Listek. 295 ■cije širi nezadovoljnost. Tisoči, pravi, ponavljajo: »Toliko let se že bojujemo, pa ni nič bolje; ostale so krize in pri­ tisnila še draginja.- Kaj je krivo te nezadovoljnosti ? »Mase,« pravi Der Kampf, »ki so se nam bile zadnja leta pridružile, še nimajo pravega pojma o veliki osnovni misli, socializma. Upale so, da bodo socialne reforme zmanjšale njih bedo, a niso še doumele, da jih more osvoboditi le socialna revolucija, zato so razočarane.« Potem dolži Der Kampf reformiste in revizioniste, da so tudi oni krivi te nezadovoljnosti, ker so opustili revolucionarno misel in se vnemajo za socialne reforme. Socialne reforme pa niso prinesle obetanih sa­ dov in tako mnogi nimajo več veselja do organizatoričnega socialističnega dela, zanemarjajo svoje strankarske dolžnosti in odpadajo celo od organi­ zacije. Komunizem in socializem . — Ko »Der Kampf« toži reformiste, dokazuje pa E. Fischer v »Sozialistische Monats­ hefte« (XIV., 1910., zv. 6. 364 s.), da sploh revolucionarnega komunističnega socializma skoraj ne bo več, temveč le še socializem, ki izkuša počasi bolj in bolj »demokratizirati« in »socializirati« sedanjo družbo«. »O kaki popolni ena­ kosti ali o tem, da bi prenehalo delavno razmerje, sploh ni več govora... Ko­ munizem kot stanje, kjer bi vsi imeli skupno posest, enako pravico do vseh dobrin in bi bili gospodarsko popol­ noma enaki, je bil le ideal. S tem idealom pa današnji socializem ni več identičen. Moderni socializem ni več stvar bodočnosti, temveč sedanjosti.« N avodilo za nabiranje in opiso­ vanje narodnih umetnin. — Tako navodilo je izdal odbor štajerskega Zgodovinskega društva. Kakor se v pesništvu razločuje umetna in narodna pesem, tako, pravi odbor, je po priliki tudi v obrazovalni umetnosti. Imamo umotvore, ki so jih ustvarili domači ali tuji, bolj ali manj znameniti slikarji, kiparji, stavbarji, pasarji itd., a poleg teh je še druga vrsta umetnosti, ki iz­ vira iz ljudstva in živi v ljudstvu. To je narodna umetnost, na katero se pri vseh kulturnih narodih obrača novejši čas velika pozornost. Tudi pri nas je zadnji čas, da se poberejo razdrobljeni kosci. Odbor Zgodovinskega društva je napravil za Sp. Štajersko podroben načrt, s katerim se obrača na vse za­ vedne rodoljube, ki jim kulturni na­ predek narodov ni prazna fraza. — I. Kaj spada v obseg narodne umet­ nosti? 1. Križi in kapele ob potih in cestah, zlasti še »kužni« in »turški« križi, njih oblika, napisi, slike. 2. Gro­ bovi in križi na pokopališčih, kaka je tipična oblika križev v dotičnem kraju. Hkrati se naj prepišejo tudi »samonikli« napisi na grobnih spominkih t. j. taki, ki niso povzeti iz sv. pisma ali iz umet­ nih pesnikov, ampak so si jih ljudje sami napravili. 3. Okraski na hišah: raznobarvni pasovi ob zunanjih stenah, s katerimi ženske krasijo »podstenje« in imajo za to včasih posebne vzorce: slike (in napisi) na hišah, okraski na polkah in tramovih; zanimivi ključavni­ čarski izdelki; okraski (in napisi) na prešah, sodih in škafih. 4. Staro pohištvo, njegova oblika, lepo izrez­ ljani stoli, preslice, kolovrati, mize, omare in Skrinje s slikarijami. 5. Na­ božni predmeti: slike in kipi svetnikov po stenah, božične jaslice, velikonočne pisanke z raznobarvnimi figurami, pre- smeci na cvetno nedeljo (iz česa in kako so sestavljeni), presmec na Veliko noč (kaj vse nosijo ljudje k velikonoč­ nemu blagoslovu), sličice v molitve­ nikih, božjepotne podobice, medalje. 