Straokt vrne likal ", in lepe ega ma aljši nim alo ora rej. ora olo se atnigoTo za ega i je  vl nlster. et, Ua e oui, se daima v riti sto  novih er pribil ctose zamisiiio iozen, bna za  točni , ki se lo, da __o bi ij&. A  malo  in ua ra kaj ruiko; \>ix,a uci. uol, da uuega  se v ,. n poi itd. ki bo odgovnega citcij . lei odozarvi nilan*_o ua se a noe izveuel e pomeje vega .iualui ua ieua, _auja je oii eune m, v proti o iuu čuebiavi staijaiui, aje', e:_ta. u_o_e  prerava. l srd  siuo avki , ker svoki ni ti za e od  naredesel oliko Učim in a se janjma_BB_B Zasedeno ozemije in naaše šolske knjigeLetos sta izšli v založbi Jugoslovvanske knjigarne dve knjigi — zemljepiisne ozir. zgodovinske vsebine — namennjeni naši Ijudskošolski oziroma srednješoolski mladini. V dno duše me je zazeblo: našeemu zasedenemu ozemlju ni posvečena v obeh knjigah ni jedna beseda, kaj še-le berrilni sestavek! Fčlavnatelj H. Schreiner in Fr. FFink sta izdala svoje ,,Zemljepisne in zgodovinske slike", kjer na dolgo in široko opisujeta znane in neznane jugoslovanske kraje, njihovo zgodovino, šege in navade naših novih jugoslovanskih sodržavljanov. To vsakdo odobrava od prve  do zadnje črke, nista se pa spomnila ozeemlja, kjer ječi nad pol miljona bratov in sester najzavednejšega dela našega na- roda. Res, da Je knjiga le prehodnega potnena, a nekaj strani iz žitja inn bitja naših Primorcev bi dalo knjigi  večjo vrednost in )rSlike" bi bile v tej obliiki popolnejše in celotnejše. Tako pa  nekaj manjka. O tem in onem se pripoveduje, ničesar pa o naših Ijudeh v zaseddenem ozemlju, kakor da bi jih tam več ne bilo in vendar: „1 a mali, a krepko boreči se roU naš laai je doai, v njeai vrli naš ru4. zaganja va_ij suno se morje tujinee, pozreti ga v svoje žeii giobocinee." ^->. l_i_e_o..i_i-). Ce _e ne drugega, bi bilo na mestu par iibraain Gregoručevib biseroov in naioga bi bila — reciiao — tudi rešenal ,,lNas naroani dom", ,,boči", »Oomovini" aii ,,Naš coinič otmiaio!" bi bne kakor naiasc za tako zDirko primerne pessiutve in Uregorčiceve skiepne beseae: nJaz vržem se v morje, naj tuli vihar, ..a aiaao, za mano, kecor je piavar! biouarjeai poinou neMiao, naj> coimc pogube otaiaaol" bi aeiovaie nepopisn« ua nilada srca šolskg auauiae. L/iu_a kujiga, ki nas istotako kkakor prva zaiajuje ai se vec, ki nas aaravaost prouaja, je _'ajk-f\rzisn_kov ,,_.eaaajepis _a ^rcunje šoie" 1. u.i. iNisem spioa aiKon iui-ia zinui beseue o tej knjigi, zakaj prcpn.aa _t.ai Oa, ua ne bo ououi eaaa ou aa.t; aaucue uprave vsaj tako uoigoo, uokier ne uvrsi pnreuucjij v kajigi potrtoaia poprav, tjmz katcrm si vsaj uuanes kiijigu uaiaenjene aa-iai sreunjiiu ssoiaai i.iu laisau ne taorem. A aioje pricai-ovanje je šio po vodi. Stev. ioo. urauuega ii_ta aarouae viaue _a bioveuijO z uae <.o. novemora lviy. pnna-ia rii-reuDo poverjeia.tvii za uuk m uogoutstje z une l^. okioora iw. šu <i»o, s katero se goruraenovaai f,_y.