že od začetka, ko *em jo pozdravil, nisem vedel, kaj bi ji pripovedoval. Če sam iapregovoril besedo, se je nasmejala sdano in srečno, in to me je jezilo. Jesilo me je, da ni bila odkritosrčna in da se me je bala. Zinila je besede — in to je bilo vselej tako prisiljeno in smešno; hotela je govoriti lepe in gosposko in to je bilo naravnost ostudno. Pričel sem govoriti zelo po kmečko in jezil sem se sam nad seboj, ker sem začutil, da sem prav tako smešen in prisiljen kakor ona. Tudi »jen obraz se mi ni zdel več tako svež in čist; gledal -em ara pač predolgo in preveč od blizu. V kotu pri očeh sem zapazil črno pičieo — najbrž o J cestnega prahu, in celo 10 tne je ženirulo. Polt ni bila tako gladka in prožna — na licih je bila nekoliko raskava, kakor koža breskve; to se mi je zdelo časih lepo in imenoval sem tako polt "žametno"; ali zdaj mi je bilo. kakor da bi Francka ne smela imeti take polti. Obšel me je celo nekak čut. kakor da bi me bila presleparila — kakor da bi mi pokazala -vojo pravo podobo šele zdaj. ko me je bila spravila, da sem jo -prr-mil na to pusto in dolgo pot. In vendar je bil l«-p la obraz, ta drugi, čisto novi obraz je bil še celo lep. Nikoli nisem viTel takih oči — j take čiste, mokre luči; takih ustnic nisem videl nikoli, tako polnih in lepo začrtanih. Nič več nisem bil ve- j sel in mirnodušen poleg nje in leira i me je biio sram. Iska! sem, da bi i našel na j ji kaj »mesnega, nerodne- : ;ro in neumnega opazoval sem ; njeno našopirjeno. brezokusno nedeljsko obleko, njeno -mesno frizuro - kodri tia čelu. njeno ruozko. težko hojo. njene lesene kretnje in njen prisiljeni govor in njen irlasni smeh .... Vse mi je bilo zoperno. zoperno in pritisnil bi jo k sebi in bi jo poljubil. Kako je pač stala v kuhinji i.j se je gledala v razbito <»gledalce :n .-i je ravnala lase, da bi bila lepa !., malo souposka. Morda je v -ohoto zvečer sedela dnjgo v noč pri svetilj-ki ter ši\ala /. neoktvtno roko stare, ..pittiii' čipke na jopico na predpasnik ir je mislila na dolgo, lepo l>ot.... Ozrl -»'tn se po strani uanjo in tudi oua »e je ozrlu molčala sva bila pač četrt ure in jaz sem čutil, da je bil moj obraz resen in nezadovoljen. Pogledala me je boječe in ine je prašala - tihim, drugačnim glasom: ''Ali se vrnete? Saj ste šli že dolgo z mano." Gorkota mi je stopiia v obraz in odgovoril sem ji skoro osorno: "Kaj ti pride na misel? Če sem Nff do tukaj, pojdem še dalje. Zakaj pa t^ko ipolčiš ? Umolknila si in ne izpregovoriš besede. Ali sem ti storil kaj zalega?" ^ Zgenila je 2 roko, kakor da bi mi jo ponudila.. "0 ne! Molčali ste in sem mislila, da yam je dolgčas zraven mene." Obrvi so se ji tresle in njene oči so bile vlažne. "Zakaj pa me vikaš, Francka?" Pogledala me je začudeno in se je nasmejala. Kakor otroku se ji je o-braz hipoma spet razjasnil. "Zakaj pa ste ne takrat pozdravili I" "Zato ker si lepa, Francka. Takega obraza, kakor je tvoj. nisem videl še nikoli." Temna rdečica se ji je razlila po licih; pogledala je v stran in je molčala. Meni pa je bilo težko, da sem izpregovoril tiste besede — kakor da bi bil napravil kaj grdega. Zadaj je prihajala kočija; ozrl sem se ali od daleč nisem mogel spoznati ljudi; cul sem znane, "Vesele glasove in glasen smeh. Vzdignil se je prah, prišli so mimo in so se za-smejali in so pozdravili. Odril sem se tako, da niso videli mojega obraza; ozirali so se še zmirom in so se smegali, ko je gledala Francka za njimi z