6. Razni motivi na obleki, čipke, ve­ zene peče, kaj je bilo pri obleki najbolj priljubljeno prej in kaj sedaj. Oblika ženskih uhanov, urine verižice, kovi- nasti pasovi, na katere si ženske obe­ šajo nož. 7. Okraski na jerbasih in ko­ 296 »Čas.« šarah, na čebelnih panjih; razne figure na lončeni posodi, na pečeh itd. Pri­ mitivno orodje vsake vrste. Razni iz­ delki samoukov. 8. Vsakovrstno muzi­ kalno orodje, ki se rabi med ljudstvom. 9. Razni okraski pri gostijah, šopki, venci, pecivo (na primer »bosmani«), — II. Kako se naj to vse opiše in zbere? 1. Kjer je mogoče, se naj dotični pred­ met pošlje društvu za muzej. 2. Kjer je možno, se naj oskrbi fotografija ali risba, vzorec (model) in pošlje društvu. 3. Opiše se, v kakem kraju se kaj na­ haja, kdo napravlja dotične reči, ob kaki priložnosti, kako, in se naj javi društvu. >B ogoslovske Smotre«, katere prospekt je bil priložen zadnjemu »Ča­ su«, je prvi zvezek že izšel. List obeta, da bo res prava smotra po bogoslovnem polju. Prvi del je odmenjen člankom iz raznih bogoslovnih strok (v prvem zvezku: dr. J. Marič, Modernistička kristologija; U. Talija, Objektivne po­ greške v Bibliji i njena nepogrješivost; dr. J. Pazman, Compositio Äpostolica; dr. J. Cenkič, Zakon o razstavi crkve i države u Francuskoj i kanonsko pravo). V drugem delu so: bogoslovska kro­ nika, recenzije, pregled časopisov in bogoslovna bibliografija. Vnanja oblika je elegantna. (Naročnina 5 K; sprejema jo: Uredništvo »Kat. Lista«, Zagreb, Kaptol 29). M ladeniška telovadna organi­ zacija. — Kot drugi zvezek »Knjižnice krščanske prosvete« je izšel pravkar opravilnik za voditelje in člane mla­ deniške telovadne organizacije. Sesta­ vil ga je Ivan Podlesnik. Tako bo raz­ voj vse organizacije vedno bolj smotrn, vodstvo odsekov vedno bolj urejeno, četa Orlov vedno bolj disciplinirana. Lepo pa poudarja pisatelj v uvodu: »Se tako lep opravilnik, še tako močna disciplina, še tako požrtvovalno delo — vse to bi pa malo pomagalo, ako ne bi bilo luči od Luči. Brez žarkov Milosti bi bili kot cvetje brez žarkov solnca . . .« A vktoriteta in svoboda. — Fr. W. Foerster se je lotil tudi tega težkega problema (Autorität und Freiheit. Be­ trachtungen zum Kulturproblem der Kirche. München 1910). Prvi del pro­ blema o avktoriteti je kaj dobro rešil. Živo je dokazal potrebo religiozne in cerkvene avktoritete. Tu in tam je katera beseda pretirana na troške člo­ veškega uma, vendar je splošna misel prava, da »je zares svobodno mišljenje le tam, kjer je heroična nravna osamo- svoja«, a kako malo je takih ljudi, ki bi zatajili vse svoje nagone in svobodni vseh vezi iskali le resnice! Zato pa so tisti, ki nočejo priznati prave avkto­ ritete, sužnji »dnevnih in modnih ve­ ličin«. Manj srečen pa je Foerster, ko treba strniti z avktoriteto svobodo. Zavzema se nekako za svobodo mo­ dernistov. V tem oziru je pač Ruville globlje pojmil bistvo krščanstva. Svo­ boda je potrebna, gotovo, a več kot svoboda, je resnica. Celo dvoumno pa je, kar pravi Foerster, da »se bo mogla krščanska resnica v cerkvenem živ­ ljenju le tedaj vsestransko izraziti, če si bo zopet pridružila odpadle kulturne elemente«. Ali je mar krščanstvo tvorba kulture, in ne nasprotno, kvas kulture? Glasnik »Leonove družbe.« Nov redni član: Msgr. dr. Fr. Bi n ič k i, prof. bogoslovja, Senj (Hrvatsko). Nov podporni član: Ivan Vrhovec, uradnik »Gospod. Zveze«, Ljubljana. □ U rednik: dr. A. Ušeničnik.