Umetnost in vzgoja. Piše prof. Fr. Suher. (Konec.) Naj bi umetniška vzgoja mirila duhove in ublažila vsa čustva! Vsi činitelji bi se morali združiti v ta namen. Narodu je treba pravega dela in zdravega okusa pri vsaketn dcianki. Začetek se more zcraditi v liudski šoll, da, celo v predšolskl dobi. Na starše je treba vplivati s priraernlm poukotn v govorici hi tisku. Naj bi se več pisalo o vzgoii negc o politiki, več o delu nego o organizaciiah, več o okusu nego o zabavah — brez okusa! V šoie naj se uvede vse, kar bi čistilo estetski okus: risanje. modeliranje, rokotvorna opravila vsake vrste. zlasti *izrezovanje. nega cvetic, šolskega vrta. Šolska poslopja nai bodo okrašena okusno; — iz sole pa naj gre vpliv v vas. v dx>mačo hišo tia na ravnino ln visoko goro. NekoHiko DreHStroiitve sredniih iol (vpeljava obveznega p<nika v risanju in drugih prilik za umetniško izobrazbo) bi tudi bilo treba in bi učinkovalo. Stik z akademijjo umetnosti v Ljubljani in obisk razstav, prireditev predavanj in izletov bi storilo drugo. Siroka raasa naroda ima vse druge potrebe nego izobraženec. Ta dobi itak svojo gotovo formalno izpbrazbo v šoli. V poiitiki ima prvo besedo politik, v kmetišstvu nai io inia kmet. v obči vzsroii učiteli. v umetnosti pa umetnik. Vsak ima svojo izobrazbo. Treba je le, da se mu ta izobrazba pripozna. Izobrazba, ki io mora imeti umetnik, ne more imeti vzgojitelj pedagog — in pcdagog tudi ne more prepustiti vzgojnega polja le umetnostim. Vsak ima svoj delokrog, ki mu ga ne smc nihče kratiti. Najbolje bi bilo, da bi bil obenem pedagog tudi unietnik ali umetnik tudi pedagog. Kajti le tisti pozna dušne potrebe učenčeve. kdor se z učenci in učenjem. z vzgojnimi vprašanji in praktično vzgojo peča. Mnogo momentov je, na katere je treba učenca opozarjati. kadar se uči risati. slikati ali modelirati. Sto In sto motnentov bo, na katere se mora opozoriti učenca pri motrenju umetnin. In te momente najde lažje, kdor se dan na dan ljubeznjivo posveča razvoju učenčeve duše, nego pa, kdor ustvapja umetnine intuitivno brez posebnega truda. — tisti, komur teče barva v umotvor čez vse ovire, ki se jih zaveda saino diietant. umetnik jih je pa že zdavnaj pozabil, ker je že dolgo. ko je bil še na prvotnl, osnovni stopnji svojega izobraževanja. Vsaka guba na obleki, vsaka mišica na telesu, vsaka pegica barve v kompoziciji. vsaka črta v perepektivi. vsak prerez. vsak ton, vsaka lučca ali senca, vsaka oblika. ooraz. čooičeva uoteza. baryni materiial. vsaka sn-ov, ki se mora izraziti. vsaka snov, s katero se izraža. vsi tehnični pripomočki, — vse to so težkoče. na katerc manj misli. kdor z lahkoto ustvarja. bolj pa. kdor te težkoče dnevno čuti. Zato bi bilo dobro, če bi bil učitelj in pedagog tudi umetnik! Kakšen nai bode naš risarski oouk? Naslania nai se v prvi vrsti na navavo! Zato na nio. ker ne more v niei zgrešiti pota v tuiino in. če ie pot tudi blodna. ne zgreši cilia. Narava, ki nam da»e motive in vire našesra sivariania. mora biti naša. In to tudi hočemo. Poles naše narave pa bomo upoštevali tudi na.