Tema, o kateri je razpravljal HI. kongres ZKS (naloge komunistov v boju za socializem) obvezuje vse članstvo ZK -n vse aktivne borce za socializem, da temeljito pregledajo svoje vrste, proučijo stališča, stopnjo zavesti ter možnosti čim uspešnejšega razvoja v socializem. Izhodiščna točka je še vedno človek, so kadri, je njihova zavest, borbena sposobnost in pripravljenost nadaljevati boj za nove socialistične odnose, za materialno osnovo socializma.
Ugotovitev, da nove metode dela komunistov, sistem prepričevanja, vzgajanja in ne komandiranja niso nove za stare komuniste, ampak je to stara praksa dela predvojnih komunistov, je izredno važna zlasti za mlajše. Še važnejša je ugotovitev, da bi n3S star sistem dela v današnjih pogojih družbenega upravljanja izoliral od množic, o čemer je prepričan pretežni del našega članstva. To so bogata izkustva za vse, ki jim je življenjski cilj socialistič-
na družbena uredite
i dalj nje
naloge vseh socialističnih sil in naj-zavestnejše med njimi Zveze komunistov so krepitev komune. Danes se bomo predvsem dotaknili tega vprašanja.
V našem okraju se nam pri analizi objektivnih, stvarnih materialnih pogojev za hitrejši razvoj komunalne skupnosti še vedno pokaže, da obstajajo glavne težave in slabosti še vedno predvsem v prenizki zavesti in nezrelosti zlasti podežel. skega prebivalstva. Nezrelosti namreč za take naloge, ki stoje pred nami. Prav tako je vpliv delavskega razreda na podeželje še vedno slab in na vsak način manjši, kot bi žc lahko bil. Naši delovni ljudje si v tovarnah in zadrugah pridobivajo vedno večje izkušnje pri upravljanju s proizvodnjo, vedno bolj se utrjuje zavest, da je od vsakega posameznega člana kolektiva odvisna njegova nagrada za delo In tempo razvoja ožje in širše skupnosti. Toda to je le prvi korak v listo komunalno skupnost, ki bo terjala od vsakega posameznika več brige in skrbi za vprašanja, ki ne dajejo neposrednih koristi posamezniku, vsaj na videz. Gre namreč za tako, predvsem gospodarsko skupnost, v kateri bodo delovali :n odločali vsi delovni ljudje neposredno v soglasju z interesi naše ožje in širše domovine.
Pogoji za začetek postavljanja osnov takih komunalnih skupnosti so v našem okraju podani in naloga komunistov in vseh aktivnih socialistov je, da iščejo in krepijo tiste elemente socializma, ki bodo postali solidna osnova bodoče komunalno skupnosti. Socialni sestav prebivalstva v našem okraju ni prevladujoč za delavce, če gledamo njegov številčni sestav, pač pa pre-vladuje po svoji ustvarjalnosti in ustvarjanju, po svoji družbeni vlogi in zavesti. Čeprav še mlad, brez večjih tradicij, se naš delavski element vsak dan tudi številčno krepi z nastankom novih industrijskih obratov, po svojem družbenem bistvu in zavesti pa postaja odločujoč činitelj v našem družbenem življenju. In prav zato je naloga komunistov toliko večja, toliko težja, v kolikor je treba utrjevati delovne kolektive in njihovo zavest, naloga, ki nikakor ni lahka. Konkretno se naloge komunistov in zavestnih bor-
cev za socializem pri izgradnji bodoče komunalne skupnosti pri nas izražajo v naslednjem:
a)	usnove Doaoee Komunalne sKup-nosti so v prevladujočem socialističnem sektorju gospodarstva. To sicer že imamo, kar je treba nenehno razvijati in utrjevati še dalje.
b)	Navezovati drobnega proizvajalca na socialistična podjetja v cilju, da jim ta pomagajo razvijati proizvodnjo in predelati produkte. Tu se je treba poslužiti izkušenj in tradicij, ki jih najdemo povsod na podeželju in obali in kar so lahko zelo pozitivno razvije v korist proizvajalcev in vse naše družbene skupnosti. Taka življenjska zveza med soGianstiemm podjetjem in drobnimi proizvajalci, ki bodo v bo- • doče zaradi geografskega položaja in strukture gospodarstev še v večji meri kot doslej proizvajali za tržišče, bo dajala pečat naši industriji in realnejši tempo njenega razvoja.
c)	Pritegniti k i:>:r.vljanj:: čivn širše število delovnih ljudi tako, da ne bo važnejšega problema v komuni, ki ne bi pri njem sodelovali in o njem odločali vsi delovni ljudje. Ne pretiravamo, če rečemo, da ogromna večina ljudi danes že ve, da ne more ljudska oblast delovati proti interesom človeka, ki dela, ve, da, kar je v interesu socializma, je tudi v njihovem interesu. Zato bodo s pritegovanjem k upravljanju in odločanju celo ne glede na stopnjo zavesti morale dejstvovati socialistično, to je v Interesu socializma, kar je tudi v interesu posameznika. Zato bodo imeli komunisti zelo hvaležno nalogo mobilizirati ljudi, da se bijejo za interese skupnosti, ker se bodo hkrati borili za svoje interese. To pomeni z drugimi besedami, da je glavna naloga na tem področju usposabljati ljudi za samoupravljanje :n pritegniti jih, da o usodi celote odločajo posamezniki skupno.
č) Kot je potrebno utrjevati1 naše delovne kolektive, navezovati jih na podjetja in na skupnost, tako je treba navezovati delovne kmete na zadruge, kar pomeni razvijati bogate tradicije naših kmetov, ki pravilno gledajo v zadrugi svojo organizacijo in zaščitnika. Vsako leto naj nova zadružna proizvodna srcd-' stva krepijo skupni inventar, ki bo služil kmetom in jih osvobajal poniževanja in izkoriščanja vaških špekulantov.
d)	Mnogo večjo pozornost posvetiti vzgoji otrok v šolah. Družbena odgovornost za vzgojo otrok obvezuje učiteljstvo, da v skladu s potrebami in interesi družbe budno čuvajo in bdijo nad novim pokole-njem. Vzgajati in vzgojiti je treba novega človeka, Iti bo ljubil svojo socialistično domovino, spoštoval delo in v človeku videl svojega tovariša.
Tretji kongres ZKS ugotavlja, da ni čas za razpravljanje in ugibanje, kakšna naj bo — kje naj bo bodoča komuna, pač pa, da je povsem dozorel čas, da se takoj lotimo uresničevati to, kar so klasiki marksizma predvidevali kot neizogibno stopnjo razvoja družbenih odnosov. Komunisti imajo čast, da skupno a socialističnimi silami pod Titovim vodstvom uresničijo to globoko člove-čansko zamisel velikih predhodnikov.	j. B.
				
	:: s......' ^ v			...... - |.
•.'!."' i" >> lllil	■ . ^ i"-		% T:	
	•• \ ^ ' N '	11!	flllfll®	1 ^
OB STIVANSKIH IZVIRIH
(K reportaži na 6. strani)
v h
V Portorožu je bila preteklo nedeljo dopolnc letna skupščina odbora SZDL. Tajnik odbora tov. Sever Miloš je prebral poročilo, v katerem je podal zunanji in notranji politični pregled, napake dela odbora SZDL, pomen nastajajoče komune, problem šolske mladine in našega gospodarstva.
Poročilo med drugim ugotavlja, da na sestankih SZDL ni bilo podrobno obravnavano delo občinskega ljudskega odbora. Vendar je treba priznati, da so se občini poslavljale le zahteve, ne pa, da bi ji dajili nasvete za izboljšanje dela. Za kulturni dvig naših delovnih ljudi je nujno, da se osnujejo primemo urejeno knjižnice in čitalnice. Naloga Socialistične zveze je vzgoja novega, socialističnega človeka. Vs'> skrb je treba usmeriti v to, da bi prišlo v naše šole čim vee mladine iz delavskih vrst Tako si'bomo privzgojili zavedno in napredno socialistično inteligenco. Ena ni j važnejših nalog Zveze pa je usposabljanje delo\Tiili množic za samoupravljanje v gospodarstvu in sodelovanje z ljudsko oblastjo.
Poročilo tudi naglasa, da moramo priznati, da nismo izpolnili vseh na,log. Predavanj v okviru Ljudske univerze ni bilo, premalo smo razpravljali v družbenem planu, turizmu, gostinstvu, kmetijstvu in v drugih vejah našega gospodarstva. V občini je okrog 2000 članov, ki pa so s svojo neaktivnostjo dokazali, da so člani le več ali manj na papirju.
Sledila je živahna razprava, v kateri so predvsem obravnavali vprašanje razvoja komune, pa tudi združitve občinskih ljudskih odborov Portorož, Piran in Sečovlje. Občinski odbori SZDL vseh treh občin naj bi se sestali in preučili to važno vprašanje. Glede vzgoje naše mladine, je skupščina zaključila, da jo more vzgajati le tak učiteljski in profesorski kader, ki se je otresel vseh klerikalnih, kapitalističnih in malomeščanskih idej. Važno področje dela imajo tu komunisti. Med važnejšimi vprašanji je vsekakor tudi vprašanje prvenstvene zaposlitve domače delovne sile. Doslej se je na to premalo pazilo.. Znanci in sorodniki ne smejo biti merodajni pri dodeljevanju služb. S tako prakso je treba
brezpogojno nehati.	—č—
★
Mladi portoroški Partizan je v minulem tednu kar dvakrat nastopil v javnosti. V torek je sodeloval pri Titovi štafeti, ko so njegovi mladinci in mladinke nosili štafet-no palico od Sv. Jerneja do ladjedelnice, kjer so jo oddali tovarišem iz Pirana. Krepki fantje in dekleta v lepih športnih oblekah so naredili na številno občinstvo, ki Jih je s ploskanjem pozdravljalo, najlepši vtis. Težjo preizkušnjo jo maral prestati zadnjo nedeljo, ko je skupno s Partizanom iz Pirana priredil na Trgu svobode popoldne oh 18. uri dobro uspelo telovadno akademijo na čast Titovemu rojstnemu dnevu. Težišče prireditve je sicer bilo na Pirančanih, vendar je domače društvo častno sodelovalo z nekaj točkami. Kljub pomanjkljivemu obveščanju je telovadiščp napolnila množica domačinov in tujcev, ki je z zanimanjem sledila vajam pionirjev, pionirk, mladincev, mladink in članov na bradlji. Ves čas je požtrvovalno sodelovala' godba JLA, poleg nje pa tudi solin-eka godba na pihala.
Aktivnost SZDL na Tolminskem
Okrajni odbor SZDL Tolmin je' na svoji zadnji seji med drugim sklenil, da bo poskrbel za razpravo o družbenem planu po vseh tolminskih vaseh.
Sestanki, ki jih sklicuje SZDL, bodo postopoma po vseh vaseh Tolminske. Obiskani so zelo dobro; volilci se zanimajo za gospodarska vprašanja, predvsem za to, kar jih v njihovi vasi teži: nekje vodovod, drukje elektrifikacija, itd. V Bovcu bi radi imeli vsaj manjšo tovarno, da bi tako rešili vprašanje brezposelnosti in zboljšali življenjsko raven. Čeprav ponekod prihajajo do izraza lokalistične težnje. V glavnem ljudje pravilno gledajo na gospodarski razvoj tolminskega okraja. Povsod odobravajo, da utrdijo in razširijo tista industrijska podjetja, ki že obstojajo, kot je Tovarna igel v Kobaridu, »Kreda«
na Srpenici, mizarsko podjetje Klavže in druga.
V Tolminu pripravljajo načrte za gradnjo tovarne avtomobilskih sveč, ki bo v začetku zaposlila nad 300, ko pa jo izpopolnijo, nad 500 delavcev.
Okrajni odbor SZDL ima vsakih 14 dni svoje redne seje, medtem časom po posvetovanja s predsedniki in tajniki občinskih odborov, o raznih vprašanjih, kot n. pr. kmetijstvo, vzgojno mladinsko, dru-št.veno, družbeno itd. Lahko rečemo, da v glavnem v vseh občinah SZDL zelo dobro rešuje vsa mogoča vprašanja. Le v posameznih vaseh občine Cerkno, Dol, Tribuša, Breginj in deloma v Kobaridu ne pride toliko dt> izraza zaradi tega, ker so občinsjkli odbori, prevzeli funkcije osnovne organizacije, kar zavira iniciativo in samostojnost teli organizacij.	S. A.
DROBNE NOVICE IZ ILIRSKE BISTRICE
Letošnja pomlad je izredno deževna ter v marsičem ovira delo v gradbeništvu, komunalnih delih predvsem pa v kmetijstvu tako, da se .kmetje bojijo, da ne bo letos dobre letine sadja in drugih pridelkov.
★
Trgovska mreža je v Ilirski Bistrici precej dobra, vendar v zadnjem času, ko je govora o reorganizaciji >te mreže, opažamo neko popuščanje v nabavah blaga. S tem je tudi postrežba in izbira- slabša. Upamo, da bo po reorganizaciji spet
trgovina zadovoljila, *
Naše gostinstvo stremi za čimveč-ji dvig turizma in je prav, le da za to je, poleg ostalega, potrebno gostom nuditi, kair si želijo: dobro vino, pivo, vse vrste brezalkoholnih pijač od radenske vode do malinov-ca in cockte ter dobro postrežbo v jedilih, česar pa ni pri naših gostinskih obratih.
Pred kratkim je v krogu sindikalne podružnice nameščencev koprskega okrajnega ljudskega odbora predaval o planinah tov. Aleksander Bla-žina iz Izole. Pokazal nam je lepe posnetke .iz naših Alp in iz Dolomitov. Z živo besedo je predavatelj, ki je sam izurjen alpinist, spremljal nazorne slike in je poslušalce povedel iz pisanih alpskih dolin v visoke in najv.šje vrhove našega gorstva. Predvajal je tudi slikovne detajle iz alpinističnega plezalstva in je v celotnem predavanju uspešno predočil lepo zaokroženo sliko predvsem krasote naših planin, pa tudi udejstvovanja naš;h ljudi v gorskem svetu.
Prošli četrtek pa je v okrilju Planinskega društva v Kopru imel zelo lepo planinsko predavanje znam alpinist in alpinistični pisatelj Janko Blažej, visokošolec iz Ljubljane. Predvajal je okoli 120 izredno zanimivih barvnih diapozitivov in je bilo predavanje pravo razodetje ne Eamo za koprske planince, temveč za vsakogar, ki ima smisel za pisano lepoto narave in posebno še za krasote gorskega sveta. Predavanje je imelo naslov »Naši Julijci pozimi in poleti« in v resnici nam je predavatelj pokazal dolgo vrsto zelo uspelih posnetkov iz Julijskih Alp ob vsakem letnem času. Popeljal nas je najprej na zimsko' triglavsko turo, enega najlepših izletov, ki jih eploh more v Sloveniji napraviti plahneč, 2ilasti smučar. Ob spremljanju pestrih slik smo v duhu šli iz Mojstrane Skozi Krmo na Stani-čevo kočo in Kredarico, pa dol na Korono in v Bohinj. Videli smo Julijske vrhove v snegu in ledu. Videli smo jih nato v poletni bleščavi, vedno sončne, polne neskončne lepote. Izredno lepi so bili posnetki iz alpske cvetane. Predavatelj nam je pokazal planinsko cvetje v vsem njegovem razkošju. Prikazali so se
1111
nam vabljive planike, rdeči sleč, živo modri svišč in velecvetni svedre, pa murke, jurjevke in še drugo pisano rastlinstvo, ki ob času tako močno razveseljuje gorskega popotnika. Čudoviti so bili prizori iz prve pomladi, ko klije v nižjih legah že prvo cvetje, a so vrhovi še vsi beli v globokem snegu. Lepe so bile slike iz jeseni, ko žarijo dolinski gozdovi in obraščena pobočja v ognjenem sijaju toplega jesenskega sonca.
Tov. Blažej je bil lani pet tednov v Angliji, povabljen od angleških akademikov. Imel je predavanja o isti temi in z istimi slikami v raznih mestih angleškega otoka. Izvajanja so mu v našem predavanju gladko , tekla in so poslušalci dobL I: močne vtise iz pokazanega in a živo besedo opisanega jim slovenskega gorstva. Predavanje je bilo dob.ro obiskano in je zlasti razveseljivo, da se ga je udeležilo razmeroma veliko število mladine.
Pri Sv. Antonu večkrat beremo, kako ljudski poslanci prihajajo med svoje volilce v vasi, da se skupno pogovorijo o vprašanjih in težavah, ki jih tarejo. Morda nismo pri nas dovolj »elastični«, ker nismo dovolj razgledani, in zato imamo mnogo gospodarskih in drugih vprašanj, verjetno več ko v drugih vaseh okraja, ki so manj zaostale. Naš kraj ima 17 manjših vasic in zaselkov, v katerih živi približno 1300 prebivalcev. Smo po večini kmetje. Zato nas zanima, kako so v drugih krajih v zadnjem času preorali in zrigolali velike komplekse za sadovnjake in vinograde. Nasadili so na tisoče trt in sadnih dreves. Pri nas pa vsega tega ni, lahko rečemo, da smo se po osvoboditvi zelo malo pomaknili naprej in, če bomo tako nadaljevali, se nam bo čez nekaj let maščevalo.
Zato je potrebno, da resneje zagrabimo za delo in začnemo misliti na intenzivno obdelavo zemlje ter modernizacijo in napredek kmetijstva. Prav v tem pogledu vaščani menimo, da bi bilo prav, če bi se pri nas kdaj oglasil naš odposlanec, Id smo ga izvolili v okrajni zbor, da bi se seznanil z našimi težavami in načrti ter s svoje strani tudi pomagal, da dosežemo uspeli. Pripominjam, da doslej nismo imeli niti enega zbora volilcev, da bi se lahko o teli stvareh pogovorili in tudi kaj sklenili ter napravili.
Nam samim, ki se teže učimo in tudi teže spoznavamo, je ta pomoč še celo potrebna, sai bi tako z večjo
Preteklo nedeljo so nas presenetili igralci »Svobode« z odlično igrano Manghanovo dramo »Sveti plamen«. Čeprav društvo nima mnogo gledaliških igralcev, je imel. požrtvovalni režiser Miloš Benčina izredno srečno rdko pri izbiri. Drama zahteva od igralcev skoraj nadpovprečnih sposobnosti, toda lalrko trd m, da so vsi nastopajoči izvedli svojo izredno težko nalogo tako igralsko kot psihološko, da so bili številni gledalci naravnost presenečeni. Globoko vživetje igralcev v tO nenavadno družinsko tragedijo je našlo prav tako globok odnos pri gledalcih. Vlogo matere je podala tako dostojanstveno in doživeto Palčič Francka, kot bi bila v resni-
ci poklicna igralka.. Sestro Way-landovo je igrala Debevc Rozka prepričevalno, pristno in povsem dovršeno. To sta bili v igri najboljši kreaciji. Od moških vlog sta se odlikovala Zahavnik Horvester (Okoliš) in major Licondo (Rasel j Franc). Tudi Mario (Kovač) in njegova žena (Avsec Ana) sta se izkazala z dobro igro, prav tako Krašervec Zdravko.
K lepemu uspehu je nemalo pripomogla še efektna scena, ki je nova pridobitev odra. Grajati pa moramo nekatere gledalce, ki so se neumestno vedli in motili igro.
t5T
V nedeljo je obiskal svoje volilce ljudski poslanec Hace Matevž in jim v enoumnem govoru obrazložil družbeni plan za postojnski okraj. Dotaknil se je raznih panog gospo-1 darstva v okraju in še posebej Loške doline. Stanje živinoreje kljub najboljši pasmi ni zadovoljivo, saj je okrog 700 krav bolnih. V zvezi s tem je treba pospešiti gradnje gnojnih jam, saj komaj katera odgovarja higienskim predpisom.
številne poslušalce je ftudski poslanec seznanil z novimi uredbami, predvsem o omejeni sečnjii lesa, prosti prodaji zemljišč ter o -odrinem in gozdnem skladu. Graditelje je opozoril na predpis, po katerem je za vsako novo stavbo načrt, šele potem sledi odobritev. Razen 4 vasi je ves okraj elektrificiran. Pereč problem so vodovodi, samo zanje bi potrebovali 81 milijonov din. Tov. Hace je pozval kmetijske zadruge, naj iz svojih presežkov pod-pro kmetijstvo. K povzdigu kmetijstva bo prispevala tudi enoletna kmetijska šola. Dosedaj se je prijavilo že 35 gojencev, kar priča o potrebi takih šol. če bo potrebno, bodo ustanovili tako šolo tudi v Loški dolini, upajmo, da bo dovolj prijav.	Jeem
Divača
Perice v Kubedu
V nedeljo je naš pevski zbor pri' redil v Senožečah koncert, ki je prav lepo uspel. Pevci so' obiskali tudi tamkajšnjo bolnišnico in zapeli bolnikom nekaj pesmi.
gotovostjo gledali naprej in pravilno
usmerili naše sile.
*
Letos imamo posebne skrbi zaradi vremena. Kar pomnijo naši najstarejši ljudje, ni bilo toliko padavin. Deževje povzroča veliko škodo, ker zaostaja delo, pa tudi pridelki ne dozorevajo pravočasno, v kolikor, še celo popolnoma ne propadajo. Detelja gnije, češnje bodo razpokale, pa tudi krompir in paradižniki slabo kažejo. Dobra letina se obeta le za seno.
Bali smo se, da nam bodo oljko pomrznile in sploh zaradi mraza slaba obrodile. Pokazalo pa se je, da bodo letos oljke belice zelo lepo obrodile. To je dokaz, da so mnogo bolj odporne od drugih oljk, Id no kažejo tako lepo. Belice so se že drugič po hudi zimi dobro obnesle zato ie prav, da si to zapomnimo in njihovo prednost izkoristimo.
Kulturno življenje je pri nas še kar živahno, za kar imajo zasluge predvsem naši požrtvovalni učitelji, ki se na tem področju res trudijo in delajo.
Imamo dobro godbo na pihala, mešani pevski zbor in dramsko družino. Sedaj se pripravljamo na mladinski festival, v juniju pa, ko bo 50-letnica našega prosvetnega dru-tva, bomo priredili veliko vrtno veselico.
w
Stanovanja v železniških postajnih poslopjih v Kozini, Divači, Pivki. Prestranku in Postojni imajo še vedno nadomestno električno napeljavo. Podjetje Elektro-Sežana je vrgi-ralo in zahtevalo, da se to popravi in vgradi pod omet. To seveda ni tako enostavna zadeva in tudi ni izvedljiva v kratkem času, ker zahteva delo mnogo denarja in kvalificiranih delavcev; zato železnica ni mogla še ugoditi zahtevi. Zgodilo pa se je, da je postojnski obrat- podjetja Elekt.ro—Sežana dobil brzojavni nalog iz centrale, naj takoj odklo-vi tok vsem stanovalcem v železni-škerp. postajnem poslopju v Postojni. Podoben ukrep so prejkone izvedli tudi na ostalih postajah. Zamislite zdaj, kakšen preplah je nastal med stanovalci, ko so se nenadoma brez svoje krivde znašli brez električnega toka, brez luči in vsega ostalega, kar je še s tem v zvezi. Pomagala ni nikakršna intervencija — toka ni bilo. Telefoni so peli, železničarji pa so hodili in bentili po postaji, kot razdraženi sršeni, doma pa so razsajale ženske in jokali otroci, ker jih je tema že ob osmih podila spat.
Zlagal bi se, če bi dejal, da prav nobena intervencija ni pomagala Tovariš Šabec se je obrnil, na pravo mesto in dosegel, da je monter prišel nazaj in zopet vključil tok — vendar samo za njegovo stanovanje. Zdaj je šele zabrenčalo po postaji! Padale so tudi pikre opazke, kaj imamo pri nas res dve vrsti državljanov in podobno.
Iz tega dogodka se lahko marsikaj naučimo. Najmanj to bi si morali odgovorni ljudje (ali človek), ki so izdali ukaz za odvzem toka, zapisati za ušesa, da so v vprašanju živi ljudje, ki sami niso prav nič krivi„ da niso elektrovodi. u njihovih stanovanjih pod ometom. Takih je še veliko v Post.ojni in drugod ■— in če bo kdo dovolj vidra, da bo pritisnil na pravi gumb, bo elektriko imel, sicer pa ne. Drugič pa naj bi po intervenciji ne vrnili toka samo enemu, če so ga že vrnili, saj prav vsi enako v redu plačujejo porabljeni tok. Enakost za vse in v enakih pogojih enaki pravični ukrepi, ki jih bo lahko vsak človek na odgovornem položaju precl svojo vestjo zagovarjal. Nobenih izjem in privilegijev, to bi moralo biti vodilo tudi za podjetje Elektro-Sežana.
Rastko Bradaška.
Opomba uredništva: Objavljamo gornji prispevek z željo, da podjetje pojasni tudi javno vzrok takega-I ravnanja, kakor ga navaja dopisnik.
Batuje
Lep
w k@pi*sk©wia ©ka®®jas
Zelja po kulturnem udejstvova-nju se je zadnje leto v našem okraju močno dvignila. To kažejo predvsem dramske družine na podeželju s svojim resnim delom. Ob večerih se zbira delavska in kmečka mladina in tudi odrasli v novo-opremljenih zadružnih domovih, lepota slovenske besede je dobila svoje mesto in naš človek jo ljubi, širi in goji. V nekaterih krajih raje obiskujejo gledališke predstave kot pa filme, ki večkrat zaostajajo za življenjsko stvarnostjo. Karta, kvanta in pijančevanje imata vedno manj pripadnikov.