__ujept. ° kraitvoaiaiO poujujc la uovoijujc a.cgovo uporauo na aa_ia sreaiijin ^oiaii. inikuo ne oi uiiei nn_.t.sar prou ;eamm, ce ui _e lzvfbtao knjigo kakor jo je sspisal pok. proi. rajk na aovo lzuaio ln poiruho; p r o t i goioviin in p r c z gg o daj un popravaia, ki jm je lzvr.u v  rajkovi kiijigi proi. KrzianiK pa laora biti vsak aai ouaocuteči i.iovenec KrziaaiKov iae raji-ov:. »Zemljepis" uaa isco aeoupustijivo napa^o kaKor icareiaer-i aikove ,,biike', naiaarec: rreviuaostno incici o aa-.ein sloveassh.eai po naajaiaa zaseucnem ozeauju, kakor ua m ircoa vec Siovenskeam srednjesoicu ve_eu, ua bivajo uoa ob Aunji ou ruija uo irsta m uaije preko Krasa ao rreuaovin vii>in najzavtiunej.i rjjegovi orratje, fvi $o stoietja oraaai Sioveasko zeaajo proti tujceai — ze)nijeiacni_n. Naanos, cneznik, ucka so po ivrzisnikovi knjigi zauiiji gorski greoeni, prcko katerih bi se ne sa.ei povspeti auti siovenskega  sreuajesoica, kakor da bi onkraj tea grebenov ne uneii več svojega uavna, ivtrzavca, Grmaue, bv. Gore, Krna, Matajjurja in neste.o urugihl Krka, Neretva, uunru so pisateiju euine omeaibe vreune jugos.ovanske reke proti jugu in zaliodu — vipava, idnjca s boco so se ma v svojin strugaa popouioma izsušiie! ln vendar aas toimo lepin m pnjetnin spominov veže baš na to GregorCiievo in našo lljubljenkol lako se v osvobojeni domovini in kar je na__alostneje v šoiski knjigi upošteva oni del siovenskega ozemljaa, ki nam je dal od Sebastijana Krcija in ddalje niimo o. Janeza bvetokrižkega do današiijin dni znamenito vrsto dusevnih velikanov, s katerinii bi se znal ponaašati marsikateri večji narod nego je naš jugosiovanski. — Naravnost veleizdajstvo pa je, če se meče v italijansko nenasitno žrelo ogronine kose siovenskega domovja in se  pita mladino našo s takimi zemljepisnimi aaksiomi kakor: ,,Kraljevina ltaiija obssega Apeninski polotok, Padsko nižino, porečje Adiže v tirolskih Alpah, Kanalsko  dolino do Trbiža in večino Primorja z V i p a v s k o d o 1 i n o" (str. 72). In druga nemanjša napaka }e, da se najde slovensko poverjeništvo za uk in boogočastje, ki je lahkim srcem sankcijoniralc to sramotno prodajo najzavednejššega dela narodovega telesa. Ce bi se knjigo količkaj pazno pregledalo, bi vendarr ne moglo priti do takih gorostasnosti! V Parizu ima naša mlada državaa že leto dni cel zbor diplomatov in strokov- njakov, da rešijo za Jugosiavijo, karr se sploh rešiti dŁ; iiskajo se doma in drugod vsemogoče knjige odnosr.o brošure,, ki skiišajo prepričati diplomate v Parizu o upravičenosti naših zahtev v Primorju. Istočasno pa imamo v Sloveniji na krmilu Ijudi, ki odobrujejo knjige, ki so v diame- tralnem nasprotju z delovanjem naših mož v Parizu. Doma v Sloveniji smo tako ', daleč, da mešamo že po šolskih knjigah I glave nadebudni mladini z naravnnost ! antipa*riotskimi pojmi in to še prednoo je izrekla pariška konferenca svojo beseuol iako zelo se nain mudil K, taki sramotai prouaji nasih pskih krajev pred rairovnan zakijučksmc raoicati nobeuen _aveunin bcev, ziasu ne onm iz zaseueuega Ija, ki vedo ijubni rodno svojo grubi tain don na jugozapadu vedea otju bratov v osvoDOjt;ai aomovini, dU bi se, če bi ne bui tako v sponevani, kakor dden mož ter z vsem sognjein domo- ia rodoijubja eneproiestiraii proti taketnu brezaoa-keam pisanju. Pa vzemimo sluCaj, da bi pkonferenca pogazila naccia praviCnsaiiioodioc.« ter bi, kar se tice oknega ozeiiuja, ne odlocila nam v ptuui v teia siucaju bi se ne smeiosiovetiskega. inteagenta, ki bi truspada siov. ozeanje oakraj ital.—juvanske nesrecne meje pod ltaiijo, ozeiaije torej ui nasel ireba bo uroi et ortu eakrat za vseiej; M e mi v osvobojeni Jugoslain na.imi krvnimi brati, bilires tako nesreCni, dprišli pod kruto laško ne priznamo nikdat nodržaviiemeje! b trpko boiesnaxn bilo sicer vzeti na znanje knskiep pariskin dipi., a pri tem ne ovau. L ausajo na neouresene brvstajaa sieacrno jutro in z ravnoistsajo Di legan zvecer k pocitku, aan posvecevan neiuuornemu ueui za kupno doiaoviao. Miadini bi bilo ijati ijubav do zaCasao lzgubljenitikov ter ji sakati, kako je zfcaajeItaiija lzvrsua na nasem narodu ropmzkotnejše vrste in netiti aied njo raasccvanja ter tako prav sistt.aiagojiu med naSun naadiai roconi iruzem uajstrupt.nejše vr^te, ki naj tiinjua aoue, ua _o našeiau narouu pnana vncDovpijoca knvica. Jki smo n-ii.er.il — zarili smo v rove ijnev in obup in vse mibli gurjupe. V-e svoje sanje in nade ia upe skriiji prcd suincem saio v črne dornovDol pod Dalmacijo, Istro, pod Krasotn, solncnimi tirdi, Vipavsko dolino, gozaom trnuvbkirn in soiko kotlino pcsem minerjev s proro&kim gre glasoIn že pod Trstom ln solnčno Gortco, Puljem in ReKo in zadnjo vasioo svet se zaziblje, ves hkratl zamajc, vse z dinai-itoni požeuemo v iraki" To Grudnovo »Pesern iredentis(Slov. Narod z dne 66. junija 1919, št.bi trebaio razrnnožiti na tisoCe izvodjo spraviti med narod v zaanjo slovegorsko kočo. Pa nazaj k predmetu! štiri dni pred odobritvijo Kržišve knjige, 10. oktobra, je izdal prnaš poverjenik za uk in bogocastjeredbo pod štev. 4358, v kateri opouciteljstvo širom slov. domovine nagovo narodno dolžnost napram bratosestram v okupiranein ozemiju aii zgitni besedami povedano: Kako vzgučiteljstvu iredento med šolsko mlaNeverjetno, a resnično: Štiri dni zodredbo se najde ravnoisti poverjeniodobri Kržišnikove dodatke in popk Pajkovemu ,,Zemljepisu" ter vrženim mahom celo zasedeno ozemlžreio nenasitnemu tujcu kza zgled ali navodiio, kako naj učstvo praktično izvaja naredbo o goiredentell! Večje doslednosti in drniške modrosti si človek res ne moremisliti! Dobrohotna usoda je pa hotela, dmož, ki je zakrivil gori opisano odtev ^Zemljepisa za srednje šole", kza tem svojim činom prenehal biti pojenik za uk in bogočastje. Na novemverjeniku pa je, da ,,Zemljepis" kramalo konfiscira in odredi novo izdajbo odgovarjala zavednosti in čuvstvnju vsega našega naroda. Predno končam, bodi mi dovoljda izpregovorim še dve ali tri besenameravanem šolskem listu, odnosnbodočih naših ljudskošolskih čitankahNa Zavezlnem delegacijskem zbvanju meseca septembra se je razpljalo o novih knjigah, ki naj se izdajljudske šole v Sloveniji. Poverilo ssestavo našim priznanim tovarišem: neju, Fleretu in Rapetu. Ne maram išenim tovarišem dajati navodil, kakopoverjeno jim delo izvrše, rad pa bipri tcj priliki opozoril na krasni uvodkaterega je prinesel »Učiteljski Tovadne 4. junija t 1. št. 23 pod naslo,,Pred novim položajem — slovenski dentizem", kjer med drugim stoji slovno: vzemo in pošijejo s poročilom tekora treh ani OKrajnemu preustojm.tvu. T navuaieij vnuur _jo_.ek, Prepičani srao, ua uo u vejt pre.ii.na vse oVi-nse m tovan.ece, ki .o g:\ poznan. tozuj.il iiiož iaea vscm u-viteij.ivoiu, ce ne o.eono, p«t po svojai uciiii. _.o.goictru auštvm vouiieij -lOveij.i.c i__euuu_e m peuagogike. _-vcsi rn lSKien sucrug s.oveaSKeuiu uciieii.cvu, v iuaert;;;* uruzd se je cuui prijateijii ined pnjatejn m js_.ren uruzuoaiK iucu ucitmj.cvom. lenieijit