^o domaoo unietnost in sioer baš tisto najprimitivnejšo. narodno umetnost, ki nam ie naiboliši, naizanesliiveiši porok. da ie naša, da ni po tuiiih vplivih potvor:ena.*) To umetnost bodemo proučevali in na nio se opiraie hočern.o snnvati novo. Zato rroidemo s svinčnikom in čopičem v roki v vas. v srorovie. v narodno hišo. shrambo in bomo tarn prerisovali s predmetov naravnost. kar ie ustvarlla naivna, nrladostna domišliiia našeea narodnega umetnika ali obrtnika. Na podlagi teh študii bomo snovali dalie in tvorili novo. Naš duli mora nanredovati. kaiH vedno tnlada ostane fantaziia. Od narodne umetnosri bonno prešli na višio. ki ie sicer pri nas. na nl popolnoma -->šppa duha, a ie kliub temu naša. ker ie že nenosredno vzeaiala cele generac.iin našeea naroda. Naš narod ie dal pow)ie njeni eksis<encl — in nnš narod ii ie dal nriliko. da )p zrasla na naših tleh do svale čislane vcličine. Pos^ala te del naše narave. del našeea bitia. ne da bi se bili niei žrtvovali. Še zanašaie se na to naše staro *) Ločitno torej »našo« umetnost in »naro-dno«. Kar ie pri nas ustvarjeno — in če tudi r>o tuiih unietnikih. Je naše. Kar ie nstvaril narodni dtih. »e narodno. Malo ie teea: pa da bi bil.a pri nas narodna umetnost samo nekai fiktivneea. da bi ie ne bilo nikfer nič. ni res. Vsai narodne ornamentike še imanio nekai. imanro nekai narodneea stavbarsiva. imamo umetnika. ki in nri nas to. kar nri Cehib Aleš. Druei umetniki. če ne naši vsai Jugoslovanskii. temHc'o motive iz narodne zgouovinp in iz narodneera živlienia. kakor to delajo Uprka in drugi o Čehih in drugi pri Poljakih. Rusih i. t. d. Vsako narodno umetnost nri nas zanikati. se pravi za-  ta';ti sameea sebe. Sicer na: Ce bi ie ne  bilo. nai oa šele bode! uuietniSko premožeuie. našo lcpo naravo in naše duševne darove. pa tudi na prosvitleneJSe elave našeea narod-a in svetovne eeniie hočemo zidati in staviti. da d-n^radimo stavbo. ki bo vredna. da se dvifne in eovori notomcem §e doleo o našem neunocnienem duhu. Nailažie nam bode snovatt na podlatri narodne ornamentike. Ne botno prerisovali že nisaneea. ne predloe. anirtak tvorili bomo na novo. — Zlastl tudi tu je lahko kazati. da risanie ni ročnost brez duha. airmaV izraz Jasnlh oredstav duha. ki se m-^^mV) šele roditi — kakor iezik Le dokler stoii na stopnii napačnega prerisovania in brezdušne^a šablonlrania fe sprctnosr. Mehanično prerisovanie oa ie v zmislu nroderneea nazirania v metodi za risanie izkliučeno Pač študiiramo narodne inotive. da ?e vživimo v niitoov duh a pri (em ne ostanemo. ampak snuiemo dalte. Da ie temu treba idei. ie iasno. in iskati nK>ve ideie ni mehaničnio delo. ni ročnost. ampaik istotako nat>orno delovante duše in nienib sil kakor koncir>iranie oricrinalneira ^'^. kakor snovanie načrtov za --ve eradnie in sestavliank; stroiev. oli komooniranie eiasbenesra komada. Zato ni v risanui časa saniarieniu in počitku dnha. dokler iščemo nov^ ideie. dokier iščemo način izrazovania. Počiva diuh ^ele te<lai. ko ie nrchodil te težkočo. Kadar s?re za samo metianično izraževame. Takee-a dela ie malo! Na stoiinio orerisovania kakor nisar. ko prepisuie fconcent. ne oride risar. ako mu ie do te?a. da deluie pravilno in pošteno. V šoli sc bode otrok le tedai neko¦iko odtx)čil..ol'o bode prerisoval s tabte: a ta metoda je že zdavnaj nedopustljiva. I.e v ioliko risanie učenca mani utrudi. ker ca boli veseli. ker vidi ka!