Politični ogled. DRŽAVA SHS. Italijanski poslanik v Beogradu je predal naši vladi ponovno Mussolinijev predlog, po katerem bi pripadla Reka Italiji, Baroš in Delta pa nam. Ministrski svet je o tem razpravljal in sklenjeno je, da Jugoslavija ne odstopi od rarallske pogodbe. V parlamuitu je bil izražen tudi odločen protest proti postopanju Italije s slovenski in hrvatsko narodnostno manjšino. V imenu opozicije je nastopil tudi poslanec dr. Hohnjec, ki je najostrejše obsodil italijanska nasilja. Vlada je končno le predočila italijanskemu poslaniku, kako odmevajo pri nas odloki njegove vlade, poslanik je to javil v Rim in končno je bila ukinjena nasilna odredba proti slovenskim listom, ki sedaj zopet izhajajo samo v slovenskem jeziku. V Zagrebu osnovana nova stranka «srednje linije« doslej še ni našla pravega upoštevanja. Centralisti niso pripravljeni niti na malo popuščanja, proticentralistom J€ pa premalo to, kar prediaga «srednja linija«. Zagrebški list «Der Morgen« izraža to takole: «V naši državi se bije boj proti centralizmu. Sedanja ustava se je izkazala kot slaba in njeno revizijo zahtevajo^danes tudi tisti, ki so nekdaj proglašali vsako njeno kritiko za protidržavno. Prepričanje, da nas more rešiti le nasprotje od centralizma, je ukoreninjeno že tako globoko, da ljudjc komaj eakajo močnega moža, ki -naj prinese odrešenje. V takih okolnosti ne naore i)iti govora o politiki «srednje linije«. Ljudstvo hoče temeljito rešitev, ne pa polovičarstva. Ljudje hočejo prosto dihati, in si sami odločevati svojo usodo. Zato je razumljivo, da v politiki «srednje linije« ne marajo' nič slišati. Mi moramo torej začeti tam, kjer smo nehali lcta 1918. Vsak naj bo gospod v svoji hiši. Posamezni deli države bodo potem že našli «srednjo linijo«. Politika «srednje limje« ne more biti začetek, ampak še le izid razvoja«. Zastopniki prečanskih krajev vidijo veliko krivico V novem proračunu. Direktni davki so nesli državni tolagajni mnogo več, kaknr je bilo predvideno v proračunu. Zato so v proračunu za Ieto 1923-24 postavili večje svote na prejemkih iz direktnih davkov. Tako predvideva letošnji proračun, da bo Slovenija plačala letos 23 niilijonov 550.000 dinarjev več direktnega davka kaikor lansko leto. Za Srbijo pa predvideva proračun le — 3 milijone dinarjev poviška. KONCNI IZIDI AVSTRIJSKIH VOLITEV. Po končanem štetju volilnih glasov iz vseh okrajev se vidi, da so krščanski socijalci pridobili od poprej 13 odstot., socijalni demokrati pa dobrih 11 odstot., dočim so Velcnemci dobrih 35 odstot. izgubili. Krščanski socialci imajo za državni zbor 81 mandatov, Velenemci 12, Landbiindlerji 6, socijalni demokrati pa 67 mandatov. Ker bodo šli Velenemci in Landbiindlerji nedvomno s Sciplom, stoji proti socijaldemokralski opožiciji 99 hiož ali 32 glasov absolutne večine. S tcm je Seiplu nadaljno izvajanje njegovega ženevskega sanacijskega programa zagotovljeno. Liberalne meščanske slranke so izšle iz volitev popolnoma poražene; volilci so jiin ušli deloma v Seiplov, deloma v socijaldemokratski tabor. Dobili so v celi državi krščanski socijalci in obe meščanski stranki skupaj 1,670,000 glasov, socijalisti sami pa 1,193.000 glasov. Na Dunaju so socijalisti ohranili večino ter bodo imeli v deželnem zboru od 120 članov 78, krščanski socijalci 41; razen tega je izvoljen 1 žid. Socijalistom se je pri vsej lepi večini priključilo tako nerodno, da jim bo manjkal tudi, če bo šel žid ž njimi, za dvetretjinsko večino en g!-'is. Dobili so na Dunaju soeijalisti 582.000, krščanski socijalci pa 456.000 glasov. Slovani v državnem zboru tudi sedaj ne bodo imeli nobenega poslanca. V deželnih zborih bodo vsega skupaj 4 slovenski zastopniki: 2 Čeha na Dunaju (izvoljena na socijalistični listi) in 2 Slovenca na Koroškem. Gradiščanski Hrvatje zaenkrat pri volitvah niso uspeli. PRED RAZPADOM NEMČIJE. S francosko pomočjo je proglašcna samostojna porenska republika, katero predslavljajo veleindustrijci, ki mislijo, da bodo lahko dobro trgovali s Francijo, nasprotujejo ji pa delavski krogi, katere hočejo podjetniki za toliko časa vreči rf| cesto, dokler se ne najde možndst uspešnega in dobičkanosnega obratovanja.-Skoraj popoln je tudi razdor med berlinsko vlado in Bavarsko na eni ter Saško na drugi strani. Bavarsko imajo v rokah monarhisti, ki hočejo zopet usloličiti Wittelsbachovce kot kralje, Saški pa vladajo soeijalisli. Prvi zahtevajo bojno napoved socijalistični siii saške in cele države, drugi pa izlrebljenje monarhizma. Berlin se za nobeno stran ne more odločiti in če se za katerokoli odloči, so notranji boji neizbežni. PRED NOVO EVROPSKO KONFERENCO. Anglija se trudi, da pridobi Ameriko za sodelovanje na konferenci za ureditev reparacijskega ali odškodninskega vprašanja. Ameriški državni tajnik je odgovoril, da Amerika ne odklanja svoje soudeležbe, stavi pa s!edeče pogoje: 1. Ameriška vlada.ne želi, da bi se Nemčija odtegnila pravični kazni, toda predno se Nemčija prisili na plačevanje, je treba ugotoviti njeno plačilno možnosi. 2. Konference bi se Amerika udeležila le, če bi imela konferenca posvetovaleh značaj, njeni sklepi ne bodo obvezni. 3. Med reparacijami in med dolgovi, ki jih imajo razne države na Ameriko, je treba razločevati. RUSKO ŽITO IN PREMOG. Od 15. avgusla do 10. oktobra je Rusija izvozila preko osem milijonov pudov žita. Od tega odpade 5 milijonov pudov žita, predvsem rži, ječmena in pšenice na Nemčijo. Ostanek se razdeli na Kolandsko (2 milijona pudov), Dansko (500.000 pudov) in Finsko (500.000 pudov). VT berčeguvski pokrajini v orenburški guberniji so odkrili bogale plasti črnega premoga. Premogovnik cenijo na 30 milijonov pudov. Kirgiški indusirijski odbor bo pričel v bližnji bodočnosti s kopanjem.