yelikimi očmi in zardelim o-brazom. Sodni adjunkt, moj znanec, se je obrnil v vozu z vsem životom in je zaklical za mano odurno do, ki je Francka ni razumela, ali ki je mene zaskelela, kakor da bi me bil kdo z bičem udaril. Od daleč se je še zibalo belo nojevo pero na klobuka poeta rice in kočija je izginila za bol zoom. Napravili so najbrž islet v kakšno bližnjo vas, morda v Refcovje; trije mdški so bili in dve ■o na "Ali ao vas spoznali?" me jo prašala plašno. Čutila je, da se je zgodilo nekaj neprijetnega. Nisem ji odgovoril in šla sva hitreje. Kada* naju je kdo srečal, nisem mu pogledal v obraz, ali čutil sem dobro Njegov pogled; sram me je bilo xh vrnil bi se takoj — toda hoda fcraven nje, tako da sem se je sfeoro dotikal in da sva se zadela, Če sem stopil nerodno; kakor da bi me bil kdo privezal nanjo. Časih se je kdo celo sovražno ozrl za nama: "Kaj ima ta gosposko oblečeni fant s to kmečko punico, ki je še otrok?" Ona sama je razumevala, ali kakor da bi hotel nekdo stopiti med naju, tako se je približevala k meni, dotikala se je moje roke in njene oči niso bile nikoli taiko udane in. ljube-znipolne kakor takrat. Če je izpregovoril a besedo, je govorila tišje in nagibala je glavo k meni. In zdaj je bil njen glas naraven, preprost in mehak. Vse to sem komaj opazil, šlo je hitro in komaj razločno mimo mojega srca. Stopal sem hitro in sem štel znamenja ob poti. Hiše so stale ob cesti že bolj pogostoma. Prišla sva v senčnato alejo; stari kostanji >o rasli ob obeh straneh. Na konci se j«- svetila visoka bela hiša, gostilni-ti tako vieoko ograjen z živo mejo. da >e ni videlo vanj skozi gosto zeleno listje. Tam sva postala. •'Kam gre-s zdaj, Francka?" "K teti: čez dve uri se vrnem." "No, tako.... ]>ojdi z mano v go-stiluieo. Lzpijeva kozarec vina." "Ne morem.... čakajo me tam." ""No. <"e ne moreš.... kdaj se vr- bi si mu ne upal oereti v obraz; ne.Wunko njea *>W; moje oči so te- apel bi si pogledati v ogledalo, s*ram Me je bilo in skril bi se... (Kakor da me je kdo prijel, nalvhko za roko, sem vstal in sem se vimii k oknu. Pogledal in prestrašil sem se in feem stopil v ozadje, -tako da sem se udaril & komolcem ob steno : tudi zdaj me je nekdo prijel za prša in me je pahnil nazaj. Vračala se je po cesti navzgor. Hodila je počasi, postala je ter se ozirala proti gostiinicL Videl sem le v teh bceaiotkih čudovito bistre; razločeV&l bi bil natanko vsako črto njenega obraza, če bi bila stala sto korakov od mane. Ali to je bilo bliža, tako da bi me bila slišala, če bi ji nalahko zaklical. Njene obrvi so bile nekoliko namsšene, ustnice nekoliko stisnjene, a oči so gledale pla^ šno, nemirno. Napravila je bila korak, kakor da bi se bila odločila — ali postala je in gledala proti oknu. (Nadaljevanje prih.) Cenik knjig, M dob« t zalogi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, S3 CORTUANDT STREET, NEW YORK, N. Y DUŠNA PAŠA (pisal škcf Fx. Bar raga,) platno, ntdeča obreza 754, broširana 60^. JSZUS IN MARIJA, vezano vlono-kost $1.50, fino vezano v nuje $1.20, vezano v platno 40^. DOMAČI ZDRAVNIK PO KNEIPU, 50*. DOMA IN NA TUJEM, 20*. DYE ČUDCPOLNI PRAVLJICI, 20*. ELIZABETA, 30*. KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano ENO LETO INDIJANCI, 20*. v slonokost $1-50. ENO URO DOKTOR, žaloigra, 20*. MALI DUHOVNI ZAKLAD, iagrin, zlata obreza 90*. ] TŠEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50*. OTROŠKA POBOŽNOST, 25*. POBOŽNI KRISTJAN, fino vezano $1. 