<o rnn rasi-1 . ii T>od roko. Tudi otrok se mora navajati, da iz samega sebe ustvaria. Pred3q?e in zbirke so nazorna sredstva. M pa "^e ne stneio nikdar konirati. Prerisrivati sme n. nr. učenec okraske lc naravnost s oredmetov. ki llh okraskl kitiio Zlasti nai se ne prerisuie malili in slabih •azeiednic. Da ri^nnie do naravi ni in ne sinc biti mehaničrfo dplo. ie umljivo tlstemu. ki ie kai poizkusil o tem. Če drutrim ui in"'iivo- nai se ne čudiio. ampak nai sarni noizVušaio risati po naravi. Neveščakti to donovedati. i>a bi trebalo nove raznrave. Kakor važne so študiie nanxlnc »>ruamentike. še boli važne bi bile študiie narod«e arbitekture in namdneea uohištva To oolie ie še do čista neobdelano. Kier more tiucLska šola v tem ozlru kai storiti _ne sme se odtesniiti delu. ki seveda seea čez nien navadni delokroe. Glavni del te nalosre bodo orevzele naše strokovne šole. obrtna in umetnlška. ko«h va/nost ie nenrecenliiva. Ž niitni v stiku naj bi bile ljudske šole. Akademika bode ko nastane, najvišji forum umetniških teženi. Tia se bodo o/im'- na5e oči in tam b-o žarišče vseli svetiobnih trakov naše narodne utnetnosti >in tunptniške vziroie. V iavnih listifi na bodo vztroicval« '¦^tvarne krKike. ki iih b(xk> pisaji estetiško izobraženi, neodvisno zreli kritiki. ki so bili še k;e druerie neco v Liublian« in imnio širie obiektivno obzorie. VIII. Ooiimo talente! Že leta 1908. se ie snoval na Dunatu ¦ikciiski kr>'nite za to, da se oživotvoriio nn akademiiah ooliudni kurzi. ki bi daiali nadarjenim državljanom priliko za izobraženje v risanju. modeliranju in v erafiki. Prl nas ni zasebnih sol v ta namen kakor drugod, n. pr. na Dunaiu, v MonaKovem in sličnib mestih. Akademiia bi bila od notreb oboinstva nrevisoko oddaliena čc bi ne skrbela s noliudnimi kurzi za to. da bi se tudi sirši sloii liudstva niop-ii udeleževati pouka o umetno¦¦¦ti in v vseh strokab. ki so važne za unietniško vzsoio in vzsroio estetične?a oknsa si>loh. zlasti na v obrti in vsakdaniem živlieniu. Že sedai so se podpiraH talenti. ki so vznikli iz naroda. na sami nismo iineU 'noci da bi se odzviij tei dolžnosti. Kako na so krmilarii preišnie vlade to dolžnost umeli. io tcm bi bili lahko nisali s solzami naši lunPtnikU Kdor si ni sam nomapai. irj to ie Hlo težko. se ie nredčasno zgrudil v grob. Najodličnejše individualttete so DDdlcirle. Večina naših naibolišili talpntov ie nrišla do kruha daleč v tuiini. Marsikdo na ni mo?el uspeti. ker se v domovini ni biin zanimania za nieffove 'ežnie in ro odier-^lcev za nie?ovn uristno delo nrnctne obrti in za oriejinale nnietnin. Nai bi se torei ustanovile denarne zalo^e iz katerih bi se nodpirali vsako- vrstni taleirti. in to v velikih občinaii. pri j okrain-ib zastcnili. v deželhih zakladih. | nri denarnih zavodih. S temi ustanovami bi se nai omotročil šttidii pridnim talentotn. Ti pa nai bi upoštevali. da talent brez oridnostl ne doseže usoeha. Glasbena Matica ie srediišce uinetniske vzPioie v idasbi. Koliko blaeoslova izha'a v deželo iz teca zavoda! Ali mislite. da ie tiDodabliafoča umetnost za narod rnani važna? Za omiko. obrt in občo blaeost naroda bi bila važr neiša neero dasba. Nai se torei ttidi soclalna nolitika za tn zanima! Talentov ie dovoli. Daite iiin dek>knog! Ni dvoma da bodo novi časii rodili nove n<Mave v umetnosti. Dvlenil se bode nov dub v umetnosti. Vzeoia ne sme iti mimo teh poiavov.*) IX. Duša naše umetnosti. Vidov dan ie rodil svoio umetnost. kakršna ie bila nrimerna v-elikeimi zeodovinskemu dogodku in tedaniemu času. Oveikjovečila ga ie narodna pesem. narodna umetnost. Opeval ga ie cuslar. opeval cra ie ves narod: — da.nes ea opeva umetna pesem. Niti Vidov dan ni uklonil velikega duha jugoslovanskega naroda. kaj bo šele vzklik) iz naše zmaee. Vstali nam bodo snomeniki kakor Meštrovtičev na Kosovem politi in pričali bodo o f*"yj bedi. naših boiih. uorazih in končno o naši zniaei. o zmaei veliikeea naSe^i Hisroslovanskeea duha. Gosoosvetskn nolie še ni dosti proslavlieno: čini naših iunakov so do sedai oisarvi samo šele s krvio in žive le v naSih srcih. v srcih cele?a iutroslovanskega narodia. Naša vzcoia bodi prešiniena tega slp^npcra duha velikih V^—~f nreteklih in sedaniih časov. Vznikniti nu>ralo nove smeri v ntei Nastale bodo nove naloee. Diih raraonov ie ustvanil piramide. duh verskih Judov veiikanske pasrode. duh Grkov neumrliive kinarske in stavbne umotvore i. t. d. Kai pa ustvari naš duh? — Nai se utelesi v velikih delih naših umetnikov! Da oa bo to motroče. tnoraio delovati v to svrho vsi činitelii v dotnovini. - zlasli mora biti vzeofa prava. Nai ne najdejo veliki momenti majhiieira rodu! Pri vsci umetniški vzeofl pa veliai iiaivišie načelo: Razviiaimo se lz lastne moči na svoii rodni zeuMH iz narodovih korenin! Tni vollv nai bode le kakor miadika. ki se vceoi drevesu. da ea oplemeni. na nirsrove vrste in nieeoveo-a rootraniega zdraveea značaia ne izpremenl. ampak ?a oiači. Narod ie šelc mrtev. če se ubiie njefnv duh. Tako se ie irodilo Grkom. ko tini ie bila vzeta kultura. Rim so ubili tuH boeovi. Rusiii so naiprei izpodko<pali temelie razni vplitni liudi. ki niso npoštevali narodne<y<i duha- iznriiena aristokraciia s pariškimi šeerami. nemoralično činovniš?vo. — ootem pa pisatelH. ki niso pisali narodu in njegovim potrebam prlmerno. Gosposvete nas orooa sovražnik le tedai. če ie že ubil duha narodti na teh tleh naš-e naisloviteiše zeodovlne. Grška oravliica pripovedme: Antaios. sin morskeea boea Pozeidona in Gaiie. vladar v Libiii. ie bil silovit velikan. nepremagljiv v boju, dokler se je cHikal mate.re zemlie. Vse tuice ie prisiiil. da so se boievali z niim: uremag-ance oa ie nomoril. — Meraklei ea 1e zadavil med tem, kx> i^a ie držat nad zemljo. da se ie ni dotikal. Vse naše delo usoe (in tudi naša umetnost oostane velikan). dokler se bonio držali svoie inatere zemlie! Nai ne nride tuiec Heraklei. da nas zadavi ko bi nas mocel oddaliili od naše rodine zemlte?