m uo.ieutn v svoji -iro__i je i;eui.iosno koraiiai po svoji zacrtani poti — z tietom napiej! lztrguia gaje iz iiiisin vrst tiagCna .mrtl i_.c_.t:K je ou teuitMit peuagobKi pi-aieij, fuoiog in kntiK. _.u.aui svojea puv.ciii iiioucrnega staa.ca kol peua^o.Ki pibutcij je uzivui iaeu uaieij.ivoai aaioo ug.eaa. J->h je tuui uoigoietm uieuniK ,,_j. i-voaa". /.a uanes javijuaio tovanscii 111 tovari-icam saiao to krutKo tragicno vest in oojavimo v pnnounji steviiKi mozu qostojaejsi spomenik. — beiokranj.ko šolstvo. Ta mizerni naslov se bo še veckrat ponavijai. i-oaarjam, ua mso mogoce raui cse.ne kapnce, anipak le nujna potreba, ki aii e aa naru, aa se pecain še naaaije z mizeijo beiokranj.kega šoistva. Na zaunjen zborovanju .aio culi toiiko pntožb, ua bi laiiko napolnai ves list. Naša srcna žeia je, da se sleanjič le zganejo oblasti n urede razniere, kajti s_eer moraiuo okioniti piuv vsako odgovornost tako glde vspeliov pri pouku in odgovornost giede na škoao pri šol. poslopjin. Kaj a je krivo vsemu? V ijrvi vrsti giuha ušea našin oblast: žalostne pretekiosti. Med e spauajo seveda naazorniki, ki se v strau za svoj stoiček niso upaii sitnariti okli predsednikov okr. šol. svetcv. Leto a letom se ponavijajo sledeči slučaji. Pri šoii je treba popravila. vodstvo se obre do krajncga šol. sveta, ki nirr.a za tae stvari nikoli smisla. Ko to ne pomag, zaprosi vodstvo ponioči pri okr. šol. svtu. Ta ukaže kr. šol. svetu izvršiti poprvila, šol. vodstvu pa poročati, če so e izvršila. Popravila se ne izvrše in treba je prositi vnovič pomoči. Kr. šol. svt dobi vnovič ukaz, ki pa ostane brez moči. Stvari se vlečejo v neskončnost, in šoa trpi, razpada. Oblast brez eksekutivne moči ni oblast! Ko vidi učitelj, da ga oblasti ignorirajo, začne ignorirati še o. Veseije do šole in kraja gineva in haji drugam! V kak prid šolstvu so take ramere, vemo. Zato je edini lek vstrajati pi delu in moledovanju, dokler niso zadeve urejene. V naši di^avi se ne smejo take stvari več goditi! Ce bi se pa hotelo kje kaj sličnega daije počenjati. bomo nastopili z vsemi sredstvi proti takhn razvadani. Srani nas zaradi tega ne bo, ker ne delamo iz kakih sebičnih namenov, ampak nam je mar edino le napredek našega naroda, katerega učitelji in vzgojiteli srho. Za danes konstatiramo _amo, da se niso razmere pod jugoslovansko vlado še prav nič izpremenile. Nujna potreba bi tudi bila, da se preseli okr. šol. nadzornik vsaj za nekaj časa v Crnoinelj, kaji iz Novega mesta do Starega trga, Vrh, Vinice, Adlešič, Bojancev, Stare Lip, Tribuč in Gribelj je le predaleč in to zlasi v ziinskem času! Tako pa raižajo akti iCrnomlja v Novo mesto in nazaj in lovdrug drugega, a prizadeti čakajo celvečnost na rešitev. Vpeljejo se naj uradni dnevi pri nadzorniku, ker sicer se navadno zgodi, da se pripelje nadzornik v Crnoinelj ravno takrat, ko ga iščeš v nujni zadevi v Novem mestu. Ravno v današnjem času je nadzorovanje potrebno, kepotrebujemo mnogo svetov in podporekavno tako je potrebno, da ima nadzornik tudi kako pisarniško moč, kajti sicene raore opravljali svojega posla v polnnieri. Odločna naša zahteva, da se imajpregledati službene zadeve zadnjih deselet, se mora udejstviti. Zahtevala je tže ,,Zaveza". K terau spadajo tudi novstavbe, ki se naj temeljito pregledajokajti danes se rušijo ravno v Belokrajinnove šoie in nudijo zavetišče nevarnim gobam, kakor je to n. pr. na Talčjem Vrhu. — Razposlal sem bil vsem šolskira vodstvom okrožnice z vabilom za pristop v našo Slovensko Solsko Matico in na vplačanje članarine. Tostran VVagensperka v litijskem sodnem okraju, se je zglasii za pristop in vplačal članarino, razen učitelj.tva litijske šoie, saa^o 1 t-ovanšKaj pomeni to? Tovariši, storite takosvojo dolžnost! B. Anrioljšek, poverjenik— Širjenje slovenskih učKeljskih listov rned učiteljstvom v Srbiji. To delo in nalogo si je nadejal tovanš M. V. PoP o v i č v Beogradu. V ,,Narodni Prosveti" piše toplo pisan članek v tem smislu in propagira misel, da se morajo stanovski listi vzajemno izmenjaje razširjati ftied srbskim in slovenskim učiteljstvom. y članku opisuje našo stanovsko-časniKarsko organizacijo in našteva vse liste. ^i jih izdaja naša organizacija. Ponudil; se je, da bo on posredoval srbskemu uiteij.tvu pri narocitvi listov. V članku tudi : opisuje Siicnost slovsnskega jezikas , srbskim in njega lahko razumljivost. — Akcijo tov. M. v. P o p o v i 6a mi najtpieje po. iravljamo, ker na ta način nastopamo pot k pozitivnemu in reaineu ujeuiajenju. »Zaveza" je šia v tein oziu ~-e uaije m je aaia svojemu delegatu niog, ua pri skupni seji v beograau predlga, naj srbsko uciteijstvo poSilja ,,Nrodao Prosveto" na vsa naša okraja u<-itejska uruštva, mi pa jim vračamov zaiaeao njiliovun okr. uč. ar. »Uciteijskga Tovanša". S tera napravimo zopt korak naprej k measebojnemu spoznvanju in proučevanju measebojnin raraer. — Šolski list. Vse tri stopnje Šolskga Lista boao aotiskane do 31. dec. t.1. Kazpošhjaii jiti boiao takoj v pričetu jan. iy_.O. na kar opozarjamo p. n. šoisa voastva in ostale naročnike. Založništvo. — Doprs.ii kip Simona Jenka primren za šole in pisarpe je založila »Uciteska ti-karna". Kip smži kot okras za vsko sobo in je urnetniško deio akademinega kiparja Repiča. Cena je za sedane čase miniinalna, ker stane samo 100 . i.oiskim vodstvom in uradom izdelck topo priporočarao. NaroCa se v MUCiteijsi tiskarni". —Bogato darilo. Trški aprovizacski odbor y Smani pri Jelšah je izrocl ves svoj čisti dobiček šolskemu vodji . Hinku Sumru in sicer: 41o8 K 24 v ljudsi šoii za učila, 700 K obrtni nadaljevali šoii s trgovskim tečajem za pisalni stro. \sa čast blagim dobrotnikom! iiola ima malo prijateljev, dobrotnikov in zaščitnkov, a ima jih vendar le. Zato raora učiteljstvo tem rnaloštevilnim vseiej n povsod in ob vsaki priliki iziažati priznnje in zahvalo ter izkazovati vse spoštvanje. — Namesto venca na grob svojetuu tovarišu, josipu Svetliau, nadučitelju Poljčanab, je darovalo slovenjebistriško učiteijsko društvo 60 K ,,Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani". — Jugoslovanske Jasllce. Umetniškpropaganda je prišla na lepo misel, založiti jugoslovanske jaslice. Naš mojster Gaspari je oblekel vse »pastirce" in druge častilce okoli betlehemskega hlevcv slovcnske, oziroma jugoslovanske noše. Kompozicija jaslic je prav dobra iposamezne figure so izborno pogoden. Celoten vtis je zelo slikovit — izoornučinkujejo pestri ..pastirčki" na temnozelenem mahovitem ozadju. Večrazrednicam bi došle jaslice mogoče prav celpri risanju. Prepričani smo, da bode občinstvo rado seglo pq njih in z lahkotpogrešalo druge jaslice, švabskega izvora. — Se enkrat belokraujsko šolstvoMoti. se prijatelj, ki so ti še v spominnaši članki o belokrar.jskem šolstvu, čmisliŠ, da se je kaj izpremenilo pri nasPrihijemo danes, da vlada pri okr. šolsvetu vedno večii nered in da so vsprošnje bob v steno. Da pa ne bo mogočmislil črnomaljski sportsman, da je Šolin šolstvo zadnje na svetu, bomo naredilže potrebne korake, da dokažemo nujnost in potrebo ureditve šolskih razmerPrinesli bomo prav vse na dan, ker ntnoremo dopustiti, da bi šlo tako škandalozno dalje. Danes pač ne bomo več trpeJ, da bi stanovalo učiteljstvo po opisanibeznicah, ki so za vse prej, kakor pa zstanovanje človeku. Zamude, kolavdacije, popravila in drugo počiva še letopopolnoma. Za slavnosti in svečanostdobivajo -ole d o s 1 e d n o prepozna obvestila. Ali se dela to mogoče namenoma? Tudi to je lahko mogoče pri posilju&oslovanih, ki niso zmožni niti slovenskega jezika. Belokranjsko učit. društvo bo ze naredilo svojo dolžnost! — Lne 26. oktobra 1.1. je urnrl pri Svjurju ob Sčavnici vpokpjeni učitelj in posestnik tov. Anton Munda, star 78 let. 2e za časa prve reformacijske dobe je delovakot mlad, a samostojno stvaien učiteij na spodnjem Stajerskem in vzgojil kot strog in pravičen čiovek značaje, katerin imena so danes tudi širše znana. Med njegovimi ačenci naj se le omenijo: dr. Anton Koroieca, dr. ^ranc hešiča, dr. Jakob Zmavca in veliko drugih. Deioval je pa tudi kot glasbenik in marsikatera cerkvena in ta..ozvana ljudska pesem se najde kot njegov izdelek v domačem arhivu. Bridka usoda, ki doieti navadno človeka, niu je vsied živčne bolezni preprečila njegovo nadaijno učiteijstvo in splošno delovanje. Zadnja leta je živel v pokoju na svojern ,)osestvu, kjcr ga je dohitela lahka in srečna smrt, dve leti po težki izgubi dobre in blage žene. Bodi mu ohranjen spomin in .ahka •.eni'ja! t UčiteljicJ-članicI Tonjl Kraševlčcvi. Jmrla je po dolgi, mukapolni bolezni. Bila e žrtev svojega poklica. Vestna in idealna v^ svojem delu se ni uslrašila nobenega truda. Z veseljem je šla r<a delo naurejsamotno beiokranjsk-j vas urešnjevciVUaao. neizkušeno, zelo inteligentno dekni v tej zapuščenosti pogrešaio družbsaj je Lu_eia prea seboj neaoline oči svojijubin otrocicev. Vsaka skrb in terana iisei je izginiia poleg decc — 2e tu je dbiia prvo i<al boiezni. _.aro si je hoteia opuiaoci in premeniti učno mesto. Zašla je še v siaoši kraj v gors».o vas CemšeniTuoi tu je delovala neuniorno v prid mldini. V žaiostnern vojr:em času pri slauciteljski piaci ni mogia inisnti na počitein zaravijenje. J.'ozabij_lu je nase. — -Sjala je v srca otrociuev seme s trdniupoai, da obrodi nekoč tisočer sad. Meutem je revica zbnigia tako, da so pešaie teiesne inoči, da ji je ginila moc energija. Potrta in re.i_,nirana se je vmiuoaiOvf. U/e leti je trteia hude bolečinNjena duša pa se je kljtib temu še trdnokiepala uade, da skorrJ ?opct pohiti nieIjube otročiče vzgajati \r. učiti. V tem je vdeia svojd bodočnost, svojo edino srečNi ji privoščila usoda te sreče. Strte sc biie vse aade in upi. lsivieno je žeiela delvati za rmadino in naro.l - a morala je ztisniti oko, izdihnila je svojo preblago dušv 27 letu s\oie starosti. Z vso čisto nedožno ljubeznijo so se je oklepaii otroci. Vskoieginje in kolegi, ki .o poznali to znčajno dekie, so jo spoštovali in ljubili. Zdpociva v liladnem grobu. j>uh njen pa žiin bo živel med potrtinii koleginjami. Kolegiuje. — V uvaževanje višlemu šolskerasvetti. (Iz krogov učiteljev beguncev.) Pripeti se v zadnjem časda potrka na vrata višjega šol. sveta kaučitelj iz zasedenega ozernlja, ki želi priv Jugoslvijo in poprosi za nameščenje tAko je bil prejšnje dni zopet kak zastopnik Slovencev iz zasedenega ozemljpri imenovanem uradu, tedaj ne naleti ndobro. Sprejem ni preveč prisrčen in tovariš odhaja užaljen, ker ga pode nazav sužnost! Da ne bo nepotrebnega prerekanja in nesporazumljenj — opozar]am višji šolski svet, da imamo svoj klubki ]e naš zastopnikinna katerega se je obračati po informacije. Drugi— konstatiram, da prihajajo na višji šolski svet večkrat taki elementi delat razpoloženje, ki bi jih mi nagnali ,^ palico"ako bi biii navzoči. Učiteljstvo zasedenega ozemlja ve brez vsiljivih ,,varuhov"kaj ]e njegova dolžnost napram naroduOmojfočite naSim otrokom študij ntukajšnjih šolah z izdatnimi gmotnimpodporami! Zagotovite učiteljstvo, dinia tu zaslombo v moralncm in gmotnem oziru v slučaju preganjanj in uverjeni bodite, da ne bo prihajal sem nihčeki ni prisiijen zapuščati domače grudpo nevzdržnem položaju. Če pa prosijsedaj nekateri za nameščenje radi družinskih zadev, ne zavračajte jih brezpogojno i-n jim ne žalite duše, ki tako silntrpi ?aradi nesreče, v katero so prišlzaradi okupacije. K sklepu pripomlnjam še, da nisem napisal tega \z nikake osebnosti, ampak edino v narnen, da opozorim pristojne oblasti, da si ni treba pustiti vplivati po nikomur glede nas. Očiteljstvo in duhovščina iz zascdenega ozemlja imata skoro brez izjeine čisto vest in ponosno lahko irdita, da sta izpolnila svojo narodno dolžnost: česar inarsikateri ,,infqrmator" viš. šol. sveta ne mors trditi o sebl, ker se je spomnil nanj šele, ko je nastalo qko!i njega sumljivo prazno in so morali najboljši pobegniti, da so rešili — glavo. — Orbtna nadaljevalna šola v LJubIjani. Osrednje društvo kovinarjev je napi avilo letošnjega leta 3. marca vlogo na poverjeništvo za uk in bogočastje, v kateri pozivlja, da naj se vendar že enkrat po petih letih te So!e zopet otvorijo. Nato je sjoriimenovano poverjeništvo odgovorilo, da se šole vsled tega ne otvorijo, ker občina Ijubljanska noče prispevati tega kar ii pritiče. Občinski svetnik sodrug Mihevc je nato v predzadnji seji občinskega sveta župar.a interpeliral. Nato je v zadnji seji lobil odgovor, da se obrtno nadaljevalne šole z novim letom prično. Tedaj šlo je za borih 8300 kron in teh občina celih pet let ni imela za uboge vajence. — ..Selbsthilfe der Lehrerschaft Ste!ermarks". Uprava društva nam javlja: Od zadnjega opomina y septembru sta dva nova smrtna slučaja i. s. 177 in 178. Umrli sta: 19. sept. učiteljica Marija Schopfer in ^. oktobra voditeljica Roza Labres. Vplačati je po Štiri krone v smislu društvenih nravil. Opozarjaino učiteljstvo, ki je še prizadeto, na sporočilo uprave. — »Glasbena Matica" v Ljub.jani ]e izdala v svoji zalogi klavirski album za Uovensko mladino od profesorja Pavčiča Ta alburn obsega vse najlepše slovenske narodne pesmi prirejene za klavlr ter se uporablja tudi lahko v svrho ppuka. Izvod stane 16 K in se dobi v zalogi ,,Qlasbene Matice" v Ljubljani Goskli š 8