20. RAJSKI GLASOVI, 40*. SKRBI ZA DUŠO, zlata obreca fino vezana $1.25. SRCE JEZUSOVO, vez. 60*. SV. ROŽNI VENEC, vez. $L00. "Čez dve uri." Pogledala mi je v obraz z velikim. SV. URA, zlata obreza, fino v< jasnim pogledom, .laz sem pomolčal t $1.20. in sem držal njeno roko v svoji. Nje- VRTEC NEBEŠKI, platno 70*, slo- vsa je na roka je bila majlina. toda rdičn in raskava: umivala si jo pač s peskom. **(> torej uečei. Francka.... Veš kaj. pridi tod mimo in jaz te bom videl tam zadaj skozi okno: vidi se jhi «-c-ti >koro do konca vasi. In pojde-va sknpaj domov.*' Nasmejala se mi je v slovo i.i čez dvajset korakov je postala in je gle-dala za mam . Zamahnil sem z roko in sem stopil v gostilnieo. Skoro nobenega človeka še ni bilo. ; Se! >em v manjšo izbo zadaj in sem | -•■del k odprtemu oknu. odkoder sem 1 vid«-! po re-ti navzdol. Izba je bila prazna. \ večji sobi je sedelo par kmetov. Truden sem bil in zlovoljen; spomnil -cm se na kočijo in na ljudi, ki s*j gledali /a nama in sram me je bilo. da mi je bilo vroče v licih. Čez i HITRI RAČUNAB, 40*. četrt ure mi je prišlo na misel, da bi KATEKIZEM, mali 15*. veliki 40*. šel. da bi se vrnil sam. Komaj *etn } NAVODILO KAKO SE POSTANE vedel, kaj se je godilo v meni; srce! DRŽAVLJAN ZJEDIN. DRŽAV, nokost imit. $1.50. UČNI KNJIGE. | j ABECEDNIK NEMŠKI, 25*. AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI TOLMAČ, 50*. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA. ! 40?. BLEIWEIS KUHARICA, fino vezana $1.80-j ČETRTO BERILO, 40*. j Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA 90*. EVANGELIJ, vezan 50*. GRUNDRISS DER SLOVEN1-SCHEN SPRACHE, vezan $1.25. HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 40*, mali 30*. 5*. NAVODILO ZA SPISOVANJE RAZNIH PISEM, vezano $1.00. PODUK SLOVENCEM ki e kočejo naseliti u Ameriki, 30*. RVA NEMŠKA VADNICA, 35*. ERAZEM PRED JAMSKI. 15*. vojega de- j $3.00. MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 20* kleta. na gospodično, toda njena sli-j SLOVAR NEMŠKO — SLOVEN-ka je bila meglena, komaj sem se j SKI Janežič-Bartel nova izdaja, mogel spomniti na njene oči. In hi-j fino vezan $3 00 poma sem se domislil, da so njena li- SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR ca nekoliko upala, koščena 111 da se bodo morda že čez dve leti prikazale j SLOVARČEK PRIUČITI SE NEM-gube ob njenih ustnicah, Pa, čez dve ieti. nič pozneje, bo izginila že vsa iepota in zato 0 se že stega-le daleč preko ceste: na kostanju, ki je rasel blizu okna. se je stresalo listje — veter je pihal močneje in bil je skoro hladen. V sosednji sobi je bilo živahno; kmetje so prihajali in slišal sem hrupno govorjenje in razbijanje po mizah. Tudi po cesti je prihajalo več ljudi — stare ženske >0 se vračale iz cerkve, sprehajala so se dekleta v nedeljskih oblekah, fantje, vržinko v ustih, roke v hlačnih žepih, so stopali skozi vas s širokimi in malomarnimi koraki.... iZdrznl sem se in sem stopil od o-kna; ostal sem ob steni in sem gledal skrit po cesti dol. Prihajala je hitro, malo sklonjena, rdeča v lica, zasopljena. Molitvenik je tiščala k prsim, levico je zamahovala. Postala je in gledala naravnost pioii oknu. Slonel sem z glavo ob steni, ali žile so mi bile v čelu tako močno, da me je bolelo; stopil sem se bolj v ozadje. Zdaj poj de mimo — Bog z njo! Šla je počasi mimo in jaz sem se vrnil k mizi; ko sem prijel za kozarec, se mi je roka tako tresla, da se je razlilo par kapelj vina po mizi. V izbi ni bilo človeka — ia da bi bil kdo in da bi glodal ŠČINE BREZ UČITELJA, 40*. KUHARICA, brožirova- ZBIRKA LJUBAVNIH PISEM, 30*. ZABAVNE MOTAR, 15* ' JANEZ,40* AČ, 20* A. Aškerc, elegantno IN RAZNE KNJIGE. DRUGE ANDREJ HOFER, 20*. AVSTRIJSKI JUNAKI, evez 90*, nevez. 