Zato ne morejo izostajati uspehi. Se poseben polet dajejo priprave za mladinski festival, ki bo v mesecu juniju in na katerega se dramske družine z vso vnemo pripravljajo. Svoj zadani plan hočejo oimbolje izvesti.
Res, da nastajajo v njihovem delu razne težave: pomanjkanje denarnih sredstev, iskanje kostimov, opreme in rekvizitov, ponekod tudi pomanjkanje primernih igralcev in režiserjev, vendar jih s svojo iznajdljivostjo in dobro voljo premagujejo. Zveza prosvetnih društev v Kopiji jih po svojih močeh finančno in moralno podpira. Prav tako jim pomaga gledališče v Kopru. In-struktorska pomoč se je zelo zbolj-šala, odkar ima Zveza lastno prevozno sredstvo. Tudi kmetijske zadruge kažejo ponekod mnogo razumevanja do kulturnega razvoja svojega kraja.
Hvalevredna je pomoč učiteljev na vasi, ki te kolektive družijo in jih vodijo. Ponekod se tudi sami vključujejo v delo in dajejo s svojim vzgledom kmetski in delavski mladini prve napotke v spoznavanju kulturnih vrednot.
Priprave za mladinski festival so v polnem razmahu. Zveza slovenskih društev je za to priliko razpisala meddruštveno tekmovanje dramskih družin in jih bo ob koncu ocenila, kar daje še večjega poleta za skrbno pripravo teh predstav.
Kakšen repertoar so si izbrali? Tudi v tem se kaže napredek. Presoja postaja stvamejša in že razlikujejo dobra dela od brezidejnih in plehkih.
Do zdaj je najavilo svoj repertoar deset dramskih družin, in sicer: Boršt: Nušič: »Narodni poslanec«; Ravne (Sv. Peter); Žižek; »Miklova Zala«; Sv. Anton: Kranjec: »Pot do zločina«; Dekani: Finžgar: »Divji lovec«; Cežarj¡-Pobegi : Golar: »Dve nevesti«; Kr-kavče: Petrovič: »Vozel« ; Marezi-ge: Ferner: »Trije vaški svetniki«; škofije: Benedetti: »Dva ducata rdečih vrtnic«; Rudarski center v Sečovljah: Goldoni: »Pri lepi krč-maricifc (Mirandolina) in Portorož v novorestavriranem Ljudskem domu: Feldman: »Iz temnih dni«.
Kakor je iz repertoarja razvidno, bo od desetih del izvajanih sedem domačih: pet del slovenskih avtorjev, dva srbska odnosno hrvatska in tri iz tuje lterature.
To je bežen pregled dela dramskih družin na podeželju in, če mimogrede prištejemo še ono v mestu Koper, lahko poleg rednega dela Ljudskega gledališča zaznamujemo še pred kratkim izvajano Bet-efijevo veseloigro: »Neopravičena ura«, ki jo je uprizorila 2enska obrtna šola, in gojenci Dijaškega doma mladinsko igro: »Pogumni krojaček«. Dijaki višjih razredov gimnazije pripravljajo Gervaiisovo komedijo: »Za stanovanje gre«, a dijaki nižjih Gradinšnikovo »Hrastov log«.
V	vsem tem vidimo velik razmah in bogato dejavnost amaterske gledališke ustvarjalnosti koprskega okraja, posebno v pripravah na mladinski festival.	cf.
Sioriinioe
V	občini Knežak je vas Koritni-ce ena izmed najbolj oddaljenih vasi od svojega centra, zato je če-sto prikrajšana za marsikateri kulturni užitek.
V	povojnih letih je šolski upravitelj Miro, katerega se vaščani še danes radi spominjajo, naučil domača dekleta marsikatero igro, Zadnja leta tega ni bilo, ker ni bilo nikogar, ki bi jih učil.
V	nedeljo, 23. V. so pa Karitniča-ni ponovno pokazali, da tudi oni nekaj zmorejo. Po mesec in pol trajajoči pripravi pod vodstvom upravitelja iz Knežaka, so se prvič, odkar pomnijo ljudje, pojavili igralci Koritnic na knežaškem odru. Zaradi resnega in marljivega dela so vsi igralci — amaterji, v zadovoljstvo vseh ljudi, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, odigrali igro »Begunka«. Igralci pa so dobili tako navdušeni nad tem uspehom, da so sklenili ob priliki gostovati še v sosednjih krajih.
Prepričan sem, da so bili vsi prisotni veseli tega napredka vasi Ko-ritnice in želijo, da začeto delo na kulturnem področju samo še nadaljujejo.	B. V.
Kmalu po občinski mladinski konferenci so se Batujci odločili, da bodo igrali. Njihov šesttedenski trud ni bil zaman. Predpreteklo nedeljo so se ljudstvu predstavili fi trodejanko »Tri sestre«, s spev o-igro »Snubači« ter s svojim novim oktetom, ki je zapel štiri pesmi: Pisemce, Oj Doberdob, Jaz bi. rad rdečih rož in Kraguljčki. Zlasti lepo so zapeli Kraguljčke, ki so jo morali ponoviti. Tudi igra je lepo uspela. Igrali so prav dobro in je težko rev. či, kdo je bil najboljši Res so vložili v igro vse, kar so mogli, zato pa tudi tak uspeh. S svojm programom bodo Batujci tudi gostovali.
Tako bodo mladinci prišli tudi do potrebnega denarja, ki ga bodo porabili za izlet, in pa za nakup raz-n;h rekvizitov.
Kdo ne bi rad potoval po naši domovini, kdo bi je rad ne spoznaval? Vsakdo rad potuje, posebno pa šo mladina. Toda vedno in povsod je isti problem: kje dobiti denar. Ba. tujska mladina pa je dokazala, dr.i se tudi te probleme da premostiti. Le malo dobre volje je treba.
Torej, mladina, pogumno na delo, kajti s tem koristiš dvojno! Ljudstvu posreduješ kulturo, sebi pa prislužiš denar, ki ga lahko porabiš za izlet, krožno potovanje ali kaj podobnega.
S. Pečin
Danes, 28. maja, praznuje Andrej Cemuta iz Podčela med žago in Bovcem stoletnico rojstva. Redka in nadvse častitljiva je taka star rost, še predvsem za černuto, po do_ mače »Hreščevega očeta«, ki je skozi vse življenje delal in garal, ter prestal več vojn in obe svetovni vojni. Ker je danes njegova stoletnica, ki jo dočakajo le redki ljudje, hočemo našim bralcem jubilanta nekoliko predstaviti, saj jih bo to gotovo zanimalo.
Andrej Cernuba se je rodil v Bo-ču revnemu kmetu na današnji dan leta 1854.
Po končanih osnovnih šolah ga je oče dal bratu za svojega v Pod-čelo. Tu je do 17. leta starosti pasel ovce. Nakar je šel na delo v Nemčijo, Belgijo, Francijo in drugam. Po tujem se je klatil za kruhom kakih 20 let. Prvikrat se je Andrej poročil s 23 leti, a je postal vdovec že po dveh letih in se takoj nato ponovno poročil. Doslej je pokopal že dve ženi, 4 otroke, več vnukov in pravnukov. še je nekaj sinov in hčera živih, veliko pa je njegovo pokolanje vnukov in pravnukov. Sedaj živi sam s snaho, ki je stara 70 let.
K današnjemu praznovanju 100-letn ce želimo tudi mi vse dobro in mu čestitamo.	J. R.
mešani zbor, ki je zapel devet pesmi. Zlasti so lepo zapeli Simoniti-jevo »Lepo moje ravno polje«, pri kateri se je s svojim blagozvene-čim glasom dobro izkazala v solo-petju Vabič Cvetka. Peli so ubrano, neprisiljeno in doživeto tako, da so pesmi napravile na poslušalce res globok vtis.
S svojimi mladimi glasovi so se nam predstavili pionirji prav tako v devetih pesmih. Najlepše so zapeli Bevkovo pesem »Soči«. Človek bi od tako mladih grl ne pričakoval tako ubranega petja, šest pesmi pa je zapel moški zbor, ki je ravno tako pel izvrstno, najlepše pa je zapel Mihelčičevo pesem »Nebo ža^ ri«. Adamičevo »Završki fantje« in Vodopivčevo »Na poljani«.
Vse zasluge za tako petje, s katerim so nas razveselili ti trije zbori, gredo predvsem dobremu in požrtvovalnemu pevovodju Milenku Vodopivcu. Mnogo truda je moral vložiti v to, da je napravil iz mladih, neizkušenih glasov to, kar smo slišali.	S. Pečin

U
5. septembra letos bo na Ostrožnem pri Celju veličastno partizansko zborovanje »štajerska v borbi«. To zborovanje bo zbor vsoh borcev enot NOV in POS, ki so se borili na področju IV. operativne cone, političnih delavcev s terena, vseh borcev iz štajerske, ki so, se borili v NOV in POS na ostalih področjih našo republike ter' v enotah NOV in POJ bratskih republik. Nadalje bo to zbor vseh izseljencev in intorniraneev, ki jih je okupator izselil ali interniral s področja IV. operativne cone.
Pripravljalni odbor za proslavo »štajerska v borbi« poziva vse borce partizanskih enot iz štajerskega in Koroškega (XIV. divizije, brigad — šlandrove in Zidanškove, odredov — Kamniško zasavskega, Lackovega, Kozjanskega, Vzhodno- in Zahodno-koroškega, Kokrškega, Pohorskega, enot VDV, borcev kurirskih relejnih stanic, partizanskih bolnišnic, tiskarn, delavnic itd.), nadalje vse politične aktiviste, internirance in izseljence, naj se te svečane proslave udeleže.
V ta namen naj vsi. tovariši, bivajoči na štajerskem in Koroškem, na katere se nanaša gornji poziv, pošljejo na sedeže Zveze borcev svojih okrajev naslednje podatke:
1.	Ime in priimek ter pajrtizansko ime.
2.	Kdaj je vstopil v NOV, odnosno postal politični aktivist na terenu, bil izseljen ali interniran ter do kdaj.
3.	Katerim zgoraj nevedenim enotam oziroma organizacijam je pripadal (brigadi, odredu itd.). Ce je bil aktivist, kje je bilo njegovo delovno področje.
4.	Kakšen položaj, funkcijo ali čin je imeil.
5.	Katera odlikovanja ima.
6.	Točen naslov sedanjega bivališča.
Na osnovi navedenih podatkov se bodo bivši borci in aktivisti porazdelili v tiste enote, v katerih so se nahajali ob vstopu v NOV in POS na področju štajerske in Koroške.
Bivši borci, ki niso vstopili v NOV in POS na področju Štajerske in Koroške, pa so se borili na tem področju, se bodo razporedili v enote, ki so se nahajale na tem področju.
Iz bivših borcev ter političnih aktivistov Štajercev in Korošcev, ki so se borili v NOV in POS v ostalih krajih LRS in FLR-J, se bo za zbor formirala posebna enota.
Ker je mnogo tovarišev iz zgoraj navedenih enot v ostalih Okrajih Ljudske republike Slovenije, v ostalih republikah ter enotah JLA, naj omenjene podatke pošljejo na naslov: Glavni odbor Zveze borcev LRS, pripravljalni odbor »štajerska v borbi'«.
Ti podatki naj se pošljejo najkasneje do 15. junija 1954,
Ljubljana, 11. maja 1954.
Glavni odbor Zveze borcev Slovenije Pripravljalni odbor
V Postojni popravljajo dijaki gimnazijsko dvorišče
NOVICE S TOLMINSKEGA
pi i¡¡¡i mM. WfflmÈm

Stoletnik Franc Cernuta iz Podčela št. 2
Mladinski koncert
Mladina po vaseh je oživela; kaže, da je okrajna mladinska konferenca res opravila svoje. Kulturne predstave, ki jih mladina prireja, se vrstijo druga za drugo. Preteklo nedeljo smo gledali uspel koncert v škriljah, kjer je nastopil mladinski pevski zbor Škrilje — Dobravlje, pionirski zbor nižje gimnazije- v Dobravljah ter mladinski
Letos bo občina Most na Soči pričela graditi s sredstvi iz republiškega proračuna novo šolsko poslopje v partizanski vasi Pečine. Med prebivalci vlada za gradnjo te šole veliko zanimanje, saj so se zavezali prispevati v lesu, s prostovoljnim delom in vožnjah z vprež-no živino.
*
V	tej vasi so preteklo nedeljo odkrili spomenik trem padlim borcem, ki so ga postavili svojci. Pri odkritju je sodeloval pevska, zbor iz Slapa. Spomenik stoji na mestu,
kjer bo v bližini nova šola. *
Pretekli teden so pričeli s prvimj gradbenimi deli na novo trasiranl cesti Modrej—Tolmin. Cesta bo širša kot sedanja in bo imela čez za-ježeno Sočo nov most. Dolga bo nekaj kilometrov in bo stala več desetin milionov din. Sedanja cesta je ozka in slaba, ter ovira promet za gornjo Soško dolino.
lir
za nekaj časa je od tega, ko je sindikalna podružnica tovarne igel v Kobaridu uprizorila v Kobaridu dramo »Morje«, ki je izredno lepo uspela. Zaradi tega uspeha so sklenili gostovati tudi po drugih krajih in že preteklo soboto in nedeljo so gostovali v Zatoliminu in Mostu na Soči. V soboto, 22. t. m. pa so gostovali v Bovcu, kjer so povsod dobro uspeli. Verjetno bodo z isto dramo gostovali tudi v Kanalu in še diugje.
*
V	sredo 19. t. m. so zaključili v Cezsoči 15-dnevno taborjenje obvez-
niki predvojaške vzgoje centra Bovec. Letos je bilo na taborjenju 48 mladincev iz kmečkih in delavskih vrst. Mladinci, ki so se mnogo naučili, so prispevali vsak po 500 din, ostalo pa so krili iz raznih prispevkov.
R. J.
Pas V S p as M a si&išmiB
V	Vipavskem trgu je bil 16. maja zbor ZB. Člani ZB so si izvolili nov odbor. Na podlagi diskusije in raznih predlogov, -ki so jih prikazali člani, je važen tudi sklep, s katerim so se zavezali, da bodo zbrali potrebne podatke vseh vojnih- sirot področja občine Vipava. ZB bo tem sirotam vsestransko pomagala. Naslednji dan je imel novi odbor sejo; razdelili so si posamezne funkcije. Na tej seji so sklenili, da bodo sprejete sklepe Odposlani vaškim organizacijam ZB področja občine Vipava, da bodo tudi te imele vpogled, kaj so na tem občnem zboru sklenili ter da bodo sprejete sklepe tudi uresničili. Popoldine istega dne je imel sestanek občinski odbor vojnih invalidov. Tudi na tem sestanku so sprejeli obveznosti, ki jih bodo izvedli. Sklenili so, da bodo poskrbeli za evidenco vseh vojnih invalidov ter da bo odbor v bodoče še bolj skrbel za vojne sirote.
lir
V	zvezi z novim zakonom o socialnem zavarovanju kmetov so bili pretekli teden v Zgornji Vipavski raani sestanki, na katerih so pojasnili kmetovalcem nov način zavarovanja, ki bo ščitil tudi našega
kmeta. Vsi dobro vemo, da bo ta nova uredba doprinesla našemu kmetu mnogo in s tem se bodo tudi izboljšale zdravstvene razmere na vasi.
lir
iNova knjigarna v Vipavi tudi dobro deluje. Vipavci in okoličani se za našo sodobno knjigo zanimajo ter zelo radi berejo dela naših pisateljev in pesnikov. Pretekli teden so obiskali Vipavsko dolino naši književniki — pesniki in pisatelji. Dne 19. maja so brali svoja najnovejša dela v Vojkovem domu v Podnanosu. Naši pionirji so jih z zanimanjem poslušali. Med književniki, Id, so prišli k nam, so bili: France Bevk. Lili Noy, Kajetan Kovič in Ivan Potrč. Popoldne so gostovali v Ložah, nato v Vipavi. Pionirji iz vseh sosednjih vasi so prišli, da so jih videli in poslušali.
Tr.
Proslava rojstnega dno maršala Tita v Piranu
Na predvečer rojstnega dne našega maršala je priredil pevsld zbor Pomorske srednje šole v Piranu v gledališču Tarlini celovečerni koncert, 50 gojencev te šole je izvedlo v celovečernem programu pod vodstvom tov, Rupnik Vinka koncert narodnih, partizanskih in umetnih pesmi. Nekatere so morali mladi pevci uonoviti. Za ljubitelje mladina iu lepe pesmi je bil to lep večer. Z istim programom je nastopil pevski zbor na sam rojstni dan maršala Tita v Ravnu.
Z MRTVE TOČKE?
Dnevi tečejo. Štiri teclni napornega dela visokih državnikov in diplomatov, ki se v Ženevi potijo za zeleno mizo, so za nami. Ves ta čas se vrstijo druga za drugo tajne in javne seje, ko se pa teh naveličajo, banketi in slavnostne večerje. O čem razpravljajo na tajnih sejali in o čem so se sporazumeli — tega ne povedo. .Take so pač diplomatske manire. Z javnih .sej pa doslej tudi ni bilo mnogo kaj objaviti. Vemo le to, da je mir vsem zelo pri srcu in da ne štedijo z besedami, da drug drugega o tem prepričajo.
Vse pa kaže, da so se zadnje dni lo pomaknili nekoliko naprej. Molo-tov in Bidault sta dala nove predloge. Zedinili so se, da bodo dali prednost vojaškim vprašanjem. Kaj pičli rezultati, če upoštevamo, da so za to porabili mesec dni! No, naj bo že kakor koli, na dnevni red je le prišel predlog o prekinitvi sovražnosti v Indokini in razgovori o črti premirja. To je dovolj, da nekateri obtimislično gledajo na peti teden dela konference.
Glede premirja v Indokini se načelno vsi strinjajo. Hočiminhu, da o Francozih ne govorimo, je namreč skoraj 8 let klanja na vso moč dovolj. Zadeva s črto premirja pa bo verjetno bolj zapletena. Na to kažejo izjave diplomatov obeh taborov. Francozi zahtevajo razorožitev gverilskih skupin v Laosu in Kambodži, Vietminliovci pa hočejo obdržati, kar so si priborili. Nedvomno je sovražnosti mnogo lažje začeti, kakor pa z njimi prenehati.
Zanimivo je pri tem, da tudi predstavniki istega tabora niso vselej enotni. Medtem ko so Vietminliovci vse prej kot popustljivi, kaže, da je Molotov pripravljen na kompromise. Pravzaprav ni v tem nič čudnega, saj bodo Rusi merili uspeh konference le po tem, koliko bodo uspeli izvleči koristi zase iz vojskovanja ljudstva Indokine.
Veliko dejavnost je pokazal v Ženevi Nehrujev odposlanec Krišna Menon. Zadnje dni je obiskal vse delegacije in se resno zavzel, da jih zbliža. Sodijo, da je to mnogo pripomoglo, da so začeli posamezna vprašanja konkretno obravnavati in da je nastalo boljše vzdušje na obeh straneh.
Kakor vidimo, je bila na dnevnem Tedu v glavnem Indokina. Razgovar-jali pa so se tudi glede združitve Koreje in sprejema Kitajske v OZN, vendar glede tega niso prišli do nikakršnih zaključkov. Amerikanci se sprejemu Kitajske v OZN dosledno upirajo in niso niti za las menjali svojega stališča.
LANIELOVE SKRBI
Medtem pa, kakor vse kaže, niso v Parizu prav zadovoljni s politiki svoje vlade v Aziji. Narodna skupščina že dalj časa zahteva parlamentarno razpravo o tej politiki nasploh in o Indokini še posebej. Zato je razumljivo, da se Bidaultu v Ženevi mudi. Zeli pač doseči vsaj nekaj uspehov, da bo skupščini lahko poročal in branil vladno politiko.
Na drugi strani skuša predsednik vlade Laniel odgodili to kočljivo zadevo, kolikor je mogoče. Azijska konferenca v Ženevi mu je dobrodošla. Dvakrat je uspel preložiti razpravo v skupščini, toda v tretje se ni mogel izmazati. Razprava bo prihodnji teden v torek in sredo. Vlada bo morala marsikaj pojasniti. Stanje, kakršno je danes v Franciji, in zadnji doeodki v zvezi z zaupnico, dajejo slutiti, da se bo vlada znašla v težavah. Ta razprava prav lahko povzroči snet težko vladno krizo in zato ni čudno, da se Laniel izogibljc podobnim interpelacijam.
HOCIMINI-I PRIDOBIVA Z ZMAGAMI NA BOJNEM POLJU
Hočiminhovi odposlanci se v Ženevi pogajajo, on sam pa ne drži križem rok. Osvaja nova ozemlja in se pripravlja na veliko ofenzivo. Kaže, da misli prednost, ki jo je dobil z osvojitvijo Dien Bien Fuja do kraja izkoristiti. Po zadnjih vesteh se njegove čete pomikajo proti Iianoju. Sodijo, da bo to naslednja postojanka, ki bo deležna njegovega pozdrava.
V Iianoju je že preplah. Francozi pošiljajo okrepitve tamošnjim četam. Zalagajo se s hrano in drugimi po-
I/ wgka{ vAsiak
NEW DELHI. Predsednik indijske vlade Nehru je ponovno potrdil, da indijska vlada ne bo dovolila tujim vojaškim letalom za prevoz čet, da bi letela preko njihovega ozemlja. Dovolili pa bodo prevoz ranjencev.
NAIROBI. Glede moči in oborožitve uporniške organizacije Mau-Mau sodijo, da trenutno lahko pošlje v boi 16.000 mož. V svoji oborožitvi imajo poleg pušk in drugega lahkega orožja tudi topove. Tako je v kenijski skupščini poračal minister kenijske vlade Blundell.
GUATEMALA CITY. Na progi, ki teče od obale proti glavnemu mestu, so našli več bomb. Ena od njih je eksplodirala prav v trenutku, ko je prihajal vlak, natovorjen z orožjem in municijo, ki jo je guatemal-ska vlada nabavila v državah sovjetskega bloka in povzročila manjšo škodo.
MOSKVA. Sovjetske oblasti so zahtevale, da Angleži odpokličejo pomočnika svojega vojaškega atašeja v Moskvi Landona. Sovjeti ga ob-tožirc'o vohunske dejavnosti. Angleško veleposlaništvo pa obtožbo zavrača in je izročilo sovjetski vladi protestno noto.
KAIRO Egiptovska vlada je prepovedala ameriškim letalom, ki prevažajo francoske vojake v Indokino prehod čez egiptovsko ozemlje.
Iz Kaira tudi poročajo, da namerava egiptovska vlada v najkrajšem času priznati novo kitajsko vlado.
•MADRID.V zvezji s sporom, ki že dalj časa traja med Španijo in Anglijo glede Gibraltarja poročajo, da je Franco sklenil zapreti vodovod, ki oskrbuje Gibraltar z vodo. Vodovod je napeljan s španskega ozemlja.
DUNAJ. Na Dunaju so začeli razgovori med Avstrijo in Jugoslavijo o odložitvi finančnih obveznosti, ki izhajajo iz kreditnega sporazuma. Poročajo, da potekajo razgovori v duhu obojestranskega razumevanja.
Susan Buol je 29-letna Američan- Moderna tehnika si je izmislilo Na zahodni ameriški obali je razlika. Leto 1950 so ji Kitajci zajeli mo-	r.ajraznovrstncjši izdelke, ki pomaga-	ka med plimo in oseko več metrov, za, ki je bil civilni pilot in je sode-	'¡o človeku v sakodnevnili opravilih,	Na sliki vidimo, kako se je skupina loval pri evakuaciji ubežnikov pred ki mu tudi prinesejo včasih nekaj	mladih ljudi zanesla na mirno mor-kitajsko osvobodilno vojsko. Padel je	razvedrila po trudapolnem delu. In-	je in jo je pri tem izkupila, kajti v roka Kitajcem, ki so ga internirali, dustrija motorjev je v zadnjih letih	medtem ko so se mladinci kopali, je Njegova žena je sedaj v Ženevi za- tako napredovala, da že skoraj malo	morje začelo pokrivati njihove avto-prosila ruskega in ameriškega dele- upamo v ponovne izboljšave. Med	mobilc. Najprej so se poskušali spra-gala, naj intervenirata pri Kitajcih zanimivostmi si oglejte vzorec mo-	viti na streho, kasneje pa so se moža moževo rešitev.	Iomega kolesa za naše cicibančke.	rali rešiti s plavanjem na obalo.
trebščinami. Razumljivo jc morala med njihovo vojsko bolj šibka, kar povzroča nemajhne skrbi staremu in novim komandantom. Domačini bežijo, ne odzivajo se mobilizaciji in francoska kolonialna oblast je izdala stroge ukrepe proti dezerterjem.
TUDI V MAROKU NE GRE, KAKOR FRANCOZI ŽELIJO Zadnje čase imajo Francozi s svojimi kolonijami sploh križ. V Maroku se domačini ne morejo sprijazniti, ker so jim odvzeli sultana in ga selijo, kakor mačka mlade. Da ne bi povzročal nemirov, so ga presebli tako daleč, da o njem skoraj več ne slišimo.
Pred nekaj dnevi so domači uporniki poskusili ponoven atentat na francoskega generalnega rezidenta, ko se je ta poslavljal pred odhodom v domovino. Peklenski stroj je eksplodiral prekasno in rezident je odnesel zdravo kožo. Ranjenih pa je bilo nad 40 oseb, nekaj ljudi je bilo tudi mrtvili.
2e drugič nam piše tov. šajina Jože iz Podbež, naj opozorimo nekatera dekleta, ki samo hrepenijo po tržašlc h »duvertimentih«, in ki bi marsikaj žrtvovala zaito, da bi se sprehajala po Trstu in. pasla oči pred izložbenimi okni v trgovinah itd. itd.
Tovariš J:ože ima popolnoma prav, da je v skrbeh zaradi deklet, morda celo zaradi svojega dekleta. Misli pač treano in razsodno, ker se dobro zaveda, da »povsod je dobro, doma najbolje«.
•Ni dolgo tega, kar je z ladjo odšlo iz Trsta zadnjih 720 izseljencev v Avstralijo, časopisi so polni vesti o gospodarski krizi v Trstu. Tudi v pismih naših sorodnikov iz Trsta beremo čezdalje več tožba,
ČEŠKO OROŽJE V GUATEMALI
Amerikanci se razburjajo, ker je Guatemala nabavila orožje v državah sovjetskega bloka. Kaže, da so Amerikanci za take stvari zelo občutljivi, saj so nekateri senatorji nemudoma zahtevali intervencijo vlade, da prepreči nadaljnje dobave. Obenem tudi že Troze z gospodarskimi sankcijami.
Boje se namreč, da bi Guatemala, če poveča svojo vojaško moč, postala premočna in si zagotovila prevelik vpliv med državami Srednje Amerike. Tam pa je Panamski kanal in, razumljivo je, Amerikanci se bojijo, da bi jim kdo ogrozil to strateško točko.
V Italiji se rimski politiki zaganjajo proti sosedom, hočejo na vsak način obudili rimsko fašistično slavo. Pri tem pa niti malo ne razmišljajo, da bi rešili pereča socialna vprašanja. Slišali smo že neštetokrat o bedi italijanskih ljudi. Na sliki vidimo protestni sprevod civilnih slepcev, ki životarijo s 4.000 lirami mesečno, na poti v Rim z zahtevami po povišanju podpore.
Človek, ki je toliko zanimivega prikazal v najrazličnejših risankah otrokom vsega sveta, Wall Disney, bo kmalu postal ded. Njegova dvajsetletna hči se je namreč te dni poročila z Romom Millerjem. Oče Disnetj bo tako moral v prihodnje izdelovati svoje risanke po naročilu svojega zeta. Sicer pa jih verjetno ima tudi precej na zalogi.
Grška pravljica, pripoveduje o letalcu Ikarusu, ki se je povzpel visoko vod nebo s perutnicami, pritrjenimi na telo z voskom. Čim se je približal soncu, se mu je vosek stopil in on je strmoglavil na tla. Bolj kot Ikarusovo dejanje je zanimiva njegova upornost. Ta je našla posnema/ca v francoskem padalcu Leo Valentinu, ki je letel sam 3.000 m.
SCELBOV GOVOR V PALERMU NOV DOKAZ ITALIJANSKE POLITIKE IZSELJEVANJA Prejšnji teden so se italijanski ribiči spustili globoko v jugoslovanske teritorialne vode. Patrohu čoln jugoslovanske mornarice je na enega od zajetih čolnov izkrcal štiri mornarje, ki naj bi čoln vodili v jugoslovansko luko. Pojavila pa se je italijanska vojna ladja ter v jugoslovanskem morju zajela na čolnu naše inomair-je. To je bila očividna provokacija italijanske vlade.
Tej provokaciji je sledil Scelbov govor v Palermu na dan obletnice vstopa Italije v 1. svetovno vojno.
Scelba je v svojem govoru v glavnem ponovil to, kar so povedali njegovi predhodniki. Glede Trsta namreč v Italiji ne morejo pristati na nobeno rešitev, dokler jim to odgovarja "lede na notranje-politični položaj, še bolj pa za izsiljevanja v zunanji politiki. Kaže, da je rešitev tržaškega vprašanja s tem odgodena za lep čas.
»Mislim, da ne boste nikamor prišli na ta način, signore Scelba . . .«
vedno je več glasov o pomanjkanju in bedi.
V Trstu samem je brezposelnih toliko, da ne najdejo več niti mesta, kamor bi jih spravili pod streho. Veliko krivdo za tako stanje nosi v prvi vrsti Italija in njen pohlep po tuji zemlji. Da bi dokazala, da je Trst »italianissimo« mesto, pošilja v Trst svoje Kalabreže. Teh se je v Trstu naselilo samo po vojni 46.000. Ti odjedajo kruh domačim in brezposelnost raste. Naš človek v Trstu mora s trebuhom za kruhom.
Umreti, ali se podati v neznano tujino — to je alternativa, ki se postavlja pred marsikaterega mladega človeka. Tujina pa rabi predvsem mlade, krepke ljudi. Tako odhajajo in nosijo na prodaj svoje moči in sposobnosti, svoje roke. Tujina kupuje delovno silo. Rabi delavcev. Avstralija je v zadnjem času odprla svojo mejo za ljudi, ki so voljni pustiti v njenih pragozdovih in rudnikih svojo mladost, nakar jih bo izčrpane vrnila domovini, da gre_ do v domač kraj leči v prezgodnji grob. Kaiko pretresljivo je to opisal Cankar v črtici »Domovina, tri. si kakor zdravje;!«
Naši ljudje odhajajo s solznimi očmi, z drobnim upanjem v srcih. V sto in sto kilometrih od vsakega kulturnega prebivališča oddaljenih deloviščih se marsikateremu orosi oko, ko se spomni na domač kraj, domače ljudi, ko se spomni varljivih sanj in pravljičnih prividov o obljubljeni deželi, kjer bo zaslužil lepe denarce, zabogatel, se vrnil v domovino kot gospod in krasno ž -veh Ko mora- izseljenec dve leti trdo delati samo za vsakdanji kruh in za povračilo stroškov prevoza v pragozdu ali rudniku, brez počitka, brez zabave, brez poštene obleke' skratka brez poštenega in človeškega življenja, si marsikdo želi domov. Komu to uspe. T,i se zatečejo k diplomatskim predstavništvom in skesano zaprosijo za dovoljenje za povratek.
To smo hoteli zap sati samo zaradi tega, ker nas v to sili skrb za marsikaterega našega mladega človeka, ki gleda popolnoma s svojimi očmi na svet, ki misli, da je pač drugod najbolje, ki so m.u varljive sanje o Indiji Koromandiji čista resnica.
Naša gospodarska
Kdor bi rad spoznal vzroke, zakaj je Toflminska živinorejska deželica, naj se iz Ornega vrha napoti preko Ledin v Idrijo, od tam naj gro po Idrijski dolini do Mosta na Soči, pokuka v Baško grapo do Podbrda in nazaj. Z Mosta na Soči naj gre v Kobarid, Bovec ^n Trento. Videl bo včasih položna, včasih strma pobočja, obraščena z gozdovi, v katere se kot klini zajedajo senože-ti in pašniki, čudil se bo nekaterim hribom, Porezen (1633 m) Koj-ca, JaJovtnik in druge, ki so do vh-ha ena sama bogata senožet. Videl bo zelene planinske pašnike: Škrbino, Rdeči rob, Krn, Božico in druge. Spoznal bo vrednost in lepoto, ki jioiiana Tolminska. Naužilse bo' tistega sveiblo-svežega zraka, ki ga ima samo Tolminska deželica. Pri tem ga bo obšlo občutje tiste velike svobode, kot nekdanjega pastirja ■— poznejšega pesnika Gregorčiča — ki je zapel:
»Saj tukaj na sočni višavi,
le sam sem, le sam gospodar.«
Res. sami so danes gospodarji Todminci na tistih planinah, ki jih je še nedolgo tega opletala bodeča žica in so iz kavern molele cevi pušk in strojnic.
ŽIVINOREJA
Kako gospodarijo in napredujejo? V živinoreji so dosegli predvojno stanje. Vendar pa je od leta 1950 do danes število živine padlo za 1173 glav. Leta 1950 je bilo v vsem tolminskem okraju 20.409 glav goveje živine, dane?? jih je 19.236.
Vzroki? Nekaj slabe letine za. krmo, nekaj Bangova bolezen in tu-berkoloza. Glavni (mogoče?) vzrok pa je ta, da mlečni izdelki ne gredo več tako v promet kot nekdaj. To vpliva na ž vinorejce, da.se raje odločijo ea prodajo živine.
Vendar stanje živinoreje ni tako slabo, kot bi kdo sklepal iz navedenih številk, živina se kvalitetno m zdravstveno izboljšuje. Mlade, izbrane junice prehajajo v krave, katerih molznost je v porastu. Leta 1948 ie ena krava dala povprečno la 1200 htrov mleka letno, danes je povprečna molznost že 1600 litrov letno.
MLEKARSTVO
že več deisetletij je na Tolmin-«kem udomačena predelava mleka v sir. Prve mlekarne so «¡ačrfe delovati nekako pired 70 leti. Danes je v okraju 78 mlekarn i c aastarele-ga tipa, ki se bodo morale umakniti trem	TmleVarskim obra-
tom v KobairVJu. Tolminu in v Cerknem. Cerkljanska mlekarna že o-
Lepe uspehe v živinoreji so lani dosegli v Bovcu, čezsoči, Sužidu, Idrakem, Ljub.inju, Grahovem, Pod-brdu, Cerknem, OtaJležu, Idriji, Spodnji Idriji in še v nekaterih drugih vaseh, živinorejski odseki, ki delujejo pri kmetijskih zadrugah, so v nekaterih kraj Hi pridobili velik ugled pri živinorejcih. Tako v Ledinah, Otaiežu in drugod. Kmetijski odbori pri KZ izkoriščajo ion.de, s katerimi razpolagajo za nagrajevanje kmetov, ki zredijo dobra teleta za rejo in kupca, ki tele nabavi za rejo.
Kmetijske zadruge so lani priredile pet živinorejskih razstav, ki so pokazale, kaj. imajo dobrega na Tolminskem, Razstave so vzbudile veliko zanimanje med živinorejci, živino selekcionirajo v Bovcu, čezsoči, na Livku, v Ljubinju, v Cerknem, Otaiežu in v Ledinah. Pod kontrolo je sedaj okrog 800 glav živ ne.
Bangova bolezen in goveja tuberko-loza ne delata s'vih las tci'rmin-skiim živinorejcem. Po treh letih kontrole so le na levem bregu Soče od Ljubinja do Kobarida našli nekaj bolne živine, vsi ostali kraji so zdravi. Za tuberkulozo pa je bilo nekaj bolne živine samo v Trnovem ob Soči, ki pa je bila ie vsa izločena..
Nekateri časopisi so poročali, da higiena mleka na Tolminskem ni najboljša. Vodilni ljudje pri Olcraj-ni zadružni zvezi, so proti takemu pisanju, ker ne odgovarja resn;ci. Tako pisanje spravlja v slabo luč tolniiiinislke živinorejce, Tolm.nska oskrbuje z mlekom industrijski center Jesenice in Kranj.
SADJARSTVO
Tolminska ima dobre pogoje za sadjarstvo, ne manjka niti sadje-rejcev. Starejši kmetje — sadjarji se gotovo še spominjajo velike sadne raastave, ki je bila leta 1909 v Mostu na Soči. Organinatorj i so takrat izdali celo posebno ilustrirano brošuro, ki je po razstavi vzbudila veliko zanimanje med sadje-rejci. Še danes se ta brošura nahaja v tajižnici marsikaterega sadjarja.
O dobrem in naprednem sadjarstvu do sedaj ne moremo govoriti. So sicer posamezni primeri, kjer sadjarji poskušajo s tistimi malimi sredstvi, ki jih .imajo na razpolago, da bi vrgli is tira staro in tradicionalno zakoreninjeno naTado: rsa-diti sadno drevo tam, kjer je malo eemlje in potem — zrasi in dajaj sad.
Dobri so eačetki nekaterih sadjarjev, ki so zadnja leta nasadili manjše srtrnjene nasade od četrt do
Stara mlekarna na bratuje, v Kobaridu jo gradijo, v Tolminu pa jo bodo začeli čimprej.
V starih mlekarnah predelajo letno okrog 18 milijonov litrov mleka v sir m maslo, ali povprečno 45.000 litrov na dan. V poletnem času, od maja do decembra, predelajo dnevno nad 60.000 litrov mleka. če bi iz tega mleka izdelali res kvaliteten sir, bi dvignili ceno od 17 din na 22 din za liter (po lanskoletnih pogojih). Tako bi dobili namesto sedanjih 306 milijonov din, 396 milijonov din, ali 90 . milijonov din več. To je že lepa vsota, ki bi jo lahko porabili za skupne investicije, ali pa za kmetijsko reprodukcijo in izboljšanje življenjskega standarda.
Knezi -v Baski grapi enega hektarja. Ti kažejo pOt obnove panoge gospodarstva. Mogoče bi tudi tu kazalo posnemati vzgled istrskih vinogradnikov, ki združujejo manjše parcele v večje komplekse, kjer mejniki niso več ovira napredku.
Posebno dobri so pogoji na Idrijsko—Cerkljanskem. Nekdanji Ijud-skošoiski učitelji so tu pred 50 in več leti vzgajali dober kader naprednih sadjarjev, ko so učili »če-trtkarje«, učence, ki so obiskovali ljudsko šolo zadnje leto samo še ob četrtkih, v šolskih vrtovih naprednega :km'eto,vanj(a .in sa.djansjtva. Dober uspeh bo tudi sedaj potegnil za seboj tiste »ljubitelje« sadnega drevja, ki imajo še vedno navado,
da v gozdu izkopljejo divjak, vzamejo lopato, s katero napravijo dobro ped globoko in široko jamo, V to »vsadijo« divjak, ki naj potem z njegovo, božjo in še pomočjo raznih škodljivcev rase — in zrase v močno drevo. Poznam »sadjarrjia«, ki je pred 30 leti izkopal staro tepko in v isto jamo vsadil divjak. Tega je potem cepil, da je rasel dve leti in se nato »oib vel ki skrbi« sadjarja posušil. Vsadil je nato nov divjak, ki je napravi isto pot. Tako v 30 letih deset divjakov, Ta »napredni« sadjar pravi: »če je včasih raslo, bo budi danes«.
Ne, danes ne more več tako rasti, ker je zemlja izčrpana,. Raslo pa bo, če bodo sadjarji skrbeli za gnoienjo in sadovnjake oskrbovali dn škropili.
Za, mlade sadike balo v drevesnici. ki so jo iz Ponikev prenesli v Idrijo, tako skrbeli, da jih ne bo manjkalo. Ta drevesnica bo dala letno od 5.000 do 7.000 drevesc. Manjšo drevesnico "ma kmetijska zadruga v Otaiežu, ki vzgaja dobre sadike.
SatfjiinrsSvo na Tolminskem bo da-ia.lo lepe dohodke, ko bodo sad j ari1 začeli tako oskrbovati sadovnjake. kot vinogradniki svoje vi-noOTaide. Potrebno bo zgraditi nekaj modernih sadnih sušilnic. Sklep o ip-ra^inii štirih sušilne so sprejeli va nred s^m/mi leti na nekem za-.«• ««Jam,in okraiine slnrošftine bVšerra ^''•''i^fco-ciTkV-anskega. oilcf&ia. Sklep v,a ie ostal potem le na n^rju.
P. A.
Ponovne in jasne obtožbe proti škofu Santinu
Društvo novinarjev Jugoslovanske cone STO je na svojo zadnjo tiskovno konferenco povabilo tukajšnje duhovnike, da bi se novinarji seznanili z raznimi vprašanji v zvezi s položajem duhovnikov v coni B. Povabilu Društva novinarjev so se odzvali skoraj vsi slovenski, hrvatski in italijanski duhovniki cone B, med njimi tudi predstavnik koprskega kapitlja mons. Cosolo.
Vsi duhovniki so na vprašanje, če lahko povsem svobodno izvršujejo svoj poklic, odgovorili, da jim tega nikdo ne brani in deta pri tem težav. To so potrdili tako duhovniki iz vasi kakor tudi iz mest. Dodali so, da je pcnekcd prišlo do manjših nesporazumov, ki se pa rešujejo na zadovoljiv način.
Župnik iz Savudrije g. Sossa je poudaril, da v coni B ni rešeno vprašanje izvrševanja verskih dolžnosti v onem jeziku, ki ga ljudstvo v dotičnem kraju govori. Je še več primerov^ da so po slovenskih župnijah italijanski duhovniki, ki ne znajo slovenski in hrvatski, Isto je z obalnimi mesteci. Pod Avstrijo so n. pr. bili v Umagu in sosednjih župnijah hrvatski duhovniki, ki so se ob prihodu Santina morali umakniti v Trst. Ta je najprej prepovedal, da bi hrvaitski in slovenski duhovniki opravljali obrede v ljudstvu razumljivem jeziku, a kasneje jih je nagnal iz tistih krajev. V zvezi s tem je g. Sossa povedal,
V zgodovini našega zadružništva so redke take obletnice, kot jo slavi letos Posojilnica in hranilnica v Kopru. Ustanovili so jo namreč pred 70 leti, 15. maja 1884. To je bila po ustanovitvi tretja posojilnica na Primorskem Prva je bila Posojilnica in hranilnica v Skednju pri Trstu, ki so jo ustanovili leta 18S0, drugo pa Goriško posojilno društvo iz leta 1883.
Posojilnico in hranilnico v Kopru so ustanovili Križmanec Anton, posestnik iz Zavelj, ki je bil tudi njen prvi predsednik, Belušič Jožef, profesor, ki je prevzel mesto podpredsednika; dr. Vekoslav Spinčič, tajnik; profesor Kristan Josip, blagajnik, Po-nič Benedikt, Bartolj Josip in Gardi-na Josip, ki «o bili odborniki.
Razlog za ustanovitev je bilo težko gospodarsko stanje našega kmeta, ki je s svoje strani imelo za posledico njegovo politično odvisnost od mestne gospode in zelenašev, ki so v tisti dobi posedovali samo v Šmarjah nad 70 odstotkov vse zemlje. V bližnji okolici Kopra pa še več. Do te zemlje *o se prikopali z raznimi prisilnimi izterjavami dolgov in dražbami.
Brez šol, gospodarsko in politično odvisni, so se naši ljudje težko borili za svoje pravice. Mestna gospoda in porajajoča se iredenta, so na vso moč preprečevale vsak kulturni in gospodarski napredek Slovencev na Koprskem. Tudi novoustanovljena posojilnica se je morala tri leta boriti, da so ji sploh priznali pravico poslovanja.
Vendar pa se je Posojilnica hitro razvijala. Objestni mestni gospodje in zelenaši so kmalu izgubili svoj vpliv in se umaknili-v mesta. Posojilnica je svoje poslovanje kmalu tako razširila, da ni bila več kos vsem nalogam. Ustanoviti so morali še druge.
Pri tem je zanimivo, da Italijani vse do takrat niso imeli nobene podobne ustanove. Šele ko so se tudi italijanski kmetje začeli posluževati naše posojilnice, so se zganili in u tanovili svojo.
Posojilnico v Kopru so Italijani za časa okupacije uničili, kot: vse podobne ustanove na Primorskem. Hoteli so pač iztrgati iz rok slovenskega kmeta in Slovencev sploh, vse, kar je utrjevalo njihovo gospodarsko samostojnost. Kitko globoke korenine je imela Posojilnica in hranilnica v Kooru pa vidimo že iz tega, da je njena prisilna likvidacija trajala nič manj kot: celih 14 let tako, da so jo zaključili šele 1943. leta.
Po osvoboditvi je posojilnica po-
novno oživela in se do danes že tako razširila, da je po svojem poslovanju med najmočnejšimi denarnimi zavodi v okraju.	S. Č.
Na kratko
V Kidričevem pri Ptuju bo v kratkem začela s proizvodnjo naša največja tovarna aluminija. Da bi si lahko predstavljali velikost tega objekta, navajamo nekaj številk: Tovarna letno predela nad 120 tisoč ton boksita. Ima šest rotacijskih peči, ki so dolge po 100 m. Dnevno bodo porabili 700 ton premoga. Tovarna je doslej stala dvajset milijard dinarjev.
Samo o enem mesecu so električne centrale na Dravi oddale v Avstrijo skoraj 18 milijonov kw ur električne energije. Če upoštevanv), da je skoraj vsa izvožena energija šla iz viška proizvodnje, ki je nastal zaradi ugodnih pogojev in bi sicer šla v izgubo, je gospodarski uspeh še toliko večji.
V	aprilu je Jugoslavija izvozih raznega blaga v vrednosti pet milijard in 2S6 milijonov dinarjev. Izvoz je bil za eno milijardo dinarjev večji kot v aprilu lanskega leta. V istem času je znašal uvoz nad 9 in pol milijarde dinarjev.
*
Reško -pristanišče je o 1953. letu zabeležilo izredno visok promet, k\ je znašal 2,378.380 ton. Promet je za 120.000 ton večji kot. v letu 1952. V letu 1953 je potovalo skozi reško pristanišče skoraj en milijon potnikov in pristalo 16. 399 domačih in tujih ladij.
*
V	Puljti gradijo tovarno laboratorijskega stekla. To bo ena naših najmodernejših tovarn, ki bo dnevno proizvajala okrog 3 tone raznih steklenih proizvodov. Dograjena bo ž a letos in bo tudi začela s polnim obratovanjem.
■A'
Jugoslovanska podjetja so se, že prijavila, da bodo razstavljala svoje proizvode na tržaškem velesejmu, ki bo letos v juniju. Kakor predvidevajo, bo razstavljalo 32 naših podjetij.
V	okolici Dugega sela so po večmesečnih geoloških raziskovanjih našli nafto. Po ugotovitvah geologov so sloji nafte debeli okrog 40 m, nI pa še točno ugotovljena količina od-nosno njihova razsežnost.
da -Santin trmasto vztraja na svoji nenaravni in protislovenski odločitvi ter prepoveduje obrede v slovenskem ali hrvatskem jeziku, čeprav dobro ve za številne delegacije slovanskih vernikov, ki so po-sameznm duhovnikom izrazile željo, da bi posamezne verske obrede opravljali v domačem jeziku.
Na vprašanje nekega novinarja je zatem p. Suhač pojasnil, kako je bilo z njegovim prihodom v Koper. O tem. pa smo v našem listu že pisali.
Še vedno v zvezi s tržaškim škofom so duhovn ki prikazali primer župnika iz Materade, ki je moral na pritisk vernikov zapustiti župnijo in oditi v Italijo. Tega duhovnika poskuša na vsak način Santin spraviti naza.j, čeprav temu nasprotujejo tako verniki kakor tudi duhovniki.
Med drugim je več na duhovnikov negativno ocenila škofovo ravnanje, ko je lansko leto kaznoval več slovenskih in hrvatskih duhovnikov, ker so se udeležili skupščine CirUVIetcdovega društva v Ljubljani. Nekateri duhovniki so poudarili, da knjiga Lava čermelja o škofu Santinu povsem jasno prikazuje šovinistično dej.avnost tržaškega škofa in da so vsi dokumenti popolnoma točni.
■Na konferenci je bilo govora o materialni pomoči ljudske oblasti duhovnikom in cerkvam. Duhovniki so potrdili, da jim je ljudska oblast vedno dala pomoč, ko je bilo potrebno popraviti razna cerkve^-na poslopja ali izboljšati življenjske pogoje posamezinih duhovnikov. Prav te dni je dodeljena vsota 5 milijonov dinarjev za novo kapelico v Umagu, ker so morali staro porušiti zaradi regulacije mesta. V zvezi s to kapelico so itafflj anski časopisi pisali, da jo je uničila »pobesnela skupina titovskih aktivistov«. Župnik Margon je izjavil, da je ljudska oblast dala nad milijon denarjev za obnovo požganega žup-nišča v Truškah in Marezigah. Duhovniki dobivajo mesečno podporo do 5.000 din.
■Nekateri so izrazili željo, da bi marali tudi tu proučiti možnost, da bi bili sooalno zavarovani, kakor so duhovniki v Sloveniji.
■Na koncu je bilo še govora, tudi o verskem tisku. List »Družina« je tudi tu aelo razširjen, saj ga gre na pr, samo v Krkavčah 70 izvodov. V ta list tudi več ali manj vsi dopisujejo.
Sestanek, a posebno izjave, ki so jih dali nekateri duhovniki, deman-tirajo gonjo italijanskega in vatikanskega tiska o preganjanju vere in duhovnikov v coni B ter obtožujejo tržaškega škofa Santina, ki poskuša na vse mogoče načine izkoriščati vero in cerkev za profa-šistično in ire dent istično kampanjo proti Jugoslaviji.
Bz Pi&HeSFtiŽSS
Zveza borcev občine Portorož je organizirala v nedeljo, 16. .t. m. kar dostojno proslavo Dneva zmage. Poleg ¡priložnostnega govora so bile na sporedu še razne 'drugs primerne glasbene, telovadne in recitacij ske točke. Sodelovali so: domače Prosvetno društvo Svoboda, godba na pihala iz Sv. Lucije ter šolska mladina. Prireditev se je vršila na odru prenovljenega vrta Doma JLA. Izkazalo se je, da je ta prostor za take vrste ' prireditev prav primeren
-¿r
Dobdi smo novo društvo, prepo-trebno Ljudsko tehniko. Občni zbor, ki je bil pretekli četrtek v veliki dvorani Doma JLA, je pokazal tako veliko zanimanje že sedaj številnega članstva, da najmlajše- društvo Ljudske tehnike prav gotovo ne bo eno izmed papirnatih. Ustanovljene so bile 'tri sekcije. Najštevilnejša po prijavljencih je avto-moto sekcija, delovali pa bosta še brodarska in foto-sekcija. Podrobni načrti za delo so bili, izdelani ta teden na sekcijskih sestankih. Društvo ima že sedaj nad 7.0 članov. Nove prijave sprejema društveni tajnik, tov. Miklavec na občini. Vabljeni so vsi, še posebno pa je dobrodošla mladina.

bmrhmke») nwH«amtHBGt!S«aMKH¡
\ DEVIN
__oP«05EK
H=gg||g|p OKOHTOVU

BURKOVi-Jl C9

(Nadaljevanje in konec) Skoraj do nje je segalo močno obrambno zidovje. 'ključa Italije— Ogleja, četnbmili jonskega riJmljan-skega mesta. On je napajal Atdlove konje, ko iso Huni v 5. stol našega štetja naskakovali in budi zavzeli to trdnjavo. Tukaj je kasneje stal samostan, M so ga obiskovali mnogi slovanski -kralji in knezi, na velikih sejmih pa sta se z menjavo svojih, pridelkov in izdelkov srečala vzhod in zapad. Od 6. stol. dalje je bila dO tukaj domovina naših prednikov, zanjo so se borili proti vsem, ki so jim jo hoteli iztrgati.
Zato je Timav simbol naše na-rodne obrambe.
lin sedaj smo priča novega osvajata e ga vala, le v bolj pretkani in zato toliko ibolj' nevarni' obliki. Ne zbližanje in enakopravno sodelovanje med dvema med seboj navezanima narodoma, ampak podcenjevanje, zaničevanje in sovraštvo, to prinaša zapadna »kultura.« Kakšna' je razlika med še oboževanim dučejem, De Gasperijem, Pello, Scel-bo in drugimi, ki so vsi pod kožo naeionalist;čno in seveda tudi imperialistično krvavi? Samo tale: Eni vdirajo, ali bi radi vdriinatuje z mečem, drugi pa v imenu križa in s kozmopoiitsko oslajenimi frazami.
Na svoji nadaljnji poti sem se oglasil pri znancih izpod kmečko-delovnega krova, pri družini, ki ra^ da kaj sliši, a še raje pove »ta svojo«, posebno, oidkair poslušajo- radio. Radijski .aparat je .tod nekaj navadnega, kot je za -mladino sama po sebi umevna '»vešpa«, ¡ki je, kot pravijo gospodarji, namesto volov. Mddtem pa ko se voli na splošno niso kupovali lin so hiši nekaj prinesli, smrdi za vešpami po »gambjalih« in norostih, ¡ki izpodmifeajo hišne vogale. Ce torej pomeni radio v splošnem revolucijo v naprednem snrislu, je z vešpo v pretežni meri obratno.
V razgovoru s štivansko družino smo obrali svetovno. pOMiko in ukrotili atomsko energijo.
Pa se je oglasil sin, ki je medtem prišel z dela, »Samo ne vem, kdaj bo to. Dokler bo ta sistem, se to ne bo zgodilo. Najprej gospodo vstran, na mesto pa delovnega človeka, potem bo šlo. Nekam tako, kot so začeli v Jugoslaviji».
»Jaz ne vem, kako- je s to rečjo, a čujem ljudi, ki govorijo o Jugoslaviji prav obratno,« je dostavila 12-letna hčerka,
»Verujem«, je rekel njen brat, »da so takšni. A ¡kdo so ti? ¡Prvi so tisti, ki jim je država odvzela ška-rje in platno, bivši kapitalisti, veleposestniki, trgovci, takšni, ki so živeli na žuljih delovnih ljudi. Mnogo teh in njim enakih je p-ribela-io sem in vodijo propagando proti Jugoslaviji, Saj vem, kdo od tukajšnjega ljudstva se z njimi strinja
Nabrežinski breg
in jim pri tem pomaga. V drugo skupino spadajo zvesti sluge Vatikana, tega čuvarja kapitalističnega družbenega čreda in še starega sovražnika naše zemlje, a še najbolj socialistične Jugoslavije. Ti zagovarjajo vojno orožje, vse zločine in zločince od ustašev, čebnikov do be-logairdisto-v m sploh vse, 'ki nam niso privoščili in nam ne pr voščijo neodvisnosti, samoupravljanja, enakopravnosti in kar je še v zvezi z resnično svobodo narodov«.
Tudi ta mladeničeva razgledanost me je nad vse prijetno presenetila.
»To mi je jasno«, je nadaljevala sestra, » a ne morem razumet;, da so, kot pravijo, protavni tudi nekateri kmetje in delavci«.
»Teh je malo, a še to je res čudno,« je odgovoril brat v mali in komaj opazni zadregi. Priskočil sem mu na pomoč, rekoč: »Tudi to drži in je nekaj naravnega. Predvsem moramo pomisliti, da je bila Jugoslavija v vojni skrajno opustošena. Obnova je zahtevala in še zahteva velike žrtve in napore, posebno-, ker je država leto za letom vlagala ogromna sredstva v industriji. Hkrati se ije morala država oboro-ževati . . .« »O, to pa ji dam prav, stokrat prav. Kaj bi bilo z njo, če bi ne bilo tako,! Italija ne bi bila čakala 8. oktobra, -ampak bi nas bila požrla že prej. Takšno orodje jaz pohvalim«, me je prekinila gospodinja. »No, vidite! Obramba jo danes na žalost še vedtno zelo potrebna. Pa še to bi rad dostavil za pojasnilo. So ljudje, zlasti starejši, ki s svojo staro miselnostjo ne morejo verjeti v družbeno spremembo in se ne morejo prila.god.iti novi družbenopolitični ureditvi, in to tem manj, če to zahteva zavihanje rokavov. Skupnosti je skupnost, ki jim je prej -nalagala le dolžnosti, izzivala v njih nezaupanje v lastne s le nasproti drugim. To zahteva nekoga, ki naj mu ukazuje, zahteva gospodarja, se pravi privatne lastnine proizvajalnih srestev, kratko, prejšnji družbeni red. To je temeljni vzrok godrnjanja nekaterih kmetov. ¡Lahko pa rečemo nekdanjega godrnjanja, ker so se razmera zboljšale in so se eni 'in drugi pomirili«.
»To ibodpanje živtj'anja in napredek,« je povzela besedo gospodinja, »pasaiaimensko bode italijansko kr-mežljavo gospodo. Rada bi videla lačno, nago in boso Jugolslavi-jo z lesenimi puškami in topovi. Pa jo je Palla videl drugačno. S svojim lanskim ropoitanjem ob meji se je fino ureza! in ga je imel polne hla-če, Videla sem na lastne oči, da so italijanski vojaki vse prej ko navdušeni za borbo. Saj se -nimajo siromaki za kaj boriti. Za svojo revščino in debele trebuhe gospoide se jim res ne -izplača, napadati Jugo^ slavijo, ki le bralni svoje, brani nas din našo zemljo. Že toliko leit se zavzema za naše pravice. Kdaj bo konec tega naitezanja in kdaj bomo zvedeli, kam spadamo? Jaz bi tržaško vprašanje kmalu rešila. Naj-jjrej bi 'izločila- Stalijo. Brez te in-trigranke bi se Tlržač-aini, a samo resnični Tržačani, kmalu sporazumeli«.
»Saj ni neumno kar pravš,« je irekei mož, »samo ti pravim, da sanjariš. Kaj še ne veš, da tukaj ne odločajo delovni Hjudje, 'ampak ima prvo in odločilno besedo gospoda v fraku in talarju«. »Strela!« se je razhudila in udarila s kolačem po tleh. »Kaj jim še manjka, nilso še zadosti siti? ... -Pa dobro, če so še tako lačni, ti posvetni, a zakaj jim pomagajo cerkveni, ko nas vendar učijo, da se moramo med seboj ljubiti in da ni naše bogastvo od tega sveta?!«
'»Ženska glava! Nič te niso naučili. Pusti, ti pravim, njihove besede in sodi j.ih samo po njih dej a njih! Ta pa sio naperjena proti nam Slovencem. Z mimo vestjo lahko uzv.rstiš te božje namestnike
med največje iredentiste. Kdo sodeluje pri racmairodovalni akciji bolj vneto od njih? Povsod jih najdeš. Na enega ezula en božji varuh. Tudi pri n-ameiravam iabriki papirja ob Izvirih imajo, čeprav tajno, svoje prste vmes«.
¿»Zelo naglo prodirajo med nas«, se je oglasil sin. »V naši nabrežinski občini je bilo Italijanov 500, danes jih je trikrat tolike-. Samo delo -nam odjedajo. Naši ljudje a dela, oni na delo. Ne vem, kaj bo z nami.«.
lin na to gospodinja: »Slaibše ravnajo z nami kot z živaljo. In to so upajo na naši zemlji, v naši hiši Ni hudič, da se' satansko delo ne bo nad njimi maščevalo! V lastni gnilobi bodo razpadli, v gnilobi, ki se v nji kopljejo . . . Montesi.,. Kaj je samo ta afera? Vsi iz njihovih nobel krogov so sami. Monte-si-j i ... In takšni naj bi nam vladali! Ali ni -bolje, da se s to našo zemljo vred pogreznemo?«
»Že -stokrat sem povedal tole,« je irekei gospodar z natezajočim glasom. »Vse drugače bi bilo z nami, če bi bih delavci enotni, kot je to
bilo do 1948, Lahko bi bilo nam, težko gosposkim komandantom. Namesto tega pa se preklamo med seboj za kaprice, nekaj naše gOspode, ki išče povsod le samo sebe, drugi so vpreženi v Vidaljev voz, ki pozna samo Rim, .vsem skupaj pa se vedno bolj majejo tla pod nogami«,
»Mi to vidimo. Tudi naši slovenski politični nasprotniki vidijo in med seboj godrnjajo, a več kot toliko ne gre«, je pristavil sin.
»To pa so mevže, ki kažejo svojo modrost samo pri oštirski mizi. Raje .pustimo to in naj nam tovariš pove, kako plavamo s tržaško zadevo. Kaj pravite?«, se je gospodinja obrnila name. »Preveč zahtevate od mene. Najraje bi Vam rekel, tía je to vprašanje rešeno tako, kot
Vreme se je zjasnilo in v kozolcih se bo lepo sušilo
Evo v kratkem sliko ene od njih, ki je bila tudi delegatka na pivi pokrajinski konferenci AFZ v Stjaku si želite. iNaimesto tega vem samo pred desetimi leti! To je Urbanova mučili. Poslali so jo v internacijo v to-le: čim manj mevž in čim več mama iz Nove Sušice — Marija Nemčijo v Auschwitz in Neubran-enotnosti, odločnosti, tako boste Hreščak — partizanska mati juna-
tako boste p odprli svoj ega iskrenega zaščitnika — Jugoslavijo, ki si prizadeva izvo jevati tukajšnjemu delovnemu ljudstvu čim boljšo usodo«.
Takšna je slika ob naš h tržaško -Jaških mejnikih.
on
kinja. Ko so se oktobra 1941 pojavili na Pivskem prvi partizani, so se takoj zatekli k njej. Sin Anton je prav tedaj dezertiral iz italijanske vojske in se isriključil borcem za svobodo. Sledil mu je tudi mlajši brat Jože že v začetku 1942. leta. Imel pa je nesrečo, da so ga Italijani že aprila 1942 na Nanosu ujeli in odpeljali v Rim, kjer so ga junija ustrelili. Obenem so popolnoma izropali domačijo in jo zažgali, mater pa odpeljali v internacijo v Italijo, odkoder se je po razpadu Italije vrnila na požgane ognjišče. Zdaj so se šele začele najtežje preizkušnje, ki pa borbene žene niso strle. Se bolj je ljubila svojo borbeno domavino in vedno bolj je sovražila okrutnega okupatorja in njegove sluge, ki so ji napravili še mnogo hudega. V Vol-čah so ji ustrelili tretjega sini Stanka, ga pripeljali na dom, odvedli oba skupaj v Vreme, kjer so sina vpričo matere zakopali na neki njivi, potem njo mučili v zaporu itd Skoraj se ne da opisati, kaj vse je pretrpela uboga partizanska mati, — in vendar je ves čas vedela, kje je minov iz časorv NOB, Dne 26. de-njeno mesto. Neuklonljivo je delala cembra 1943 je bil v neki -aikciji v v okrožju Pivka zlasti >po liniji AF2. Divači težko ranjen partizan, Rus
Stara ribiška koča pod nabrežinskim bregom
Kot delegatka v Stjaku je bila tedaj izvoljena za članico Pokrajinskega odbora AF2 za Slovensko Primorje.
NAJMOČNEJŠI
ELEKTRONSKI MIKROSKOP NA SVETU
V New Yorku so pred 'kratkim izdelali najmočnejši elektronski mikroskop, ki je v primeru z dosedanjimi pravi čudež tehnike. Novi mikroskop bo omogočil preučevanje celic, ki so manjše od štiri' milijo-ninke centimetra v premeru. Za oko bo siijajno povečal 30.000 krat in omogočil dobre fotografije, ki bodo povečale 200.000 kuat. To je dvakrat večja zmogljivost, kOt so jo imeli dosedanji mikroskopi. Pred dnevi so ta mikroskop izročili švedskemu zastopniku pri ZN. Namenjen je »Karolinškemu Institutu« v StockhOlmu.
TERMENOL, NOVA, PROTI VROČINI ODPORNA KOVINSKA ZLITINA
Raziskovalni urad 'ameriške mornarice poroča, da so iznašli novo kovinsko zlitino, ki je izredno odporna proti vročini in jo bo mogoče tako splošno in ceneno uporabljati kot železo.
Nova zlitina, ki so jo imenovali »termenol«, je zmes aluminija in železa ter jo bodo lahko uporabljali za reakcijske motorje ter za razne letalske deie. Tehta malo in je zelo odporna proti vročini, Oksida-ciji in kemičnemu razjedanju. Termenol bo zelo važen za sodobno industrijo, ker za njegovo ilzdelo-vo niiso potrebne redke kovine kot kobalt, nifcel in krom, ki so v splošnem potrebne za druge zlitine, katere uporabljajo za izdelavo reak-
/¿J? Fl
h fr^r^
cijskih motorjev. Nova zlitina je nadalje za 50% boljši- prevodnik električne energ je kot zlitine nik-la in kroma.
NOV PRIPOMOČEK V PLASTIČNI KIRURGIJI
iN® Bribaniskem industrijskem ve-■lesejmu je razstavljen električni dermatonski stroj, ki so ga razvili v sOdelovanj-u z zdravniki birmin-.ghamske bolnišnice za zdravljenje poškodb dobljenih pri nezgodah. Stroj, ki je prvi te vrste v Veliki Britaniji in s katerim posnamejo kožo iz enega dela telesa, da jo presadijo na drug del, lahko upravlja bolniška sestra in ni vezan na posebno izkušene plastične kirurge. Stroj -lahko posname kožo v debelini od 0 — 0,025 mm in sicer do 9 cm široke plasti, kakšnih doslej ni -bilo magdče posneti z nobenim pripomočkom.
PRVI MEDNARODNI KONGRES INDUSTRIJE UMETNIH VLAKEN
Dne 31, maja se začne v Parizu prvi mednarodni kongres industrije tkanin iz umetnih vlaken, na katerem bodo razpravljali o tehnoloških in gospodarskih vprašanjih, ki so v zvezi z umetnimi vlakni, katera predstavljajo okoli 20 odstotkov vse
sedanje produkcije tekstilnih vlaken. Geslo kongresa bo »tkanine bodočnosti«, pričakujejo, da bodo razgovori med udeleženci kongresa zelo važni glede potrošnje tkanin na vsem svetu.
S kongresom bo združena velika modna razstava, na kateri bodo prišle do iaraza razne nove zamisli uporabe sintetičnih vlaken.
NOV KLINIČEN TERMOMETER
V ameriški vojski bodo verjetno že v kratkem uvedli nov »hitri ter- z njimi v Poviirju. Te letake smo
mometer« za merjenje vročine, ki ne bo samo mnogo hitrejši, -ampak tudi mnogo bolj točen, kot je sedanji običajni termometer z živim srebrom. To bo prva sprememba v kliničnem toplomeru z živim srebrom, ki je v splošni rabi Od leta 1867 dalje. Nov toplomer uporablja kovine, katerih prevodnost zia električni tok se spreminja s temperaturo: čim višja temperatura, tem nižji odpor kovine proti električnemu toku.
NOVA VRSTA KAKAOVCA
Na nekem nasadu kakaovca v zahodni Samoi uspeva posebna vrsta, ki daje štirikrat večji pridelek kot katera koli druga vrsta kakaor-ca na svetu.
Svabom in beli gardi ni ostalo to neznano in so jo nato kmalu po konferenci prijeli in v Pivki strahovito
Nemčijo
denburg, kjer je bila takoj izvoljena v logarsko Antifašistično veče. Domov se je vrnila po vseh prestanih strahotah šele tri mesece po kapitulaciji Nemčije. Še vedno je delala na terenu in je bila tudi izvoljena za sodnico pri okrožnem sodišču. Danes živi na Kalu pri Pivld in je prav vesela, kadar vidi starega znanca iz dobe velike borbe za svobodo. Lik je prave žene-borke, žene-junaka in matere-heroja ter bo njena življenjska zgodba vedno svetal vzgled in pouk vsem, kako je treba ljubiti svojo domovino.
R. B.
*
Tovarišica Pavla Reber, iz Gorenj pri Divači nam je poslala nekaj spominov iz .časov NOB. Radi objavljamo, kar piše, ker je to delček tiste velike borbe, ki jo je primorsko ljudstvo skupno z vsemi narodi Jugoslavije bojevalo za svojo svobodo in neodvisnost.
Ko se vsa Primorska pripravlja na 'deseto obletnico prve pokrajinske konference primorskih žena, bi rada tudi jaz napisala nekaj spo-
— Mongoli Pripeljali so ga drugi dan v Gorenje na št. 36, kjer je po treh -dneh umri. Ni mogoče povedati, s kakšno skrbjo mu je stregla tovarišica Karla Ceh in njena mama, Vse tri dni in noči je bil pri njem tudi Alojz Tavčar in /tudi jaz sama. Obiskoval ga je tudi takratni občinski zdravnik dr. Rizzo. Ves čas smo morali skrbno paziti na Nemce, ki bi bili lahko vsako minuto pridrii v vas. Prizadeli smo si vse, da smo ranjencu olajšali bolečine in trpljenje. Ko je po treh dneh umrl, smo -mu priredili skromen pogreb, kat je bilo zsa takratne čase pač mogoče.
Moža so mi poklioali leta 1942 v zloglasni »Battaglione speciale« in od .takrat nisem več vedela zanj Otroka sem puščala v varstvu stare mame in pomagala v vseh akcijah, ki jih je padvzela OF. Jeseni leta 1944 sem skupno s štirimi mladinkami napisala več letakov v italijanščini, ki so italijanske vojake v imenu OF pozivali, naj zapustijo Nemce, ki so bili taikrat skupno
Med narodnoosvobodilno borbo je bilo v partizanskem tisku takole napisano: »Če je nc-koč veljalo, da žena podpira tri vogale pri hiši, moramo sedaj zapisati, da podpira vse štiri in še en vogal ljudske oblasti.«
S temi besedami je partizanski tisk že takrat dal javno in zasluženo oriznanje našim ženam, ki so v marsičem imele mogoče še bolj tvegane in nevarne naloge kot moški. To posebno tiste, ki so delovale doma v bližini ali pa celo v samih sovražnikovih postojankah. Njihov prispevek za osvoboditev ni nič manjši kot tistih, ki so pustili dom in odšli v gozdove.
Veliko je še nepoznanih dejanj naših žena iz tiste velike dobe, ki
pravimo: štiriletna narodnoosvobodilna borba. Vsako tako dejanje je kot granitni kamen v veliki stavbi, ki jo danes imenujejo Nova Jugoslavija. Kar je zgrajeno s tako velikim junaštvom, s tako velikimi žrtvami, s tako ljubeznijo do rodne zemlje in domovine — ne more propasti.
Z nekakim spoštovanjem sem te dni pregledoval spomine naših žena iz časov narodnoosvobodilne borbe. To so zbledeli papirji, popisani z nerodno pisavo delavnih rok. Prav ta nerodna pisava pa — živo govori, kdo je bil tisti, ki se ni ustrašil železobetonskega trdnjavskega oklepa, ki je uklepal vso Primorsko, govori kdo je bil tisti, ki se ni ustrašil neštevilnih sovražnikov, ki so kar mrgoleli po naših vaseh. Ti papirji so s Krasa, ki se je • takrat ves, kar ga je, s kamenjem, brinjem, trnjem, gmajnami, ogradami in bori, boril za svobodo, ti spomini so iz Istre, tistega dela naše zemlje, ki je še vedno cilj požrešnih pogledov ubijalcev naših ljudi z druge strani morja, ti dokumenti so iz Brkinov, kjer pusto kamenje štrli vsepovsod iz zemlje. Samo nekaj izvlečkov.
Iz rajona Skrbina na Krasu govori tak dokument, ki nosi datum 28, IN'. 1944 o zbiranju hrane, obleke in zdravil. (Za naše jezikoslovce: oseba piše ime Skrbina — po domače Sčerbina).
Naše žene so takrat z budnim očesom spremljale in presojale tudi politični polažaj na vaseh. Na omenjenem dokumentu je poleg drugih rubrika: morala, in je za večino vasi omenjenega rajona zapisano: dobra. Le par vasi ima oznako: slaba, strah. Verjetno so bile to vasi v bližini sovražnikovih postojank, ali pa ce-
lo postojanke same. Tako so žene sodelovale pri gradnji politične zavesti prebivalcev.
Precejšen del nabranega živeža, obleke in denarja odpade na zdravila. To je dokaz, kako so žene skrbele za partizanske bolnice, čeprav niso vedele, kje se nahajajo.
Žene rajona Sežana so imele poleg drugih tudi nalogo zbiranja pomoči za pogorelce. Rajon Sežana je imel 13 zbirališč (13 tovarišic, ki so zbirale pomoč) Seznam navaja dobesedno: Za pogorelce se je zbralo precej obleke in živil. Skupno 33 velikonočnih zavitkov. Iz tega je razvidno, kako močna vez med partizani v gozdovih in pogorelci doma so bile naše žene. Vsi so občutili toplo besedo in skrb, odločnost in pogum, la so ga imele žene.
Narodnoosvobodilni odbor Gabro-vica prikazuje že redno poročilo blagajnika. Dokument ima datum 4. marca 1944. in navaja pobrani del od vina, telet in krav, prostovoljne prispevke in narodni davek. Pri izdatkih omenja podporo ubogim, nakup knjig za šolo in podporo ranjenemu partizanu Miroslavu Grmek ter poravnavo stroškov za njegov prevoz iz bolnice.
V brkinskem okrožju je bil prve dni oktobra 1943 ustanovljen okrožni odbor AF2. Okrožje je imelo več rajonov. Med temi je bil rajon Barka, ki je obsegal 17 vasi. Prebivalstvo tega rajona je bilo seznanjeno s partizanskim gibanjem že leta 1942, saj so -prvi partizani odšli že isto leto v gozdove. Novoizvoljeni AFZ odbori po vaseh so veliko pomagali pri zbiranju hrane, šivanju, pranju itd.
Meseca novembra 1943 je bila sklicana II. seja okrožnega odbora 'AFZ. Na tej seji so odbornice poročale o delu po vaseh. Ugotovile so veliko skrb naših mater za slovenske šole. Kako srečne so se počutile, da so njihovi otroci lahko obiskovali slovenske šole.
Delavnost žena je bila posebno velika v tis Lili krajih, kjer so se zadrževali partizani. Tako v vaseh: Celje, Suborje, Prelože, Tatre, Koz-jane, Vareje in Vatovlje. Posebno so žene teh krajev skrbele za partizanske ranjence.
ISTRSKE OBVESCEVALKE
Poznana aktivistka iz koprskega okraja piše v svojih spominih:
»Ko so Nemci po kapitulaciji fašistične Italije razorožili karabinjer-
potem -Skrivaj Taztresle po vasi. S tem smo dosegle, da so Italijani že drugi dan izginili iz Povirja. Nemcem pa smo nekoč nesle na hrib nad vasjo rdečo zastavo. Besneli so, ker so čutili, da jim gorijo tla pod nogami.
Podobnih primerov je bilo še nešteto. Skoraj je ni bilo žene v sežanskem okralju, da ne b'i bila pomagala. Bile bo kumrke, obveščeval-ke, skrbele so za hrano, p/leble, šivale in pral» partizanom. Koliko je brpela slovenska mati, ko ji je otrok prinesel domov šolsko spričevalo pisano v Jeaiku, ki ga ni1 razumela, pa ba povedala šele zgodovina,
Pavla Rebec
je in jih potem vpisali kot republikance, sem nekega dne videla v Kopru, kako se je neki brigadir raz-govarjal s tovarišem Viktorjem Min-ko. Ker mi je bilo znano, da ta ni fašist, sem se ponudila, da jima lahko pomagam. Počakali smo še enega brigadirja in nato odšli v cerkev na Mudi. V zakristiji smo se pogovorili in dobili vezo z nekim kape-.tanom. Od teh smo pozneje dobivali orožje, obleko in strelivo. Dokler je bil tisti kapetan v Kopru, smo

bili potem stalno obveščeni o »raz-strelamentih« in aretacijah, ki so jih imeli Nemci izvršiti. Organizirala sem sestanek štirih oficirjev s partizani v gozdu blizu Vanganela. Ko so slišali naš pozdrav: »Smrt fašizmu — svobodo narodu!« so kar ob-stali,-
Nekega večera je prišel iz Kopra tovariš Berto Lonzar - Oskar s sporočilom karabinjerskega kapetana, da bo naslednji dan navsezgodaj »razstrelamento«, ki bo zajel področje od Pomjana do Gradina, vključno Marezige in Truške. Ob 23. uri sva z vojaško referentko odšli v Čentur do kurirja. Ta je takoj odšel in ob eni uri po polnoči je že vedel komandant mesta Koper, ki je bil takrat na drugi strani Boršta. Ob dveh je zato zvedel tudi namestnik komandanta bataljona Alma Vivo-da. Sovražnik je res začel točno ob 6. uri s čistko. Komandi mesta se je posrečilo, da se je pravočasno umaknila na Kubed, bataljon Alma Vi-voda pa so obkolili.
Poleti leta 1944 sem šla na prošnjo tovarišice Angele Sabadhr v Trst. Njen mož je bil šofer pri nemškem generalu in ga je vozil v Nemčijo in v Avstrijo. Šoferja sem prepričala, da je potem odšel v partizane. Pred odhodom je še osvobodi it kasarne v Rojanu zaprtega Gvi-da Ribariča, ki so ga bili ujeli Nemci.. Pobral je tudi ves sanitetni material in mi ga izročil,
Najbolj so se izkazale žene iz Ma-rezig, Babičev in Potoka. Ko so partizani prenočevali v teh krajih, so vedno stražile. Krajevni odbor v Vanganelu je bil sestavljen iz samih žena in deklet.
Teh-le nekaj primerov lepo osvetljuje, delo naših žena med narodnoosvobodilno borbo. Ko se bodo dnu 6. junija zbrale na Stjaku, bodo taki spomini znova oživeli. Naj jim tisti dan zabrnijo kot nekdaj med borbo glasovi tiste lepe partizanske pesmi, ki nam je vsem dajala pogum, da smo vztrajali:
»Svoboda je zlata, svoboda je vse...«
Ogarev.
RAZISKA VANJA O MOŽNOSTIH OHRANJEVANJA ŽIVIL Z RADIJSKIMI IZŽAREVANJI
V omoriki so začeli obsežna raziskovanja o možnostih ohranjeva-inja živil s pomočjo radijskih izžsu rev-anj. Po sedanjem programu bodo raziskavanja .trajala pet let. To je en primer možnosti uporabe a-tomske energije v miroljubne namene za blaginjo vsega človeštva. Ce bado iraziskavanja uspešna, bodo srevaluciamTala dosedanje metode razpošiljanja in ohranjevanja živil.
ANTOV P. CEHOV: dovolj je! Nikoli več ne smeš piti! Nikakor ne, nič več! čas je že, da se spametuješ. Delati moraš, veliko delati. Konec meseoa pride hitro in komaj čakaš, da dobiš plačo, toda zato moraš vestno, pošteno in pridno delati Ce je treba, moraš za službo žrtvovati svoj počitek in spanje, šalo na stran! V meso in kri, brat moj, ti je prešlo, da dobivaš plačo in ne delaš. To zares ni lepo, zares ne!
Kadar si je železniški kontrolor Podtjagin takole iz-praševal vest, je takoj začutil' veliko veselje do dela. Ni se oziral na to, da je bilo že dve po polnoči, začeli je buditi železniške sprevodnike. Skupaj z nijiimi je hodil po vagonih in pregledoval vozne karte.
»Vozne karte«, je govoril samozavestno in uradno ter veselo lulcnjad ponujene listke.
»Vozno karto,« je dregnil Podtjagin suhega, mišiča-sbega potnika drugega razreda, ki je bil zavit v kožuh in odeje, okoli njega pa so bile blazine. »Vozno kairto!«
Potnik ni odgovoril, spal je. Kontrolor ga je prijel za ramo in nestrpno ponavljal: »Vozno kairto!«
Potnik je skočil pokonci, začudeno pogledal okoli sebe: »Kaj? Kdo? A?«
»Ali ne govorim v človeški govorici? Vozno karto! Potrudite se!«
»Moj bog,« je vzdihoval potnik z jokajočim glasom. »Moj bog, muči me revmatiizem... tri noči že niisem spal. Zdaj sem vzel malo morfija, da bi zaspal, pa pridete vi:
m»ittumuiunflHHuiiHiniimiNHfliiimnH»m^^
,Vozno karto!' To je brezobzirno, nečloveško. Ko bi samo vedeili, koliko se mučim, preden zaisplim, ne bi sitnarili zaradi takih malenkosti. To je grdo, preneumno. Le čemu vam bo moja vozna karta? Preneumno!«
Podtjagin je razmišljal, ali naj se mu zameri ali naj ga pusti. Odločil je — zameriti se.
»Vi, poslušajte, prosim, ne vpijte tukaj. To ni norišnica;« je rekel strogo.
»Da, v norišnicah ravnajo-bolj obzirno...« je kašljal potnik. »Kako naj drugič zaspfiim? Preneumno! Potoval sem že tudi po inozemstvu, toda nihče ni od mene zahteval vozno karto. Tu pa kar naprej, koit jim hudič ne bi da.l -miru, kar naprej človeka nadlegujejo.«
»Zakaj ne greste v inozemstvo, ko vam je tam lepše?«
»Neumno govorite, gospod. Ali ni dovolj, da mučite pOtn ke s slabim zrakom, vročino in prepihom? Naj se hudič zadavi s temi formalnostmi, še dobro bi bilo, čs bi vse to bilo res zaradi kontrole, toda kljub temu se polovica potnikov vozi brez voznih listkov.«
»Poslušajte, gospod,« se je razburil Podtjagin, »če ne boste nehali vpiti in vznemirjati potnikov, bom prisiljen, da vas na prvi postaji vržem ven ter napišem o tem zapisnik.«
»To je pa že preveč,« so se sedaj oglasili dmugi potniki. »Vznemirjajte bolnega človeka. Poslušajte, imejte malo obzirnosti!«
-Postaja vroče, se je zbal Podtjagin. »Dobro, za danes naj bo, told-a vedite, da je to moja uradna dolžnost. Popolnoma naravno, če ne bi bil v službi, potem bi bila druga stvar. Sicer pa lahko vprašate načelnike postaj... kogarkoli hočeite...«
Podtjagin je skomignil z rameni in pustil- bolnika pri miru. Čutil se je užaljenega in zapostavljenega, toda ko je pregledal še -nekoliko vagonov, ga je začela v njegovih kontrolorski-h prsih gTizti vest in postal je vznemirjen.	,
Res ne bi smel zbuditi bolnika, je razmišljal-, toda ni-' sem kriv. Vsi mislijo, da to počnem iz dolgega časa, v resnici' pa to zahteva moja služba. Ce mi ne verjamejo, lahko pripeljem postaljenačeMika, da jim to potrdi.«
Postaja. Vlak stoji pet minut. Malo pred odhodom stopi v vagon drugega razreda Podtjagin. Za njim je šel načelnik postaje v uniformi.
»Poglejte, tale gospod,« je začel Podtjagin, »pravi, d3 nimam pravice zahtevati voznih listkov in... je .užaljen. Prosim vas, gospod načelnik, pojasnite mu, ali je to mo 'ja dolžnost ali ni.«
»Gospod,« je nagovoril Podlbjagin še bolnega, mišiča-stega človeka, »gospod! Zdaj lahko vprašate načelnika postaje, če meni ne verjamete.«
■Bolnik je skočil, kot bi ga pičila kača, odprl oči in se z objokanim obrazom naslonil na blazine.
»Moj bog, vzel sem drugi prašek in prav ta hip zadremal, vi pa ste zopet tukaj... zopet. Ptroeim vas, imejte malo usmiljenja.«
»Zdaj se vam nudi priložnost, da vprašate, ali imam pravico zahtevati vozili listek ali ne.«
»To se pravi delati se norca,« se je pritoževal bolnik. »Nikakor ne mocrem razumeti tega sitnarjenja.it
»Pustite,« je rekel postajenačednik, ki mu je bilo neprijetno, in povlekel je POdtjagina za rokav. "
Podtjagin je skomignil z rameni in odšel za njim.
Bodi uslužen, je mrmral Podbj-agin v brado, če moreš. Samo zato da ga prepričam in pomirim, sem poklical načelnika postaje, on se pa še jezi.
Druga postaja. Vlak stoji deset minut. Podtjagin stoji v buffetu in pije kiislo vodo. K njemu pristopita dva moža v vojaški uniformi.
»Slišite vi, želesniški kontrolor, zaradi vašega početja se zgražajo vsi potniki. Ce se takoj ne opravičite potniku, ki ste ga nadlegovali, se bova 'pritožila svojemu dobremu prijatelju, načelniku paomOtaega odseka.«
»Toda gospod... jae... vi vendar...«, je govoril zmedeno Podtjagin.
»Ne potrebujeva nobenih pojasnil. Ce se potniku ta-koj ne opravičite, ga vsaineva pod svojo zaščito.«
»Dobro je... lahko se opravičim,če,to želite. Izvolite...«
Šele čeiz pol ure se je Podtjagin domislil, kakšna naj bi bila prva liram, ki bi bila po njegovem primerna aa opravičilo, da ne bi žalila njegovega lastnega dostojanstva. Vstopil je v vagon.
»Gospod,g nagovori Podtjagin bolnega moža, »poslušajte, gospod-«	(Nadaljevanje na 11. strani)
(
PRlFRÁ¥LJAJO gl V
Svet je letos pozno ozelenel. Nizko grmičevje po bregovih okrog Buj se je komaj zdaj pod konec maja razbohotilo v mladem zelenju. Toda kadar se pomlad zakasni, tedaj se zgodi vse naenkrat: v nekaj dneh bruhne na dan pod toplo sonce dol-zo zadrževana rast rodovitne zemlje. Tedaj se pokaže v vsem svojem zmagoslavnem pohodu pomlad tudi v naši Istri.
V tednu med 13. in 20 junijem, ko bodo šole že zaključile svoje delo, bo ta deželica ob sinjem Jadranu doživela svoj poseben praznik: mladina iz bratske Hrvatske in iz Slovenijo bo prišla semkaj proslavljat... Kaj? »Mladinski festival« se imenuje to enotedensko proslavljanje. Mladina bo slavila — svoje bratstvo, skupne interese, cilje, zanimanje. Proslavljala bo praznik mladosti.
Kajti kaj bo drugega spored mladinskega festivala, ki se bo deloma odvijal v Bujah deloma pa v Kopru, kakor ravno manifestacija mladih sil in zanosa? Istra še ni doživela kaj podobnega.
Poglejmo malo podrobneje, kaj se bo dogajalo na festivalu. Veliko je število kulturno-prosvelnih in fizkul-tuniih skupin, ki se bodo udeležile festivala. Samo pevcev, ki bodo ob zaključku festivala nastopih vsi skupaj pod eno taktirko, bo prišlo okrog 1500 iz različnih krajev Hrvatske in Slovenije. Po tem številu si lahko ustvarimo približno podobo, kakšen obseg bo zavzela vsa ta stvar.
Svečana proslava v čast festivalu bo v soboto zvečer ob 20. uri v Bujah. Na Trgu maršala Tita bomo
E. Vittorini:
Pogovori na
Kaj »posebnega«?
Ne, nikar ne iščite v knjigi Pogovori na Siciliji kaj »posebnega.« Tega tam na boste našli. Cisto preprosti, vsakdanji dogodki. Sin se vrne po petnajstih letih domov k svoji materi — potrt, obupan. »Tisto ztimo sem bil ves obupana pravi pisatelj na začetku svojega romana. »Bil sem nekako obupan nad izgubljenim človeškim rodom ...« Prišel je ia mesta, iz fašistične civilizacije — knjiga je izšla, leta 1941 — na zapuščeno Sicilijo, mod ljudi, ki žive, ki tepe 'še prave, pristne človeške stiske. Da,, med njimi je našel brpljenje in muke, bedo in zapuščenost. V tistih temačnih domovih, kjer se mučijo malarični in jetični bolniki, pa je odkril še nekaj drugega: odkril jo utrip človeškega srca, pravi, ne-pobvorjeni utrip sredi siromaštva. Našel je srca, ki jim je še sveta rera v pravico in prihodnost človeškega rodu, čeprav je fašistično nasilje potisnilo nekam daleč vse talce prevratne ideje.
Rojen 1908 na S;ciliji je E. Vittorini doraščal v letih fašističnega nasilja. Vendar je kmalu spregledal, da fašizem ni odpravil revščine in da imperialistična politika Italije prinaša preprostemu človeku samo še večje gorje. Njegove knjige: dve zbirki novel, romani Ljudje m neljudje, Mesinske žene in Pogovori na S ciliji so več ali manj prikrit izraz odpora proti fašističnemu nasilju.
V tehniki svojega pripovedovanja skuša Vittorini dosegati sodobni svetovni romam fFaulkne.r, Herning-way). Vendar ima nekaj čisto svojega, tisto značilno črto, zaradi katere ga prištevamo med italijanske »nove realiste«. Zaradi fašistične cenzure se je moral ravno v Pogovorih na Siciliji večkrat skriti pod plašč prispodob, vendar je vedno očitna njegova revolucianrna ideja upora proti režimu.
Lahko tudi za njega veljajo besede, ki jih izreče eden njegovih junakov v Pogovorih: »Povej mu, da prebljem večji del svojih dni kakor puščavnik iz starih časov nad temi papirji, in da pišem zgodovino krivic, ki jih svet trpi. Povej mu, da trpim, da pišem, da pišem o vseh krivicah, ki se godijo, o vsaki posebej in tudi o vseh nesramnih obrazih, ki se smejejo spričo krivic, ki jih delajo in ki jih še bodo r.
D. H.
gledali Gunduličevo »Dubravko« — klasično delo naše dubrovniške književnosti, Predvajalo jo bo gledališče iz Buj s sodelovanjem cele vrste pevskih zborov ter ob spremljavi orkestra odreda JLA iz Portoroža. Ne dvomimo, da bo ta uprizoritev, (za katero so šle — mimogrede povedano — tudi lepe vsote denarja), kulturen dogodek prve vrste. Kot gost režira znani režiser Marko Fo-tez.
V nedeljo 13. junija ob 9. uri bo svečana otvoritev mladinskega festivala, Najprej bodo združene godbe na pihala zaigrale Intcmacionalo, nakar bomo poslušali otvoritveni in pozdravne govore. Zatem se bodo zvrstile kultumo-umetniške skupine s svojimi točkami. Podrobnejši spored poteka bomo še objavili.
Skupine bodo nastopale tako, da bodo dajale program vsakikrat po štiri skupaj: 2 domači, dve pa gostje, eno Slovenci, drugo Hrvatje. Skupine bodo nastopale tudi po vaseh. Tako bosta n. pr. bujsko gledališče in harmonikaški zbor nastopila v Portorožu.
Festival pa bo dal sliko udejstvo-vanja mladine tudi na j izkul turnem področju.
Prvi dan, v nedeljo bomo gledali
kolesarsko tekmo. Najboljši kolesarji iz Slovenije in Hrvaške se bodo pomerili med seboj. Vsega 24 kolesarjev bo vozilo progo Buje—Pulj— Buje, 155 km. Poleg raznovrstnih nastopov telovadnih društev bo velika zanimivost nastop mornarice iz Splita.
V	Kopni bomo imeli priliko prisostvovati nastopom tamburaškega zbora iz slovenske Koroške in pevskega zbora iz Gorice. Tu bomo gledali še zagrebške folkloriste ter ljubbanski Akademski pevski zbor.
V	Koprskem zalivu in pred Piranom bo regata, ki bo samo del širše »istrske regate« iz Pulja. V načrtu je skok dveh padalcev v bližini koprskega stadiona in nadlet dveh »Ma-tajurjev« — modemih reakcijskih letal. Videli bomo hidroavijacijo in miting.
V	Kopru bodo velike motorne dirke. Ves čas mladinskega festivala bodo stalne razstave v Bujah in v Kopru, med njimi fotoamaterska in letalska razstava ter slikarski razstavi slikarjev Pohlena in Viktorja Bir-se.
Mladinskim prirediteljem festivala želimo popoln uspeh, udeležencem pa moramo samo to obljubiti, da ne bodo razočarani.
HKÜD »Ivan Rob« iz Nove Gorice je uprizorilo Frankovo dramo
»Vzrok«
V sredo 19. maja so se predstavili naši mladi glasbeni gojenci Glasbene šole v Kopru na javni produkciji. V njihovem nastopu smo opažih, s kakšnim veseljem se posveča vsak izmed njih študiju svojega instrumenta.
Glasbena šola v Kopru je še mlada. Z rednim delom je pričela šele pred tremi leti. Tedaj je takratni ravnatelj Srečko Kumar organiziral ta glasbeni vzgojni zavod, imel je samo prostore in nekaj slabih instrumentov, nekaj profesorjev in polno dobre volje, šola si je utirala svojo pot skozi vse težave. Tako je dobila šola lansko leto pet novih klavirjev. Zlasti pa se je resnost študija povečala, ko je bilo zaupano vodstvo mlademu glasbeniku Vladimirju Lovcu. Rezultati tega trudapolnega dela so pa pokazali učenci Glasbene šole na produkciji, ki je že tretja po vrsti.
Na Glasbeni šoli imajo oddelke za klavir, za godala, za pihala in ža solopetje. Na produkciji so nastopili učenci klavirskega oddelka razreda prof. Eleonore Faventove (8 učencev) prof. Hiti Vukosave (6 učencev) in prof. Alojzije Peršiče-ve (3 učenci). Iz oddeika za godala razreda prof. Logar Miroslava (3 mladi violinisti) in iz razreda Erco-le Parenzana (4 viol;nisti). Na produkciji smo slišali še trobentista Brec Ludvika iz razreda prof. Justa Baleta in dve pevki iz razreda prof. Zore Ropasove. Torej, kakor vidimo, je bil program .izredno dolg in pester, saj je pri njem sodelovalo 27 mladih glasbenikov, ki so pokazali vse zmogljivosti, ki so jih dosegli pri študiju na šoli. Tako bomo imeli kmalu možnost, da bodo gojenci Glasbeno šole v Kopru bolj odločilno vplivali na kulturni razvoj našega podeželja, saj bodo prvi že drugo leto lahko igrali v raznih orkestrih in bodo na vaseh vzgajali spet nove. amatenske ansamble, k; bodo prispevali mnogo h kulturnemu dvigu podeželja.
Učenci Glasbene šole, ki bo nastopili na javni produkoiji, so v razponu od 6 let, do 24. leta in so vsi napredovali tako, da so želi upravičeno in Basluženo priznanje. Vrstili so se začetniki pri klavirju z mladimi violinisti, pa spet piani-
Ceprav se .je balet kot filmska umetnost uveljavil šale v zadnjem času, segajo prvi poskusi plesne umetnosti v filmu že tja v dobo nemega filma, ko je kamera zabeležila nekaj plesov tedaj slavne plesalke Lole Fuller. Uspehov ni bilo, Vse skupaj je ostalo le pri poskusih, šele zvočni film se je spet poskusil e plesom, ki naj bi pa bil le poživitev f Ima. Polastil se ga je zabavni film in Amerikan-ci, ki so mu s celimi serijami re-vijskh filmov vzeli vsako umetniško vrednost. Kazalo je, da film in ples nikakor ne bosta .našla možnosti plodnega sodelovanja, Takrat pa se je pojavil film »Rdeči čeveljčki«, ki je prvi uspeh baletne umetnosti v filmu. Režiserja Pressbur-gher in Powell sta predvsem uspela s kamero, ki je prvič znala slediti in tolmačiti dogajanje, in pa z res sijajnimi barvami, kar je pripomoglo, da je film dožvel u-speh po vsem svetu.
Drug važen mejnik je bil film «Hoffmanove pripovedke» po Of-fenbachovi glasbi. To je zgodba mladega poeta, ki v gostilni pripoveduje o svojih treh ljubeznih. Toda v zgodbi je toliko različnih prvin, da ji ista dva režiserja kljub najboljši volji nista mogla vliti tiste homogenosti, ki jih umetnina zahteva, in zato s tem filmom nista dosegla takega uspeha kot s prvim.
To pa ni vzelo poguma ostalim in tako smo doživeli tretji veliki baletni film: «Amerikanec v Parizu». Zanj se je njegov režiser Vin-cente Minelli skrbno pripravil. K sodelovanju za film, ki je napra-ljen po Gershwinovi glasbi, je povabil njegovega brata, Iro Gersh-wina, in slavnega ameriškega pevca, plesalca in koreografa Geno Kellyja. Ta si je izbral za partnerko mlado, do tedaj neznano plesal-
ko Leslie Caron, ki je s filmu v hipu zaslovela. Toda tudi ta film ni bil tisto, kar so od njega pričakovali. Motile so predvsem .preveč «amerikanske» barve, vse priznanje pa je žela scenografija, ¡napravljena po umetninah slavnih francoskih slikarjev.
Vse te filme smo videli že tudi pri nas, upajmo, da bomo videli tudi še četrtega, ki je b'1 dokončan pred kratkim. To je «Zgodba o treh ljubeznih», V pivi. zgodbi a naslovom «Ljubosumnež» smo priča pripravam aa balet «Astarte'. Vse londonske baletke so že preizkusili zanj, razen ene, ki je omedlela. tik preden bi morala odple-sati svoj po'zkusni .ples. Zdravnik, ki jo je preiskal, ji je odločno prepovedal vsak napor. Premiera baleta je imela ogromen uspeh, a režiser kljub temu ni zadovoljen. Ko je sam v zatemnjenem gledal:šču, se na odru nenadoma pojavi Paula kljub zdravnikovi prepovedi. Režiser je navdušen — ona je tista, ki jo je iskal. A ponoči umre. Ubila jo je srčna kap. To vlogo pleše MoiTu Shearer. V naslednji, v »Gospodični«, nastopi Leslie Caron. Tommy ne mara vzgojiteljice, ki ga uči same verze slavnih pesnikov, rad bi bil velik, da bi se smel upreti. Stara gospa, čarovnica, mu da rdeč trak. če si ga bo privezal okrog čela, bo postal velik — a samo do polnoči. In res. Tommy ponoči sreča vzgojiteljico in ji šepeta najlepše verze, kar se jih spomni. Skupaj blodita po ulicah in doži-vita najlepši večer svojega življenja, A naslednji dan se mu vzgoj;-teljica ne posveti tako kot druge dni. V mislih čaka lepega mladeniča prejšnjega večera, ki ga ne bo več. V tretji zgodbi, v »Trapecu«, pa najdemo Kirka Douglasa in Pier Angelijovo. Najslavnejši tra-pecist sveta si vzgaja partnerko.
Na prvem nastopu tvegata smrt sa bogatega ameriškega menažerja, ki zahteva, da nastopita brez zaščitne mreže. Toda ko je treba podpisati pogodbo, ju ni nikjer, pride le -telegram: oprostite, a škoda bi se bilo ubiti po neumnosti, ko je življenje tako lepo.
In ca konec: UFUS iz Beograda pripravlja baletni film po Rlstičevi Ohridski legendi. Našim umetnikom želimo mnogo uspeha pri tem težavnem poskusu.
SI

■¿g:
Wí
lisi
" íJIÍÉli
m
V
Im
M
If

tem

Jml mmtm
\'
mm.
WWM

Leslie Caron sodeluje v filmu «Zgodba o treh ljubeznih«.
sti, ki so pokazali uspeh pri študiju posameznih skladb. Spored je obsegal dela: Bossija, Russowa, Humberta, Rowleya, Moffa, Mozarta, Riclinga, Vanhala, Schumann?, Griega, Clemenblja, Puttija, Lemoi-na, Cajkovskega, Thomasa in dela domačih skladateljev — Pavčiča, škerjanca, Pintariča, Tajčeviča, štolcar-Slavenskega, Ulage Logarja in Lovca: Ze če pogledamo program sam, vidimo, da je bil spored zelo pester, saj je zaslediti med posameznimi točkami skladbe iz vseh stilnih razdobij. Posamezni razredi pa se med seboj tudi ločijo po posameznih odlikah, ki so jih prenesli profesorji na svoje učence, tako ima prof. Faventova izredn--; uspeha pri točni ritmiki in smiselnem podajanju raznih dinamičnih sprememb. Prof. Hiti Vukosava je pri svojih učencih uspela vzgojiti jasen, pravilen pianističen ton, prof. Peršičeva pa je poskusila pri posamezni skladbi poudariti muzikalni element, kot posebnost v interpretaciji. Violinisti iz razreda prof. Logarja so pokazali smisel za točno podajanje in pravilno menjavanje posameznih leg. Učenci iz razreda, prof. Parenzana pa so pokazali poseben sm sel za jasno in čisto into-nacijo, ki prispeva največ k jasni in čisti igri in daje violini tisto lepoto, da imaš vtis, kot bi poslušal jokanje, pa spet veselje in drugei različne vsebine res žive. Trobentist: Brec iz razreda prof. Justa Boleta ni imel dobrega ustnega nastavka,, zato je napravil malce mučen vtis, pri podajanju zanj precej zahtevne skladbe. Z vztrajnim študijem pa si bo tudi to hibo kmalu odpravil, Končno moramo omeniti dve pevki': iz razreda prof. Ropaš Zore. Tudi. oni, sta pokazali svoj velikanski vzpon, ki sta ga dosegli. Lep umerjen ton, precej dobra in točna rit' mika in smisel za lepo kantileno sta zabrisala malce na nekaterih mestih netočno intonacijo. G. Z.
Sedma premiera koprskega gledališča
'Slovensko gledališče v Kopru nas je v sredo presenetilo z novo pre-miero — Milana Begoviča dramo v treh dajanjih »Brez tretjega«. To je že sedma premiera v letošnji sezoni, kar je aa majhen ansambel koprskega gledališča vsekakor uspah, h kateremu moramo požrtvovalnim in delovnim članom gledališča od srca čestitati.
»Brez tretjega« je psihološka drama, ki jo je anani hrvaški dramatik Milan Begovič napisal po prvi svetovni vojni. Obravnava problem ljubosumnosti, ki mori moža Marka Bariča, ko se po osmih letih vrne iz ujetništva, prepričan, da mu žena G "ga med tem časom ni bila. sresta.
Da je uprizoritev, ki je pri gledalcih naletela na lep sprejem in odobravanje, tako uspela, je pred-sem zasluga tov. Majde Skrbinško-ve, ki je to delo z velikim uspehom zrežirala, čeprav je bil to njen režiserski debut v gledališču, kakor tudi obeh glavnih igralcev Janeza. Klasinca in Marge Filčeve, ki sta v svoji težki vlogi vložila ves svoj trud in isti zares prav dobro odigrala.
O predstavi bomo še poročali.
¡s Dirslse' Bistrice
Kulturno življenje bi bilo lahko boljše. V začetku leta se je veliko obetalo, zdaj pa samo pevski zbor — predvsem pa mešani — pridno študira pod vodstvom tov, prof. Kirnove, le nekateri starejši pevci dopuščajo, da jih pevovidja zaman čaka po cele ure za vaje.
Zbor se pripravlja na samostojen koncert in priredil več nastopov ob priliki rojstnega dne maršala*TL ta in občinskega praznika, ki bo 4. junija.
*
V zadnjem času je Gledališče za Slovensko Primorje večkrat gostovalo v Ilirski Bistrici, in sicer s Schillerjevo »Kovarstvo in ljubezen« — Finžgarjevo »Naša kri« — Begovičevo »Brez tretjega«, za otroke »Veliko potovanje« in drugimi.
Občinstvo je vsakokrat napolnilo dvorano ter je igralce, ki so svoje vloge zelo dobro odigrali,' nagradilo z aplavzom. 2elimo in upamo, da nas bodo igralci tega gledališča kaj kmalu spet obiskali.	—r—
BOGOMIR MAGAJNA:
Račko - razbojnik
(Nadaljevanje in konec)
Račko se je ob teh besedah spustil v glasen jok, ko pa je končno le nehal jokati, je sedel mamici v naročje in ji od kraja do konca povedal vso zgodbo o razbojniku Stra-Lomiru. In glej, ko je nehal, je zajokala tudi mamica, objela je Racko-ta in mu rekla: »O, ti moj mali razbojnik, ti imaš res zlato srce.«
Drugi dan je zbral Račko vse tovariše in znance na Opekarski cesti in Lijo. Določil je deset razbojnikov, ostali so bili vitezi, Kosmatinov Tin-če pa graščak, ker je bil med vsemi najbolj debel. Z loki in sulicami oboroženi so odšli v Mestni log. Kosmatinov Tinče je zasedel prazno šupo, pred njo pa je na zeleni trati stala Lija.
Račko je planil z razbojniki v šupo, zvezal graščaka Tinčeta z vrvjo za steber, toda ko je zunaj zatulila Lija, jc- Račko hitro odvezal graščaka, planil skozi vrata h Liji, pokleknil pred njo na eno koleno in ji poljubil roko: »Prelepa princesa Le-poslava, jaz sem razbojnik Strahomii in sredi te mesečine izjavljam, občudujoč vašo lepoto in žalostne oči, da ne bo nobena druga moja žena, kakor vi.«
Lija ga je pogledala od glave do pet in vzkliknila: »Račko, jaz sem mislila, da imate kosmat obraz in divje oči, pa ste tako lepi, Račko.«
»Jaz nisem Račko, sem razbojnik Strahomir,« se je razsrdil Račko.
»Razbojnik Strahomir, vzemite me s seboj!« je zajecljala Lija. Račko jo jc zavihtel na ramo in zbežal z njo in razbojniki v temne gozdove med vrbovje proti Ljubljanici. Tam sta sedla z Lijo na breg, drugi razbojniki pa so med laikom in vikom metali kamenje v reko. Račko je držal Lijo za roko: »Veš Lija, strašno rad bi bil nravi razbojnik Ugrabil bi te in midva bi živela potem v sreči in blagostanju.«
»Toda končno bi ti s sulico pre-bodli srce, meni pa bi počilo srce od žalosti,« je zašepetala Lija.
»Ah, mar misliš, da bi se jaz pustil prebosti? Premagal bi vse viteze in osvojil njihove gradove. Najlepšega bi imela midva, ostale pa bi razdelil revnim ljudem.«
Lija ga je hvaležno pogledala, toda že se je slišal divji krik vitezov Pred njimi je drvel graščak Tinčc-Kosmatinov. Razljojniki so se strnili v gosto tTumo. Spustili so drug proti drugim množico puščic — potem pa so se spoprijeli s sulicami. Vnel se je divji boj: »Udari, Račko, udari,« je klicala Lija za Rackovim hrbtom in Račko se je boril kot besen, čeprav so ležali že vsi razbojniki krog njega po tleh in je ležalo tudi mnogo vitezov vse naokrog po travi. Račko na se je boril naprej in naprej.
Tines Kosmatinov mu je zaklical: »Razbojnik Strahomir, ti moraš biti že mrtev. Ali smo se tako zmenili? Padi enkrat že!«
In sopihajoč se je zakadil s sulico v Rackota, toda sulica je vendar butnila Rackota pretrdo. Račko se jo razsrdil. »Tinče, ti pa misliš zares.«
In kar naenkrat sta bila diug drugemu krog vratu. Zvalila sta se na tla, ivala, bunkala sta se, da se je že obema bliskalo po možganih, dokler ni končno Lija zajokala na ves glas. Takrat pa je bil Tinče Kosmatinov žc premagan. Iz nosa mu jc drla kri, skočil je kvišku in jo ucvrl
po travnikih proti domu in je bila vsa trava krvava za njim.
»Tako se nismo zmenili. Ti bi moral biti mrtev, pa si še onc-ga lop- ' nil no nosu,« so rekli vitezi in užaljeni odšli. Pa tudi razbojniki niso

r-Í^.^H-.'.'-^Jt-, „
— —¿¡■©¿¿■jS?
MF
-^W, .¡P®®1 fSOy^ ui
■ • (tíjr-
odobravali dejanja svojega poglavarja: »Seveda, mi naj bi bili mrtvi, ti pa živ. Ta bi bila lepa!« so rekli in tudi odšli.
»Pa bodi potem poglavar razbojnikov, še moreš«, je potožil Račko Liji, ko sta se vračala žalostno domov.
»Vidiš, preboden pa le nisi in tudi meni ne bo počilo srce,« je rekla Lija.
Toda nekaj je pa vseeno počilo, namreč po Rackotovi deveti deželi in to seveda s palico. Ko se je namreč vrnil Račko z Lijo domov, nt našel samo svoje mamice, ampak tudi mamo Tinčeta Kosmatina. Mama Tinčeta Kosmatina je namreč prišla povedat, kako je Račko Tinčeta zbil. »Tinče pretaka še sedaj doma gor-ko kri,« je rekla in potem je padalo seveda dolgpo pink ponk. Nič ni pomagalo, čeprav je Lija, opazujoč ta krizor, še bolj jokala kakor Račko sam.
Tako je Rackota za vedno minila želja, da bi bil razbojnik Strahomii in prav tako Lijo, da bi bila princesa Leposlava. Nežno ie položila blazino na stol: »Zato, Račko, veš, da te ne bo bolelo, ko boš sedel,« jo rekla.
ALOJZ GRADNIK:
Orlica in puta
Rekla je orlici puta: »Saj smo pute vam enake, ne kot race tam iz mlake, ki jim veže tek plavuta; tudi me imamo kljune, da zavračamo kopune, mačka, psa in petelina. Naših krempljev je ostrina skoraj taka kakor vaša; če nam kje ni všeč več paša, nese nas drugam kreljut. Nisi dosti več od put, le da večje si postave, pa nam zreš zato čez glave.«
Odvrnila je orlica: »Res, da si nekakšna ptica, ali vendsr ta razlika je med tarna in velika: gnoj le sok jc vam za sline, nam pa rosa je planine, putke nosi vas perot samo čez domači plot, nas pa čez gora orjake proti soncu nad oblake.«
Mrzlo, toda veselo jutro je bilo, ko smo so pred šolo zbrali vsi pionirji in nionirke in odšli na naš' prvi izlet v Vilenico. Ko smo prišli pred Vile-nico, smo po dva in dva počasi hodili v jamo. V jami smo videli mnogo lepih kapnikov. Nekateri, ki so se zanimali za kapnike, so jih pobirali. Pa tudi jaz sem jih nabrala in prinesla domov za spomin. V jami smo videli tudi neko reko ponikalnico, velike kapnike in velike prepade. Pionirji drugega razreda so šli z nami le do skupine velikih kapnikov. Tam so si ogledali in odšli iz jame in tam so nas počakali. Mi pa smo šil dalje in prišli smo do izvira reke. Od tam pa smo se napotili nazaj k našim sošolcem. Ko smo prišli ia jame, nas je tovarišica učiteljica preštela, kajti bali smo se, če je kdo padel v prepad. Nato smo se odpočili in se poigrali, nakar smo veselo odšli domov. Naš športni dan je bil zelo lep.
Napisala STOPAR SILVA uč. 5. raz. osn. šole, iz LOKVE
Bilo je v noči med 1. in 2. fe-fcnuarjem 1944. Okrog vogalov je zavijala in tulila svojo pesem močna burja. Proti vasi so se pomikalo prve sence. To so bile delegatke, ki so jih spremljale oborožene partizanske skupine na prvo pokrajinsko konferenco žena Slovenskega Primerja. Zgodaj zjutraj so bili že vsi zbrani. Konferenco so otvorili z govori, nato pa so sledile igre in ples. Med konferenco so bille postavljena po bližnji okolici močne partižan-ske patrulje. Po končani konferenci so imele delegatke skupno kosilo. Dâlegati so začeli odhajati že zgodaj zjutraj z veselimi načrti. Pomenili so se o vsem, kar so mislili in čutili. Ko so pozneje prišli Nemci, so morali razočarani zapustiti prazno, vas: delegati in paœt'zani so bili že v varnih gozdovih.
Letos 6. junija bomo praznovali desetletnico te konference. Za našo
Bilo je v avgustu leta 1951. Bil sem tako bolan, da so me peljali v bolnico v Idrijo, že naslednji dan pa na kliniko v Ljubljano. Bil sem že tako slab, da sem s težavo govoril, jesti pa sploh nisem mogel sam. Prvih deset dni je bilo zelo hudo. Potem sem si že toliko opomogel, da sem lahko govoril in si krajšal čas s knjigami. Zdravje se mi je počasi vračalo in po dveh mesecih sem ža lahko hodil brez tuje pomoči.
V tistih dneh sem našel prijatelja, s katerim sva bila vedno skupaj. Dopoldne sva se igrala, popoldne pa sva šla na vrt, kjer sva se sprehajala med pisanimi gredicami in krmila golobčke. Včasih sva napravila kaj takega, česar ne bi smela. Na
poslopju je bil obešen toplomer, na katerega sva tako dolgo dihala, da se je živo srebro dvignilo na 45 stopinj. To so se ljudje Čudili! Nekoč sem nekemu debeluhu zlezel pod posteljo in sem ga močno tresel. Jezil se je, ker ni vedel, kdo mu- nagaja, drugi pa so se smejali.
Vse svoje dni se bom spominjal dobrih tovarišev, pa tudi tiste hude bolezni. Zdaj vem, da je zdravje vredno več kot zlato.
Napisal STRGULC MILAN, uč. 6. razr. osemletke, LEDINE NAD IDRIJO
Šahovski krožek pionirskega odreda »Ton-? Toni::"'"«
IHrs.'ie Bistrice
Pionirjem iz .PRESTRANKA sem zadnjič obljubil odgovore na vsa njihova pisma. Torej začnimo po vrsti: LOGAR ALBIN pravi, da piše drugič. Postavil mi je dve uganki, ki sem ju takole rešil: prva je današnji dan, druga pa zvon. ¿o nisem uganil, pa mi piši. ŠERNAČ ALOJZ pa paše prvič. Kakoir vidim, si pri prodaji zelo priden in upam, da boš tudi ostal. Zelo rad se uči, pa tudi bere naš kotiček, tako piše ČERMELJ IVAN. S sestro Mileno se bosta že pogovorila, saj nI treba, da ji prevzameš pri predaji njene odjemalce, ampak poišči si svoje. Toda prijatelja bova tudi tako, to imaš popolnoma prav. Zo-pe£ se je c^lfasiilfa tudi PALIK MARJETKA in mi zaupala neko skrivnost. Ce me pripelje pot v Prestranek, vas got-evo obiščem. V šolo hodi zelo rada, pravi TURK JOŽICA, in vsako jutro vidi v naravi kaj novega: zajčke, veverice in druge živali. Tvojo povest o Jakcu bom objavil in dodal še tisto, kar si mapisa-la danes. Obljubljeni spis tudi pričakujem! Iz Matenje vasi je doma ČERNAČ DARINKA, ki bi mi rada poslala šopek rož, pa je žal pismo premajhno. Dobljene nagrade in novega tekmovanja se je zelo razveselil BIRSA BORO. Piše, da Je pri njih močno deževalo in r.ib-rik je zato zelo narasel. Tako, zdaj so bili vsi na vrsti! Upam pa, da mi bo poštar kmalu prinesel spet debelo kuverto lz Prestranka.
Novo znanko pa smo dobili v CERKNICI, To je ILERŠIC VERA, uč. 2, razr. osn. šole. Poslala je spis »Moj dom«, ki ga bom objavil posebej.
Ddigo pravljico nam je poslal KRIŽMAN FRANCI iz ILIRSKE BISTRICE, Naslov ii je »Zlato jezero« in nekaj podobnega sem že nekje bral. Mogoče tudi ti Franca? Toda vseeno bova ostala prijatelja in tudi pravljico bom objav'1, ker si se tako potrudil, da jo nap šeš.
Naš znanec iz VELIKEGA VRHA pri Novi vasi nad Rakekom, UZE-LAC VASO, je segel s svojo zgodbo v rimsko mitologijo. Zdi se mi, da je zgodba preveč preprosta obnova in snov tiudi ni za naš kotiček najprimernejša. Veselilo me bo, če boš napisal kaj bolj domačega.'
Naša znanka LILIJA DRAGU-ŠKA iz Postojne nam je poslala le-
po risbico, ki jo bom objavil. Kakor vidim, je pri risanju že lepo napredovala.
O športnem dnevni piše ŠTURM TANJUŠKA, uč. 4. razr, osn. šole v HERPELJAH. Spis bom objavil, ko pride na vrsto. Upam, da bo medtem Tanjuška še kaj pisala.
Pismo, risbo in spis o čebelici Piku!j i nam je Doslala IPAVEC FLORIJANA iz OF.EHKA pri Postojni. Piše, da bi rada postala naša
: »Sí 'WÎ- fi.i
mmm
■ .■.■■•■.- • , . ..... " .--"•"" : :
«
■■	iS.:-.. ; . ■ ■ ,:,;: .¡>: i : ■ 'S ffitt • U
í1": ■ v , -

- <' '
IŠSi
iS&SSsî-
majhno vasico bo to velik praznik Vsli se bomo potrudili, da bomo vas čim lepše očistili, uredili in okrasi-U hiše, vse bo imelo prazničen videz,, živahno delujejo tudi razni pripravljalni odbori, ki skrbijo, da bo do-volj hrane in pijače. Obratovalo bo deset gostiln, več paviljonov, kjsr bodo prodajali hrano, po končani slavnosti pa bodo oživela pripravljena plesišča.
Proslave se bodo udeležile vse delegatke, ki so bile že leta 1944 na štjaku. Seveda tiste, ki so žive, kajti mnoge so darovale svoja življenja za našo svobodo. Delegatke bodo prišle že 5. junija, takrat bo že prva svečana akademija v počastitev njihovega prihoda. Glavne svečanosti pa bodo 6. junija, slišali bomo govore naših zaslužnih žena, v kullturnem delu sporeda bodo sodelovali člani Gledališča za Slovensko Primorje, igralska skupina IX. korpusa in godba L-M iz Ljubljane. Na prostem bodo predvajali slovenski film »Vesna«. Nastopili bodo tudi pevski zbori sežanskega in goriškega okraja. Po proslavi bo prosta zabava.
Napisala FU-NA MARIJA, -ŠTJAK pri Štanjelu
kamnom, za t'ste, ki jih objavi stric Miha pa je treba malo napenjati možgane. Upam, da se boš še kaj oglasila, zdaj, ko se ne bojiš več požrešnega koša.
VOVK IVANKA iz FODNANOSA
do zdaj še ni pisala. Doma je iz vasice, ki se imenuje Gr že. Imajo precej kamnja, pa tudi nelkaj lepih njiv, tako piše mala Ivanka. Pošilja nam prav lepe pozdrave.
Prav razveselilo me je pismo iz PLANI-NF pri' Rakeku. Piša ga PIVK MARICA, uč. 4. razr. Pravi, da je tekla skozi Planino Titova štafeta, in sicer :z Kopra in iz Črnomlja, preko Postojne in Rakeka. Tudi naša Marica je tekla v štafeti in dobila štafetno palico iz Črnomlja. Posebno sem zadovoljen, da imate z darilom, ki -sem vam ga poslal, toliko veselja, še veliko sreče pri sestavljanju 1
ŠA.JN LUČKA iz NOVOKRAČIN pri Je.išanah je poslala nekaj križank. Prav gotovo bom katero objavil, liuba Lučka, upam na, da boš drugič tudi kaj pisala. Priložila je tudi lepo r>ib{'?'v ki jo boste prav gotovo vsi videli, še nek,ali iz No-vokračin! SURINA SAND A je poslala številčni kvadrat. KALČIČ MARIJA oa op;s o domači vasi.
Ker rad prebira naš kotiček, ki mu je zelo všeč. je POŽAR ZLA-TAN iz SLAVINE sklenil, da postane naš mali dopisnik. Samo od tebe, ljubi Zlata.n, je pa odvisno, ali bcš pr še! taborit na morje!
Iz VELIKEGA UBKLJSKEGA piše v imenu 4. razreda PUC ANA. Veseli so kovinske sestavljalke in sestavili so že najraznovrs-tnejše reči. An?, še piše, da bodo šli kmalu na šolski izlet :-n da zelo radi prebirajo pravljice in pripovedke v našem kotičku.
Narisala ZITKO ZOR.KA iz PRESTRANKA
redna dopisničarka. Spis bom objavil skupaj z risbo, ljuba Flori ja-na, toda drugič ne riši tako temno, kajti vse barve pridejo na klišeju črne. Sicer se boš sama prepričala, ko boš videla. Dovolj je, da. narišeš samo obrise in rože ter trake ne pobarvaš! Velja za drugič, kajne?
Pisali so nam tudi naši znanci iz POSTOJNE. PLESNIČAR NASTJA piše, da so šli pobirat majskega hrošča. Tako so se navžili tudi svežega zraka, V šoli se veselijo žoge, ki so jo dobili za nagrado, pse Ko-GEJ VANDA. Z njo se bodo slikali in nam poslali sliko. Stric Miha pa jo bo objavil, da jo bodo videli vsi pionirji. Ali ste zadovoljni? Naš kotiček zelo rada prebira PONIč EMICA, doma iz Malega otoka, ki ima 24 hiš, ta-ko nam piše naša nova mala znanka, Seveda bom tvojega pisma vedno vesel, ljuba Etnioa. Tvoji lešnik1 pa so preveč zna«? in naši mali ugankarji bi imeli prelahko delo. Saj veš, da je treba prave lešnike razbijati s
I	Vodoravno in navpično: 1) slovenski pisatelj, 2) zemeljski plin,
3)	človeška naselbina (množina),
4)	mesto v Dalmaciji.
II	Vodoravno in navpično: 1) dodajajo ga jeklu, 2) domača žival, 3) kis, 4) najbližji sorodnik.
t i
3
J. i !
p	2	3	-
r			
li			
Sestavil MEDICA FRANC, iz nižje gimn. na PIVKI
REŠITVE UGANK IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
KRIŽANKA — Vodoravno: 1) slatina, 7) leden, 8) oder, 9) ja, 10) kuni, 11) ar, 13) Kina, 14) nikotin, 16) Matej.
■Navpično: 1) Slovan, 2) led, 3) Aden, 4) ter, 5) iu, 6) ataman, 9) junij, 10) kite, 12) Rim, 13) kot, 15) ka.
LEŠNIKI: gozdna žaga, plug, lešnik, sonce.
Lahkomiselni otrok naredi materi in svojim učiteljem velike skrbi. Nepazljiv je in ne uboga, tako da se večkrat zdi, da nič ne pomaga: ne dober svet, niti strog opomin ali celo kazen. Ne pazi na svojo obleko, niti na igračke ali knjige — vse to uničuje ibrez občutka odgovornosti, če pa kdaj dobi kot darilo denar, je gotovo, da ga bo izgubil ali zapravil za neumnosti. Otrok ne pozna vrednosti predmetov — pravzaprav je to mali razsipnež, seveda v mejah svojih možnosti. Mati je v skrbeh in ne ve, kako ibi sproti priborila tisto, kar otrok lahkomiselno uničuje, če se vrne z igranja, je njegova obleka raztrgana in za^ mazana, čevlji pošvedrani in igračke raztrgane. Iz šoie pride s poškodovanimi knjigami, svinčnike in peresa je izgubil, zvezek je nekje pozabil. Toda ta otrok v Ercu ni slab, samo lahkomiseln je in živahen, ponavadi veliko bolj živahen in nemiren od svojih vrstnikov. Navadno se niti ne zaveda koliko skrbi in stroškov dela svojim stairšem.
tem bodje, toda zna naj ceniti skrb in darila, ki jih dobi. Seveda si bo poškodoval obleko, zgodilo se bo, da bo kaij izgubil ,ali drugače uničil, toda to ne bo več redni pojav, temveč slučaj, ki ga bo otrok obžaloval in bo skrbel,-da se ne ponovi več. Zavedati, se moramo, da lahkomiselnost ni, če se zgodi nehote in včasih, temveč je lahkomiselnost tisto, kar se ponavlja brez občutka krivde. To so napake, ki jih moramo čimprej popraviti. In to morajo popravljati tudi tiste matere, Id morda nimajo občutljive materialne izgube zaradi otrokove malomarnosti. Vsak človek mora biti pazljiv in mora poznati .red in če se tega ne nauči kot otrok, bo gotovo obžaloval kot odrasel človek.
Proti otrokovi lahkomiselnosti ni dovolj, da se bor.mo samo s kaznovanjem. Ravno vpitje in psovke ne bodo dosegle cilja. Mati mora poučiti otroka o vrednosti denarja in stvari. Ni dobro, da nekatere mate^ re ne saznanijo svojVh otrok z resnostjo življenja, ker so prepričane, da je otrok še premajhen, da bi spoznal stvarnost okrog sebe. Nasprotno, mati naj otroku pove, da je treba z delom in trudom zaslužiti vsakdanji kruh in vse tisto, bar rabimo za življenje. Naj mati ne skriva pred otrokom, kako skrbno mora paziti na vsak dinar zaslužka, da bi zadostoval za vse potrebe družine. Tako bo otrok videl, da morajo starši delati in varčevati, pa tudi večkrat se odpovedati temu ali onemu, da lahko kupijo tisto, kar 'rabi ali bi rad imel otrok. Tako se bodo naučili iraizumeti 'in spoštovati delo. To ne pomeni, da je treba iti .tako daleč, da ustvarimo pri otroku prezgodnjo resnost ali da razvijamo v njem škodljivo preveliko natančnost ali celo skopost, če otrok lahko dobi doma vse, kar potrebuje in vse kar mu je prijetno,
Poletna bluza s preprosto in lepo kombinacijo črt. Rokavi so všiti, kar je baje zadnja moda.
Gotovo veste iz izkušnje, da kovinski predmeti čez nekaj časa izgube svoj lepi sijaj in potemne. Deloma to preprečujemo z neprestanim čiščenjem. Vendar je to delo zamudno in včasih tudi zaradi okrasnih zavojev in robov nemogoče. Pomagamo si takole: predmete najprej temeljito očistimo prahu in vse nesnage, nato pa jih zdrgnemo z zmesjo enakih delov vinske kisline in kolonija. Pri tem pazimo, da povsod na-nesemo enako tenko plast te tekočine. Tako ohrani kovinski predmet svoj blesk več let.
Na kaj moramo paziti pri tintnih svinčnikih? Predvsem na to, da jih ne dobe v roke otroci. Stržen tintne-ga svinčnika je zelo strupen. Ako pade tudi najmanjši delček tega str-žena v odprto ranico, ali če se otrok s konico zabode, lahko pride do nevarnega zastrupljenja. Ranjeno mesto se ognoji in ga je treba včasih zelo dolgo zdraviti.
*
Kako prepoznamo kakovost neke tkanine? Največkrat tako, da izvlečemo iz blaga nekaj nitk in jih zažgemo. Umetna svila, platno in bombaž pri tem zadiše po zažganem papirju, prava svila in volna pa po csmojenem lasu.
Razlika med čisto in umetno svilo je tudi v tem, da se pri gorenju čista svilena nit zvija, hitro gori in daje svetlosiv pepel, medtem ko umetna svila počasi tli in pušča za seboj razmeroma malo pepela tem-nosive barve. Če zgnetemo pepel čiste svile, se spremeni v prah, kar se pri umetni svili ne zgodi.
Tudi volno razlikujemo od bombaža po tem, da ogenj po niti, ki je mešana z bombažem, hitro plane, medtem ko gori čista volna zelo počasi in širi neprijetni vonj po osmo-jeni roževini.
Ali je tkanina platnena ali bombažna? Položimo nanjo močno moker
prst. Če so mokrota hitro prebije, je pred nami platno, v obratnem primeru pa bombaž.
★
Prav tako si lahko sami naredimo zelo močno, v vodi neraztopljivo lepilo. Zanj uporabimo fotografske filme, ki jim v topli vodi izmijemo sloj soli. Očiščene filme nato raztopimo v acetonu in lepilo je pripravljeno.
-k
Kaj moramo vedeti pri vsakdanji uporabi elektrike? Predvsem to, da se je zelo nevarno dotikati električnih naprav z mokrimi rokami. Zaradi tega se je pripetilo že dosti hudih, celo smrtnih nesreč. Voda je namreč dober prevodnih elektrike, in po nesrečnem naključju se lahko kljub izolaciji vzpostavi stile med vodom in roko. Tako šine električna energija skozi človeka v zemljo.
Ali
Koliko časa porabite za pranje posode?
Neka angleška statistika pravi, da porabi gospodinja 14% svojega delovnega časa za pranje posode. Gospodinja, ki sama opravlja vsa hišna dela, opere v svojem življenju Okrog 5 ton porcelana.
Kdo je nosil prve svilene nogavice? Angleška 'kralj ioa Elizabeta I. Vsak par je nosila 14 dni, potem pa ga je zavrgla.
Kako na Poljskem gospodinje vojaško vagajajo?
Gospodinja ostane doma, k njej pa prihaja inštruktorika in jo poučuje o teorteskih in praktičnih vprašanjih vojaške obrambe. Dvakrat tedensko prinese puško, revolverje in ročne bombe, trikrat tedensko pa mora gospodinja v »klub za obrambo domovine«, kjer izpopolni svoje znanje.
Po vseh okrajih Primorske m tudi
Trstu je veliko zanimanje za proslavo 10 letnice prve pokrajinska konference žena Slovenskega Pri-morja. Iniciativni odbor v Sežani prejema dan za dnem spomine, ki jih pišejo naše nekdanje borke in aktivistke. Nekateri izmed teh spominov imajo zgodovinsko — dokumentarno vrednost.
'Iniciativni odbor, je že poskrbel, da bo za dan proslave zagotovljen prevoz z vlaki in avtobusi iz vseh krajev Primorske. Vozili bodo štirje izredni vlaki: iz Rakitovca, Rakeka, Podbrda in iz Nove Gorice. Zadnja postaja za vlake bo Štanjel, kjer bodo udeleženci izstopili. Iz Trsta, Kopra, Idrijsko, Cerkljanskega in Koba-riikega bodo vozili avtobusi. Postajališče za avtobuse in kamione bo v Trebižanu (Gornja Branica). Za udeležence iz Trsta in Kopra bo postajališče pri Kazljah. Zagotovljen je 50 % popust pri vožnjah z vlaki in avtobusi. Vlaki bodo prišli v Štanjel ob 7 uri zjutraj in bodo odhajali nazaj ob 19 uri.
*
Ni slučajno, da je bil zbran Štjak za prvo pokrajinsko konferenco žena za Slovensko Primorje. Ta kraj ima svojo bogato partizansko zgodovino, Ze 28. julija 1941 je bil med Brani-
co in Štjakom prvi partizanski logor na Primorskem. Prvi komandant partizanske čete je bil Ervin Dougan-Janez. Dne 22. maja 1943 je bila huda bitka med fašisti, ki so predstavljali elito Krasa, in kraško četo. Partizani so uničili cel kamion fašistov. Za represalijo® so potem fašisti požgali vasi Ravne in Selo in ustrelili 13 talcev. Prva večja partizanska akcija je bila v marcu 1943 v Raši podjjtjakom. 2e januarja 1943 so pri Štanjelu partizani zaplenili prvo strojnico na Primorskem. Na Štraju so bile včasih kar tri komande mesta iu še več drugih vojaških in civilnih oblasti.
?vE POZABITE NA NAS!
Dan za dnem z vesailjem pričakujemo otvoritev nove tovarne na Kozini. Zvedeli smo, da bo v začetku zaposlenih nekaj nad 100 oseb, po večini -bodo to vojne sirote.
Prav gotovo nas bo nekaj tud) takih, ki nismo- v povojnih let h imele prilike nadaljevati s šolanjem.
Krivda temu je bilo težko socialno stanje v družini, zlasti pa delo, Si1 smo ga morale opravljati namesto naših .domačih, ki so darovali svoja življenja za boljšo bodočnost nas vseh.
Ker pričakujemo skorajšnjo zaposlitev, upamo, da boste poskrbeli tudi za naš kulturni napredek — za naše izobraževanje, ki ga nekatere nismo bile deležne zaradi navedenih vzrokov. Zato ne bi bilo odveč, če bi že sedaj začeli razmišljati o bodoči večerni gimnaziji na Kozini, ki bi jo delavke po končani službi prav rade obiskovale.	L. R.
ČRTASTA PIŽAMA
ZA TRILETNEGA OTROKA
Blago izberete primerno letnemu času, iianelo ali tiskanino. Jopica so zapenja s štirimi gumbi, in sicer za dcklicc od desne proti levi in za dečke od leve proti desni. Pazite na kombinacijo črt, ki jo lepo vidite na naši sliki. Hlače imajo pri strani ozek pas vodoravno črtastega blaga, prav tako so vodoravne črte na ovratnuKu, mansetah m
žepnih robovih. V pasu hlač je elastika -— in veliko sreče pri šivanju! Pred rezanjem blaga, kroj pomerite!
/2	i -C* j J
----	- r* -JO
				1	s i		m m p		iS a				
BOJAN SINKO		L	! E=L				I i						
Če je bil dr. Bloomsteed tako dober zdravnik kot tolažnik, potem mu v Sydneyu prav gotovo ni bilo enakega. K Dolores je prihajal navadno eno uro po kosilu in ostal je ob ujeni postelji do popoldanskega zdravniškega pregleda.
Ko je odnesla usmiljenka iz bolniške sobe ostanke jedi in jedilni pribor, je uprla Dolores .svoje kakor oglje črne oči v belo pleskana vrata in ni jih umaknila vse dotlej, doklei se niso odprla. Vedela je namreč, da ne bo vstopil do zdravniškega pregleda nihče drugi kot dr. Bloomteed, razen če bi pozvonila usmiljenkL
Dolores je prvič vstala. Dr. Bloomsteed jo je peljal v senco vrta in z veseljem opazoval, kako se ji zopet vrača kri v prej tako bleda lica. Njegove tolažilne besede so ji vlivale novega poguma in krepile njene moči — skratka, bilo so kakor balzam za njeno nesrečno srce.
Če bi Ivan v svoji temni ječi vedel, da je Dolores na poti okrevanja v varnem okrilju sydneyske bolnice, bi s še večjim veseljem mislil na ponovni beg iz moskovskih krempljev. Vprašanje pa je, s kakšnimi občutki bi sprejel vest, da prebije Dolores dnevno dolge ure v družbi mladega in prikupnega zdravnika dr. Invinga Bloomsteeda.
Bilo bi napak trditi, da dr. Bloomsteed ni spadal, med občudovalce lepe pevke, saj je noč za nočjo presedel v »Nočni zvezdi« in so predajal omami njenega kakor žamet .božajočega glasu in resnobnega, a nepozabnega pogleda njenih črnih oči. Kdor bi trdil, da je postal mladi zdravnik
najzvestejši obiskovalec »Nočne zvezde«, odkar je v njej nastopala Dolores, se ne bi prav nič zmotil. Dr. Inving Bloomsteed je prav zato tudi najprej opazil hiranje lepe. pevke, zadnji večr pa so mu njegove ostre zdravniške oči povedale, da sliši pevka v posteljo, ne pa pod reflektorjo nočnega zabavišča v sydneyskem Cityju. Tudi ko je zrvedel, da je pevka živela v bungalovu skupno z neznanim mladim moškim, se niso njegovi občutki prav nič spremenili: zanj je bila Dolores najlepša ženska, kar jih je v svojem življenju srečal.
Svojih skrivnih čustev pa n: dr. Bloomsteed izdal niti s pogledom, še manj pa z besedo. V nasprotnem primeru bi njegovi obiski pri lepi bolnici verjetno prenehali, kajti
Dolores je z vsem srcem ljubila svojega rešitelja iz singa. purskega »Morskega vraga« in bila je za njegovo usodo v velikih skrbeh, Iti jih je lajšal samo dr. Bloomsteed. Niti
tega je ni vprašal mladi zdravnik, v kakšnem odnosu jo s svojim sostanovalcem, ki je tistega usodnega večera tako skrivnostno izginil.
V resnici je zdravnik premagal v sebi sebičnega moškega in omejil se je le na eno skrb, da vrne lepi španski pevki — kakor je mislil o njej ves Sydney — zdravje in njeno očarljivo lepoto.
Soba lepe bolnice je bila vedno polna najpestrejšega cvetja. Pošiljali so ji ga njeni občudovalci iz »Nočne zvezde«š Končno je okrevala in nekega sončnega poznojesenskega popoldneva jo je dr. Bloomsteed odpeljal s svojim avtom do njenega bungalova. Da bi lahko nemoteno počivala ter se telesno in duševno pripravila za ponovno nastopanje v »Nočni zvezdi« — njen lastnik je najmanj dvakrat na dan po telefonu spraševal neurološki oddelek o zdravstvenem stanju pevke, ki je čez noč osvojila ves sydneyski moški svet in vzbudila nevoščljivost in ljubosumje pri nežnem spolu 1—* ji je dr, Bloomsteed začasno odstopil svojo gospodinjo, sam pa se je hranil v nekem klubu v Cityu.
Miru pred zunanjim svetom pa Dolores v svojem bungalovu skoraj ne bi našla, čeprav so ji zdravniki predpisali še več tednov popolnega mirovanja. Komaj so njeni občudovalci zvedeli, da je zapustila bolnico, kamor niso imeli prostora, so se od jutra do večera ustavljale pred bungalo-vom elegantne limuzine in njena »izposojena« gospodinja je ves dan odpirala iu zapirala vežua vrata, zvonec je dr. Blom-steed že prvi dan odstranil, da ne bi neprestano zvonjenje Dolores vznemirjalo.
Nihče od obiskovalcev pa ni imel sreče, da bi videl lepo pevko. V predsobi je sprejela slehernega izmed njih stroga gospodinja, ki je izjavila, da je pevka odpotovala na okrevanje. Dolgih obrazov so se vračali obiskovalci v središče mesta. Mnogi med njimi temu izgovoru niso verjeli in so naslednje dni znova poizslcusili srečo, misleč, da gre Io za pevkino muhavost. Razen njene gospodinje pa kljub tem« niso videli nikogar.	,
Vse kaže, da se letos ne bomo mogli pritoževati čez kraško sušo. Pač pa se pritožujemo že sedaj nad čezmerno količino padavin, kar utegne imeti prav tako težke posledico kakor suša. Kmetje povedo, da so poscvi na polju in vrtovih resno ogroženi. Krompir sicer divje raste, a njegovi gomolji pod zemljo postajajo črni in pričenjajo gnili. Nič bolje ne bo z žitom. Sadje pa, kolikor ga bo ostalo na drevju, bo zanikrno in malo vredno. Trte se loteva peronospora, ki jo skušajo vinogradniki zatirati s škropljenjem. Pa ne bo prida zaleglo, ker škropilno sredstvo sproti spira dež.
Posledice neprestanega deževja se kažejo tudi v naši gradbeni dejavnosti. Konec maja smo, pa še nI nikjer opaziti kake gradbene razgibanosti, V Sežani prežijo zidarji na kratkotrajne razvedritve, da bi končali nadzidavo nad kavarno »Šport«,, kjer bosta urejeni dve družinski stanovanji. Istočasno bi radi pohiteli z ureditvijo nove vile podjetja »Jadran«, kjer bosta pravtako dobili dve družini kulturno bivališče. Edino bivša krojaška delavnica na vogalu sejmiške in Vrhoveljske cesto čaka z dvema adaptiranima stanova-n^ima na stanovalce. Ako bi vreme dopuščalo, bi bili ob tem času prav gotovo že izkopani temelji za novo zgradbo Narodne banke in gimnazije. Nadaljevali bi tudi s pričeto gradnjo indu'' ;;ske hale za tovarno pletenin. Gr se, da bi letos morali pričeti ¡.. tako z gradnjo novo klavnice. Na dvorišču zdravniško ambulante postavljajo manjšo zgradbo, v kateri bo začasno sprejemališče bolnikov, ki bodo odtod odhajali v bolnice. Prostora bo za dvajset bolniških postelj.
Planinsko in Turistično društvo se še nista prebudili iz zimskega spanja. Kulturna bolečina Sežane pa je vsekakor DPD "»Svoboda«. Pravijo, da kratko malo ne gre. Na sestankih in zborovanjih se samo ugotavlja, da »Svoboda« ne dela. in da ne izpolnjuje svojega kulturnega poslanstva. Ostaja pa le pri teh ugotovitvah. Zaenkrat rešujeta »situacijo« ob proslavah zgodovinskih obletnic in podobnih priložnostih samo mladinsko telovadno društvo »Partizan« ter začet-niški gimnazijski pevski zbor. Doma-
čih odrskih prireditev že davno ni bilo. Mladinska predstava, ki je že več mesecev pripravljajo in ki je bila napovedana za sklep šolskega leta, je zopet preložena na začetek bodočega šolskega leta. V kratkem bodo naši malčki morda gledali v Sežani prvo domačo lutkovno igro, ki pa jo ludi odlašajo iz tedna v teden. Dva sta glavna vzroka, da se v Sežani kulturna dejavnost ne more plodo-nosno razviti: pomanjkanje prostora in ljudi, ki bi imeli dovolj razumevanja za ljudsko prosveto. Skupina takih, ki bi bili pripravljeni pomagati in sodelovati, je obremenjena z najrazličnejšimi zadolžitvami in funkcijami v političnih in ostalih organizacijah. Vedno in, povsod isti
ljudje, ld pa pri najboljši volji nu zmorejo vsega. In vendar imamo v Sežani lepo število pcvccv in igralcev obojega spola. Sindikati in ostale organizacijo bi se morale z vprašanjem prosvetnega dela intenzivno baviti. V Sežani bi lahko imeli vsaj eno odrsko uprizoritev in po en pevski koncert na mesec, kar bi poleg predavanj na ljudski univerzi gotovo v znatni meri pripomoglo h kulturnemu dvigu kraške metropole.
Pred mescci ustanovljeno »Društvo ekonomistov« bo te dni priredilo zanimivo predavanje, na katerem bo predsednik društva poročal o problemih, o katerih so v preteklih dneh razpravljali jugoslovanski ekonomisti v Piranu.	J.
Lep sončen dan je dvignil tudi koprsko mladino, da je praznovala svoj pionirski praznik na prostem. ' Pionirji obeh' narodnosti so napravili izleit v Ankaran. Tam so izvedli kratek spored, življenjepis maršala Tita je podal v slovenščini tovariš Maver, v italijanščini pa fcova/rišitea Počuča, nato je bila pionirska zaobljuba. Sledile, so recitacije in pasmi.
Tudi učiteljišče je poživilo pionirski program s svojim pevskim zborom.
Izlet je lepo uspeil. Med pionirji ni bilo nobene nesreče, česar so se nekatere mamice zelo bale.
Pionirski praznik se je zaključil s kinopredstavo, ki jo je priredilo podjetje za razdeljevanje filmov. Bila je brezplačna in mladini primerna.
Priznanje je treba dati koprskemu luškemu zastopstvu ter ostalim, ki so se potrudili, da bi čim lepše uspel praznik naših najmlajših. V imenu pionirjev vsem iskrena hvala.	L. J.
'' že po vseh občinah so se vršile generalke fizkulturnih in pevskih točk za nastop v Tolminu 29. in 30. maja. V nedeljo bo nastopilo 2098 fizkulturnikov, to je mladine in pionirjev. Med temi bo sodelovalo tudi 200 mladincev iz vojske tolminskega garnizona.
Razen tega bodo nastopali tudi s pevskimi točkami. Pridno vadi 6 mladinskih pevskih zborov, v katerih sodeluje preko 500 mladincev in to v Bovcu, Tolminu, Idriji, Slapu, OtaJležu, Mostu na Soči, Cerknem, Vršnem, Kobaridu, Livku. Najboljši pevski zbor je v Kobari-, du. Nastopila bodo tudi mešani mladinski pevski zbori, v katerih je 250 članov mladine. Ločeno bo nastopil zbor pevske glasbene šale iz Tolmina — 105 mladincev in pionirjev. Igrala bo godba iz Idrije, v kateri sodeluje 36 mladincev. Vsega skupaj bo nastopilo preko 30CJ mladincev. K organizaciji in akti-vizaciji mladine je precej pripomogla organizacija SZ. Medtem pa SZ v Cerknem ni čutila potrebe, da bi podprla mladinski festival, kljub temu, da se je tam mladina vadila in se pripravljala za festival. To sicer ni namerno, vendar pa se je tamkajšnji odbor SZ premalo brigal in nudil pomoč. Vsa pohvala pa gre upravniku avtopodjetja Tolmin in celotnemu podjetju, ker razumejo potrebe mladine in so pripravljeni čim več narediti za mladinsko organizacijo. V Tolminu in okolici se je sleherna družina obvezala, da bo vzela pod streho nekaj mladincev.
Na tolminski festival se pripravljajo tudi gledalci, ne samo nastopajoči. Predvideno je okrog 10 do 15 tisoč gledalcev.
Kjub deževnemu vremenu se je zbrala v nedeljo, 23. maja ob 10. uri šolska mladina občine Herpelje, da proslavi svoj fizkulturni dan, na katerega se je že dolgo pripravljala. Ni se ustrašila slabega vremena, ker je vedela, da bo nastopila ta dan s prostimi in drugimi vajami v počastitev rojstnega dne tov. maršala Tita. Vse vaje so lepo izvedli. Ob tej priliki so se tudi slikali. K, še lepšemu uspehu prireditve je pri-' pomogal pionir Ivanovič Emil, ki je prav lepo izvajal na harmoniko partizanske pesmi. Veselo je odhajala mladina na svoje domove. Nekatere izmed vaj tega nastopa bo mladina izvajala tudi ob priliki občinske proslave v Beki 30 maja 1954.
se je sestal 1
Minulo nedeljo dne 23. maja 1954 smo se zbrali člani mladinskega novoizvoljenega Komiteta, iz okoliš kili vasi na svojo prvo sejo.
Na seji smo kot' prvo analizirali delo posameznih aktivov po vaseh. Po kratki diskusiji smo ugotovili, da mladina premalo dela v nekaterih aktivih, so pa aktivi, ki zaslužijo pohvale za svoje delo. Vzrok temu so mladinski voditelji. Kjer se odbor mladine malo potrudi in dela, se tudi takoj vidijo uspehi med mladino. Saj mladina prihaja na sestanke, sprejema razne sldepe in daje predloge, ker se hoče udejstvovati v raznih društvenih nalogah, kot n. pr. v športu, kulturno-prosvetnem delu, itd. Potrebno je le, da se mladinski voditelji, katerim je mladina zaupala to nalogo, ko jih je izvolila iz svoje srede kot najboljše, malo bolj poglobijo in začnejo končno z delom.
Koiuitet je obravnaval tudi vprašanje udeležbe mladine na sloven-sko-lirvatskem fetivalu v Kopru dne 20. VI. 1954, ter kaj naj mladina v bodoče dela. Ob tej priliki so že nekateri člani komiteta poročali o pripravah za festival. Iz Novo-kfačin se jih je že prijavilo preko 20 mladincev in mladink. Sklenili, so tudi na svojem zadnjem sestanku, da se začnejo učiti veseloigro »DVE NEVESTI«. V Jelšanah je med mladino veliko zanimanje za festival in je odbor mnenja, da se bo mladina
udeležila 100 %. Iz Jelšan bo nasto-nala tudi na okrajnem festivalu v Postojni ženska gasilska desetina. Iz Sušaka pričakujejo tudi veselo sporočilo o številni udeležbi.
Komitet je sprejel sldep, da se bo v bodoče bolj pogosto sestajal in da-se bolj poživi delo v mladinskih organizacijah. Do festivala bodo v aktivih, kjer imajo možnost, priredili veselice, drugi pa s prosto-voljnjim delom na lokalnih akcijah, da si zagotovijo denarna sredstva za plačilo prevoza na fetival.
Gasilsko ekmovanjB v Vipavi
V	goriškem okraju je 2S prostovoljnih gasilskih društev s približno 1100 člani. Lansko leto so prostovoljna gasilska društva tekmovala za naslov najboljšega društva v goriškem okraju, letos pa je okrajna gasilska zveza Gorica spremenila način tekmovanja in uvedla sektorska tekmovanja. Ves goriški okraj je razdeljen na sektorje Vipava, Ajdovščina, Šempeter in Kojsko. Sektorska tekmovanja so že bila v Ajdovščini in Šempetru, a v kratkem se bo vršilo še v Kojskem.
Preteklo nedeljo je bilo sektorsko tekmovanje v Vipavi, ki sta ga vodila tov. Dušan Lipovž, okrajni gasilski poveljnik, in tov. Rudi Rusija, sekretar okrajne gasilske zveze Gorica. Sektorskega tekmovanja so se udeležili prostovoljna gasilska društva iz Vipave, Podnanosa, Vipolja, Črnega vrha in Godoviča, Tekmovali so v hitrostnem polaganju cevi v dolžini 100 m in v čimbolj.ši izvedbi šolskega trodelnega napada.
V	tekmi v polaganju cevi so zmagali gasilci iz Vipave, Id so dobili 11 točk, drugi so bili gasilci iz Godoviča z S točkami, tretji pa gasilci iz Podnanosa s 7 točkami.
Pri izvedbi šolskega trodelnega nabada so ponovno zmagah gasilci iz Vipave, ki so nabrali 4S točk, drugi so bili gasilci iz Podnanosa z 48 točkami, a tretji gasilci iz Godoviča s 47,5 točkami.
V	skupni oceni so zmagali vipavski gasilci, drugi so bili gasilci iz Godoviča, tretji pa gasilci iz Podnanosa.
Kljub temu, da je dež oviral tek-movanie, ki je bilo na trgu pred zadružnim domom, je bilo prisotnih precej gledalcev, ki so z zanimanjem sledili tekmovanju.
Sektorsko tekmovanje v Vipavi je pokazalo, da so prostovoljna gasilska društva Zgornje Vipavske doline že dobro izvežbana in da lahko v sili takoj priskočijo na pomoč.
SOBOTA, 29. V. 54.: 13.45 Lahka in zabavna glasba,' vmes objave ob 14.15 šport doma in po svetu; i4.40 Igrajo štirje fantje; 17.00 Emisija za JNA; 17.30 Narodne pesmi po partizanskih motivih; 21.00 Melodični ritmi; 21.30 Zbrano cvetje z domače grede; 22.00 Naši kraji in ljudje: Istrski ribiči.
NEDELJA, 30. V. 54.: 8.15 Slovenske narodne; 8.30 Za naše kmetovalce; 9,15 Mladinski tednik; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Naši kraji in ljudje; Istrski ribiči; 17.00 Iz zakladnice jugoslovanski narodov; 18.30 Melodije iz dunajskih operet.
PONEDELJEK, 31. V. 54.: 11.00 Iz del španskih skladateljev; 11.30 Eksotične melodije; 14.30 Obzornik; 14.40 Parafraza za slovenske narodne pesmi, igra pianist Marjan Li-povšek; 17.00 Skladbe jugoslovanskih skladateljev igra Melita Lor-kovič; 17.30 Zagorske narodne pesmi ; is.15 Glasbeni mozaik.
TOREK, 1. VI. 54.: 13.45 Lahka in zabavna glasba, vmes objave: 14.30 Kulturno življenje na Primorskem ; 14.45 Slovenske narodne poje
INDUSTRIJSKO PODJETJE
NUDI NASLEDNJE PROIZVODE:
PRALNO MILO: »PALMA« BELO, »ISTRA« ZELENO, »G A P R A« RUMENO -jV PRALNO ODIŠAVLJENO MILO BREZ ZAVITKOV IN V ZAVITKIH tV TOALETNO MILO ROZA IN RUMENO MILNI PRAŠEK »PULIT O« ZA FINE TKANINE ic PRALNI PRAŠEK ODPRT .IN V ZAVITKIH KRISTALNO SODO -A- PARKETNI VOSEK LOŠČILO ZA ČEVLJE »PERLA« PRALNO TEKOČINO »V A R E C C HIN A«
GOSPODINJE, ZAHTEVAJTE IN KUPUJTE VEDNO IN POVSOD NASE PRVOVRSTNE PROIZVODE, KI VAS BODO V VSAKEM OZERU ZADOVOLJILI.
duet Rezifca Koritnik in Helena Plevel; 17.00 Vesele melodije; 18.15 Poje sopranistka Otta Ondina; 18.35 Vanček narodnih pesmi igra harmonikaš Jože Erjavec; 20.00 G. Puccini »Manon Lescaut« — lirična drama v 4 dejanjih, zbor, solisti in orkester Milanske Scale, dirigira Lorenzo Molaioli.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO »ZVEZDA« Cezarji—Pobegi
priredi v nedeljo, dne 30. maja 1954 ob 20, uri v Zadružnem domu pri Sv. Antonn
Cvetko Golar:
veseloigro v treh dejanjih
Kmetijska zadruga Boršt — Ma-rezige je v likvidaciji, zato obvešča vse dolžnike, da poravnajo svoje obveznosti, in vse upniike, da prijavijo svoje terjatve ido dne 30, junija 1954 likvidacijski komisiji za kmetijsko zadrugo Boršt pri Okra jni zadružni poslovni zvezi v Kopru. Opozarjamo vse upnike, da na pozneje dospele terjatve se ne bomo ozirali, dolžnike bomo pa sodnim potom izterjali.
Likvidacijska komisija ★
Razpis za rudarsko šolo
Rudnik črnega premoga v Sečovljah, želi. poslati v šolskem letu 1954^55 v triletno rudarsko šolo v Trbovlje — Zagorje večje število mladincev. Stroške šolanja in vzdrževanja plača podjetje.
Pogoji:
1.	Da ima mladinec veselje do rudarskega poklica
2.	Da ima dokončno osnovnošolsko izobrazbo
3.	Starost od 15—17 let
4.	Da je telesno in duševno zdrav in fizično dobro razvit
5.	Da se po končani šala zaposli kot kvalificiran delavec v Rud-•niiku Sečovlje z obvezo, da ostane na delu najmanj 6 let.
Prijave s potrdilom staršev ali' skrbnika, da se strinjajo, je poslati na upravo Rudnika Sečovlje do 15. julija 1954.
VSEM ŠOLAM V OKRAJU!
Svet za prosveto in kulturo je določil za zaključek šolskega leta naslednje dneve:
a)	zaključek pouka:
31. maja IV. in VIII. rasr. gimnazije, IV. letnik učiteljišča in Vin. razr. osemletnih šol.
20.	junija vse osnovne šole.
12. junija vse srednje šole.
b)	razdelitev spričeval:
21.	junija vse srednje šole.
22.	junija vse osnovne šole.
*
KMETIJSKA ZADRUGA
SEČOVLJE OKRAJ KOPER
razpisuje mesto za kmetijskega tehnika s srednjo ali višjo tehnično šolo z najmanj petletno prakso in poznanjem klimatskih pogojev primorske obale ter po možnosti znanjem tudi italijanskega jezika.
Prošnjo z opisom dosedanjega dela in kratkim življenjepisom vložiti na tukajšnjo zadrugo do 10. junija t. 1. Plača po dogovoru.
Kmetijska zadruga Sečovlje
Mednarodnega jeziika
ESPER&NTO
se lahko hitro naučite v našem dopisnem tečaju. Ako pošljete znamke za poštnino, Vam pošljemo brezplačno na ogled prve lekcije. Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva 7/1.
nudi v komisijsko prodajo:
Kompletno jadrnco tipa »Sloka« z jadri in pripadajočimi vrvmi, ribiške elektrogeneratorje za riolov, kompletne z motorji in svetilnimi telesi, kompletne ribiške barke — motorne jadrnice ter navadne na vesla za ribolov, razne foto in radio aparate, komade in kompletna pohištva, pisalne in računske stroje mešalne stroje za pekarsko obrt, razno konfekcijo in drobni inventar za gostinska podjetja.
Istočasno javlja, da sprejema v komisijsko prodajo vse vrste premičnin in neprimionin.
Na razpolago. ima za prodajo več stanovanjskih hiš z obdelovalnim zemljiščem, ter sama zemljiška telesa v bližini Kopra, Izole, v Pra-dah.
Avtopodjetje »Slavnik« Koper obvešča vse potnike, da ni z dnem 23. maja 1954 vzpostavilo novih avtobusnih prog Koper— Bovec in Portorož—Beljak zaradi vremenskih neprilik.
Progo Portorož—Beljak bo vzpostavilo z dnem 30. maja 1954, a progo Koper—Bovec z dnem 7. junija 1954.
Istočasno obvešča vse potnike, da so uvedene na progi Koper— Ljubljana in Koper—Bovec nedeljske povratne vozovnice s 40 % popustom.
Poslužujte se udobnih voženj z najmodernijšimi avtopulmani Mercedes podjetja S 1 a v n i k.
i TI POTMI!
(Nadaljevanje s 7. strani)
Bolni se strese in skoči na noge: »Kaj je?«
»Veste ... kako naj vam povem.. ne jezite se...«
»Oh, vode, vode...« je hropel bolnik in se prijemal za srce. »Tretji prašek morfija sem vzel, pravkar zadremal in zopet vi... Moj bog, kdaj me boste nehali mučiti?«
»Samo oprostil sem se..,«
»Poslušajte, na prihodnji postaji izstopim. Tega ne prenesem več. Saj... umiram...«
»To je podlo in grdo,« so se vznemirjali drugi potniki.
»Bežite od tod, drago boste plačali za to nasilje. Marš ven!«
'Podtjagin je zamahnil z roko, vzdihnil in odšel iz vagona. Vstopil je v službeni voz in se ves izmučen sesedel:
»Ah, ti potniki! Nikakor jih ne moreš zadovoljiti. Pa izvršuj službo v redu v takih prilikah. Hočeš —«nočeš, pljuneš na vse skupaj in se zapiješ ... Ce delaš, se razburjajo, če ne delaš, zopet se razburjajo.«
Podtjagin je izpii na dušek pol steklenice in ni .prav nič več mislil na delo, dolžnost in poštenje.
Vižinlin zmagal pred Pipigo v Mariboru in postal prvak Slovenije za leio 1004
BRAJNIK NA DRUGEM MESTO ZA VIDALIJEM MED SENIORJI
Preteklo nedeljo, kot smo že poročali, je bilo v Mariboru republiško cestno kolesarsko prvenstvo Slovenije na lepi asfaltirani cesti, ki pelje od Maribora do Celja.
•Najboljši kolesarji vseh klubov Slovenije, seniorji in juniorji, so se nekaj ur borili za tisti naslov, ki je za kolesarja najdražji — za naslov republiškega prvaka.
Med favoriti je bil tudi letos koprski klub Proleter, ki je pa sodeloval samo v borbi za tri naslove, po-edinsko za juniorje in seniorje ter moštveno za juniorje, medtem ko za moštveni plasman med seniorji ni prišel v poštev zaradi nenadnega obolenja treh kolesarjev, in sicer Dellasante, Bonina in Lonzariča. Kljub temu se je pa edini koprski senior Brajnik odlično odrezal. Najhitrejši je bil Vidali, za njim pa Brajnik, nato Perne, zadnji pa Pod-milščak. Vsi ostali so prišli na cilj šele dobro minuto za prvimi. V ekipnem plasmanu je proti vsakemu pričakovanju zmagalo moštvo mariborskega Branika pred ljubljanskim Odredom.
Zanimivejša in borbenejša, vsaj v drugem delu, je bila dirka juni-orjev, na kateri sta vozili dve koprski moštvi z osmima kolesarji: Piciga, Miklavčič in Vižintin, najboljši med Koprčani, niso bili ena, ko razpoloženi. Mldavčič in Piciga namreč sta startala v dokaj slabi fizični kondicdji zaradi želodčnih krčev. Po kakih petdesetih, kilometrih so pa tudi ti izginili, tako da sta se lahko enakopravno borila z drugimi nevarnimi nasprotn ki i2
Ali bo Aurora zmagala v Slovenskem prvenstvu?
Samo še dve koli nas ločita od zaključka nogometnega prvenstva Slovenije v zahodni ligi, ne da bi bil položaj na čelu lestvice že jasen, Največ šans za osvojitev prvega mesta ima sicer koprska Aurora, ki je v nedeljo na lastnem igrišču premagala najresnejšega nasprotnika, goriškega železničarja, toda žoga je, kakor pravijo, okrogla, in se do konca ne more izreči zadnje besede, Edina nasprotnika, ki jo morata še nadlegovati, toda samo v primeru njenega poraza, sta Piran in Slovan, ki sta v lestvici le točko za njo. Obe moštvi se bosta srečali v nedeljo na ljubljanskem igrišču, kar bo pomenilo izpad vsaj enega če ne obeh v primeru neodločenega rezultata iz zaključne borbe v zadnjem kolu. Za nedeljsko tekmo je težko delati prognozo, kajti obe moštvi nista v najboljši kondiciji. To sta dokazali na nedeljskih tekmah. Piran, čeprav je igral pred domačo publiko, je le s težavo premagal borbene krimovce zaradi utrujenosti, ki je že znatno zajela skoraj vse njegove igralce. Slovan se je še slabše odrezal v Novi Gorici proti povprečnemu Braniku, kjer ni mogel odnesti več kot neodločnega rezultata, in še tistega bolj po zaslugi neučinkovitosti goriških napadalcev kot po svoji.
Boije je sicer, da počakamo nedeljsko kolo, pa bomo videli, kakšen bo zaključek.
Nedeljski rezultati so bdi sledeči : v Kopru: Aurora — Železničar 3:2, v Sv. Luciji: Piran — Krim 3:1, v Novi Gorici: Branik — Slovan 1:1, v Postojni: Postojna — Jeso n'ce 3:0 p. f., v Ljubljani: Odred B — Domžale 4:3.
Lestvica: Aurora 19 točk, Piran in Slovan 18, Postojna 17, Železničar 16, Krim 15, Branik 14, Jesenice 7, Domžale 4.
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milko Štolfa — Tiska tiskarna »Jadran« — Vsi v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorjeva ulica št. 26, telefon 170,
poštni predal 2. Letna naročnina 500,— din, polletna 250.— din, čelrtUtna 130.—.
Ljubljane, Maribora in Gorice. Takrat je prišla do izraza prava povezanost in tehnična dovršenost mladih koprskih kolesarjev, ki so vodili dirko po svoji želji in jo zaključili, kot je bilo pričakovat
V skupini trinajstih, ki so skupno prišli na cilj, je bilo kar šest članov Proleterja: Vižintin, Piciga, Miklavčič, Ricobon, štefe in Babič. V zaključnem šprintu sta se takoj oddovojila Piciga in Vižintin, medtem ko so ostali koprski dirkači pozorno nadzorovali namene nasprotnikov. Cilj je prvi prešel Vižintin, ki je vodil za dober meter pred Pi-cigo, tretji je bil šebenilc iz Ljublja^ ne, četrti pa Godnič iz Maribora. Miklavčič je zasedel osmo mesto, Ricobon deveto, štefe deseto in Babič trinajsto, vsi z istim časom zmagovalca. Nadmočno je moštvo Proleterja osvojilo naslov prvaka pred Branikom in Ilirijo ter osvojilo še četrto mesto z rezervno ekipo.
Koprski mladinci bodo teden dni počivali, nato bodo pa startali na etapni mladinski dirki po Istri, ki jo letos organizira Proleter na progi Koper—Reka—Pula—Koper.
Za to dirko se pričakuje močna udeležba iz vseh naših republik. Svoje kolesarje je prijavil tudi avstrijski kolesarski klub Union ia Dunaja. Dirka se bo začela 3. in se zaključka 7. junija v Kopru.
okrajni Šahovski turnir v
kopru
se je zaključil v .sredo zvečer. Na Turnirju je sodelovalo deset najboljših igralcev iz šahovskih društev v okraju.
Prvo mesto je zasedel Zorman Ivan. iz Kopra z 8 točkami. Drugi je Saranovič Dragiša iz Postojne, 6'/i točke; 3. Petrinič (Koper) ol/2', 4. Sebolj Nikola (Koper; 5'/2; 5. Baj-raktarevič (Koper) 4V2; Srdoč (Koper) 4'/2; Hilel 4; Gregorič Milan (Dekani; 3'/2; Kocjančič Marjan (Šmarje) 2; Pračck Zvonko (Sečovlje) 1.
v. m.
STIL IN STRUNJAN FINALISTA ZA TITOV POKAL
V nedeljo so igrali v Šmarjah še zadnjo izločilno tekmo za Titov pokal. Srečali sta se emajstorici Stru-njana in domačega Branika. Gostjo so bili v veliki premoči in so zasluženo zmagali.
Strunjan bo tako poleg že kvalificiranega moštva Stila sodeloval v finalnem tekmovanju za Titov pokal proti enajstoricam iz republiškega prvenstva.
Uspehi društva »Partizan« v Zalem hribu«, ki je bilo z njimi kronano delo v lanskem letu, so dali društvenemu članstvu pobudo, da je letos še krepkeje prijelo za delo, Dan za dnem, večer za večerom imajo požrtvovalni vodniki obilo dela s številno mladino in pionirji, ki redno obiskujejo vadbene ure. čeprav je članstvo društva veči del sestavljeno iz kmečke mladine in jo vsakdanje naporno delo v vinogradih precej utruja, se dnevno ob večerih zbira v telovadnici, kjer a mnogo dobre volje izpopolnjuje svoje fizično in duševno znanje. Doka) truda je že bido nagrajenega s pri. znanji in uspehi, ki pa so telovad; cem dali še obilo poguma, da se 3 vedno popolnejšo vadbo in znanjem uvrščajo med najboljša društva v Sloveniji. Eno najodličnejših mest pa jim spada na Primorskem. S svojimi letošnjimi nastopi doma in v okoliških krajih so to pokazali.
Telovadni dan je bil v nedeljo, 16. maja in je bil prava manifestacija telesne vzgoje. Nastopilo je okrog 400 telovadcev v prostih vajah na orodjih in v.raznih akademskih sestavih. Telovadce je navdušeno sprejelo nad 1.400 gledalcev iz Hriba in vsega okoliša. To je za mlado društvo uspeh, ki je še toliko
»i«
Zadnjič sem vam pravil, da me-trologom skoraj vse verjamem, posebno če povejo resnico. Toda lepo vrane je prišlo tudi za njih tako nepričakovano, da niso imeli časa posvetovati se med seboj in z revmatičnimi državljani, pa so kar naprej namigavali na oblačno vreme s krajevnimi plohami. Jaz pa sem že v nedeljo širil okrog vesti, da so magazini v oblakih prazni in da bo zasijalo v kratkem toplo sonce, kar se je v torek tudi uresničilo.
Zaradi mojega odločnega stališča sem se skoraj skregal z Juco, ki je ves čas stokala: »Vane muj, nikuli več ne bomo vidli anga lepšiga dneva. Tu je vse kriva tista tomska bomba, de bi je vranic uzel! čreš-nje bojo šle s hudiči, krampirja na bo za kupit nanka u farmačiji, trava nam bo sagnjila, usi bomo kre-palil« še veliko tega je nadrobila, kakor pač znajo žene, toda najbolj jo je jezilo, ker sem jaz ves čas njenih »lamentacij« žvižgal in prepeval, kakor da nam padajo cekini z neba.
Neki večer se mi je tožila, da jo »ščipa« po trebuhu! Da bi se ji vsaj malo prikupil, sem jo pobožal ;n ji svetoval, naj gre naslednji dan takoj v Koper na ambulanto. In res se je zelo zgodaj odpravila. Proti večeru je pa prišla vsa »našenšure-na«, še ose nisem videl take v največji letni spaTini. Preklinjala je in se jezila na mene in seveda tudi na ambulanto. Prestrašeno sem jo pogledal in vprašal, kaj se ji je zgodilo. »Ku sm pršla u ambulantu, so mi dali numaro 40 jenu rekli, nej čakam, de pridem na vrsto,« je rekla. »Čakam jenu čakam, de mi se je use u glavi vrtelo. Ledi je blo duasti z useh krajih, ma muaje nu-mare niso tli reč. Na anbot so ure zaviž:te pasale jenu so nam rekli, nej pridemo drugi dan.« Tolažil
sem jo, da mora imeti potrpljenje, ker imajo zdravniki mnogo dela in jo naslednji dan spet poslal v Koper na ambulanto.
Spet je primahala domov kot sršen in rekla, da ne gre nikamor več, pa tudi če bo takoj umrla. »Tisto numaro, ki so mi jo učeri dali, niso tli nanka pogledat,« je kričala, »ma so rekli, nej si uzamem pr vratarju nuavo. Ma so jih čuli puatlje. Use sem jim prerekla: de hej mislijo, de sem jest pršla u Kuoper numare zbirat za jegrat na lot al pa bom žrla numare namesto medežije? Puatlje sem zaropoštala z vrati, de se je usa hiša stresla jenu šla domu. Taku ti zdej rečem, de ne grem h duhtarjem nikuli več!«
Nisem vedel, kako bi ji pomagal, da se vsaj name ne bi jezila. Ma-zal sem ji trebuh s starim brinjev-cem, kuhal kamilice, lapuh in druge trave, ki so mi jih prinesle sosede, pa je vseeno stokala in bi menda še danes, da se ni v torek nenadoma razjasnilo. Kot bi ustrelil, je skočila s postelje, ko je sonce pomežiknilo skozi okno. V kuhinji se je vrtela kot veverica in jo mahnila potem v vas k drugim ženam. Vesela je prijadrala domov in mi pripravila fino kavo. Ko sem ji rekel, da grem na izlet, na katerega me je povabil koprski radio, ki je ta dan slavil svojo petletnico, ni nič godrnjala.
Na izletu je bilo res imenitno. Ustavil sem se za trenutek tudi v Izoli, da bi popil čašo radenske vode v gostilni »Taverna«. Natakar me je kar debelo pogledal in odgovoril, da v Izoli nimajo že precej časa te pijače. Mestno gostinsko podjetje je menda mislilo naročiti večje količine v Trstu, ker so videli reklamo za radensko vodo v tržaških dnevnikih. Pri sosednji mi-
zi sem pa opazili manjšo družbico, med katero je bila tudi neka dama. Obnašali so se, kot bi bila vsa Izola njihova. Ko jim je natakar prinesel naročeno pijačo in kozarce, so protestirali proti navadnim debelim kozarcem in zahtevali fine kozarce, ker da so oni zelo kulturni ljudje, vsaj za dvajset let kultur-nejši od vseh ostalih prebivalcev Izole in okolice. Neki gost mi je prišepnil na uho, da so v tej druž-bici sami direktorji, ki so pred kratkim prinesli cele »kufre« kulture.
Portorož je pa vedno lep, samo ceste med Portorožem in Piranom pa ne morejo pohvaliti niti najbolj razvajeni gostje iz Holandiije in švedske, ki se doma vozijo le po navadnih asfaitUranih cestah. V ■3aru »Jadran« pa prodajajo specialno turško kavo, ki so jo delegati kongresa ekonomistov prekrstili v »knajpov specialitet«. Potovalni urad pa ¡z dneva v noč spreminja svoj naslov. Ponoči se prelevi v »Potovalni rad«, ker nekatere neonske črke na naslovu nočejo ubogati električne energije in raje zaspijo. Meni je pa to ugajalo, ker bi tudi potoval rad, samo mi Juca ne da denarja.
Z rednmi dopisniki sem imel ta teden velik križ. Vsi pobirajo češnje in grah, se borijo proti perono-spori in preganjajo koloradskega hrošča, mene so pa pustili na cedilu. Edho s Postojne sem dobil vabilo, naj pridem tja na baletni večer v kulturni dom. Nastopili da bodo najboljši baletni prvaki reške opere. Kasneje sem slišal, da Po-stojnčani niso mogli ugotoviti, kdo je prvak in kdo ni. Zabavali pa so se imenitno, ker so na tem zabavnem večeru slišali vsaj najnovejše »vice«, ki jih je Kajn pripovedoval Abelu na pogrebu, ki sta se ga udeležila tudi Adam fn Eva.
večji, če zvemo, da so ga pripravili mladi voditelji v društvu in na nižji gimnaziji v Zalem hribu sami x obilo požrtvovalnega dela in truda.
Nastop pa je bil le priprava na veliko preizkušnjo telovadcev vsa Slovenije, ki bo letos z republiškim zletom v Ljubljani 12. in 13. junij a. Z zletom bo združeno 'tudi republiško prvenstvo društvenih vrst na orodju in v mnogoboju. »Partizan« Zali hrib je za zlet prijavil 110 nastopajočih v prostih vajah in 6 vrst za tekmovanje na orodju in r mnogoboju. Društvo že sedaj zbira vsa razpoložljiva sredstva, da bo lahko vsem prijavijencem omogočilo udeležbo na zletu. Glavna, ovira so jim,seveda stroški z udeležbo na. zletu, ki so zaradi velike oddaljenosti od Ljubljane prav občutni. Povedati pa moramo, da društvo vedno najde dovolj razumevanja in pomoči.
Največja želja vseh telovadcev v Zalem hribu pa je nedvomno to, da bi mogli kaj kmalu telovaditi v novem telovadnem domu, ki ga društvo gradi s pomočjo »Partizana« Slovenije in 'ljudske oblast'. Ni pa to samo želja, ampak tudi velika potreba po novih prostorih, saj dosedanja telovadnica, (če jo lahko tako imenujemo), služi vsem vaškim prireditvam in sestankom. Je pa skrajno nehigienska in še zdaleč ne zadostuje društvenim potrebam, ki so z dneva v dan večje. No-vi dom pa bo imel poleg moderno urejene telovadnice, še mnoge sanitarne prostore in garderobe, kar bo gotovo pripomoglo k še večjemu razvoju telesne kulture ne samo v Zalem hribu, ampak v vsej neposredni okolici.
Z doseženimi uspehi, ki so plod trdega dela, z dograditvijo novega telovadnega doma, raste v društvenem članstvu prava partizanska zavest fizično in duhovno vzgojenih in sposobnih državljanov, ki svoj trud pri vzgoji samega sebe in do-raščajoče mladine razumejo kot pripomoček za vzgojitev zdravega rodu.	Pavlica Miro
6. junija
Okrajna zveza telesno-vzgojniti društev »Partizan«, Koper prireja v nedeljo, 6. junija veliki okrajni zlet v Kopru, na katerem bo, kakor računajo, sodelovalo okoli 800 nastopajočih članov društev »Partizan« iz koprskega okraja.
Z izletom bo združeno svečano razvitje prapora društva »Partizan« — Koper ter otvoritev njegovega novega letnega telovadišča ob morju. Spored zleta je naslednji. Dopoldne bo svečan obhod vseh nastopajočih po mestu. Sam alet se prične popoldne ob 15. uri na letnem telovadišču z razvitjem prapora društva »Partizan« Koper. Sledil bo skupni telovadni nastop vseh društev ter tekme v odbojki, ki bodo tudi ob nočni razsvetljavi. Nato pa bo ljudsko rajanje s plesom na igrišču. Igrala bo godba na pihaia odreda JLA iz Portoroža. Okrajni zlet ima tudi svoj posebni namen. To bo generalna preizkušnja članov Partizana koprskega okraja za republiški zlet Partizana, ki bo 12. in 13, jun:ja v Ljubljani.
Okrajna zveza v Kopru je že imenovala pripravljalni odbor za organizacijo tega zleta. Po uspešni organizaciji letošnjega Titovega teka, ki je zelo 'lapo uspel ob številni udeležbi, bo to še ena manife-staoija dejavnosti okrajne zveze Partizana Koper ter društev koprskega okraja. Društvo »Partizan« Koper pa bo lahko ponosno na svoje novo, tako potrebno letno telo-vadišče, ki leži ob samem morju. Na njem bo potrebno telovadno orodje: krogi, drog, bradlja in konj. Poleg tega pa tudi igrišče aa odbojko in košarko, ter proga za skok v daljavo in višino, pa tudi stolpič za skoke v vodo. Za najmlajše, za naše pionirje, pa bodo na igrišču posebne najmodernejše telovadno naprave, narejene tako, da niso mogoči padci. Igrišče bo tudi razsvetljeno. kar bo omogočalo prireditev nočnih nastopov in tekem. Z njim jo Koper pridobil nov lep te-lestno-vzgojni objekt, ki bo privlačno mesto za vso mladino, tudi delavsko, .in bo služil pravilni vzgoji naše mladine v tem našem obmorskem mestu.