70*. AVSTRIJSKA EKSPEDICIJA, 20*. BARON TRENK, 20*. BELGRAJSKI BISER, 15*. BENEŠKA VEDE ŽE V AT . t New Yorku. Svoji k svojim! JOSIP KOMP ARE, 8908 GreenbayAv., So. Chicago, Tli Pozor! Slovenci Pozor! ^SALON^ Zmodernim kogl|ižč.cinv Sveže pivo v sodičkih in buteljkah itt druge raznovrstne pijače ter umsk* smodke. Potniki dobe pri meni čedne prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izbonm. Vsem Slovencem in drugim Slovansat Se toplo priporoča Martin F*otolcar (64 So. Center Avs. Cfcrcago, ttL FRAINIC SAKSER CO., | 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. S « CLEVELAND, O. « Podružnica 6104 ST. G L, AIR AVE. IN. E., PRO si QamenjBD ženo, otroke, ali pa sorod nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na na% ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zabto-pamo vse belje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na nase^niškem uradu (Ellis Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč- le prezreti! Imateli v staro domovino komu kako pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne. « * * * * « S Avstrijski denar kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, i>to lahko pri nas ztnenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. 1 a ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Ima&li iz stare domovine kaj denarjev st-rn dobiti, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo. rf \ fs **^ 7T Q ^fiSftl/f} ki nameravajo potovati v staro domovino t dobrimi m kf ^i^iiil fm I lila H U brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega |f fa" " Ul»liy iz.ued onih parnikov, kteri so označeni v listu pod našlo .111 'Kretanjc parnikov" in naj cam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan -vihoda. da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pride en Jan pred odhodom parnika v New Vork. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi. kdaj pnii v New V<>~i in nv. ktero postajo; naš človeti ga pri«ie isk it in vse potrebno ukrene zp prtljago ter ga odpelje na parnik, 'akar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega p ihoda, nam laLko iz postaje telefonira po številki 4687 Cortlandt in takoj po obvestilu p >šljemo našega.čioveka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov m sleparjev ter n^potreb ih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu n slikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljivo vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še predajo brezdušnim oderuhom, kteri speliejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno in koristno« nciarjg pošiljamo na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsaka denarna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v 10 do i2 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna h^an.loica. Nikdar se Se ai čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes ti5QČ-kr*t ču e od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesite hranilnice ali poso-i nit e po 4 in 4>4 odstotkov obresti. Vsak uloŠnik dobi izvirno hranilno knjižico, Obreati teko . ti dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje.