T « r ■ t [sol t LETNICO (ž / obhaja letos // ) "Amerikanski )1 j Slovenec" ji AMERIKANSKI - X. - .» SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta 'pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.- (Official Organ of four Slovenian Organizations) p ;J\ U UsuAL U1V NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STEV. (NO.) 245. , CHICAGO, ILL., TOREK, 23. DECEMBRA — ^utsuAi, utAi za, is*n y^i; i LbiniK *. «_ 1__'____a.____ r>. J •___• i____i • _ človeka ali pa, dokler se ne bo izvojevala zmaga. Dodal je, da bi bilo mogoče četnike odpeljati na varno, Če bi jim ne bilo mogoče poslati pomoči, vendar, da bi bil to "nevaren poiskys". -o-- Uvodnik New York* Timesa Pred 23 leti je v neki enonad-stropni hiši v porušenem Beogradu srbski prestolonaslednik Aleksander sprejel vodstvo trojne države Jugoslavije. To se je zgodilo nekega zimskega dne ob zorstvom. Podpirajo jih kmetje. Njihovo delovanje se je tako posrečilo, da se zdaj vodijo prave vojaške operacije, ki branijo njihove predele v gorah. Pomoč njihovih žena mnogo velja. Mnoge med nj'imi so članice četniških organizacij. Žene četniki nele skrivaj prinašajo vojaške potrebščine ter služijo kot kurirji, temveč često sodelujejo v borbi proti Nemcem, žrtvujoč svoje življenje za Jugoslavijo. AMER1KANSKI SLOVENEC Torek, 23. decembra 1941 Dogodki ■Md Stovead p* Ameriki it - ===== i Rojenice -Cleveland, O. — Prijazne vile rojenice so se oni dan ustavile pri družini Mr. in Mrs. Frank Bucher na East 72nd Street ter jim prinesle v dar krepkega fantiča prvorojenca. Prijatelji častitajo! Na vojaškem dopustu Cleveland, O. — Iz taborišča Shelby, Miss, je dospel za nekaj dni na dopust 1c svojim staršem Fred R. Slaper iz Bonna Ave. — Iz Fort Knox, Kentucky je prišel na osemdnevni dopust John Velic, iz East 60th Street. — Iz taborišča Barkley, Texas je pa prišel na dopust 1J5. decembra Frank Krasovec iz East 172nd Street, ki je moral v petek 10. decembra že odriniti nazaj. GIBRALTAR - VOGELNI KAMEN BRITANKEGA IMPERIJA Ne daleč od te stene se v ozkem pasu širi mesto, ki ima umetno pristanišče. Severno in južno od mesta se skalovje u-makne nekoliko vstran, in tam so nogometna igrišča, konjska dirkališča, igrišča za kriket itd. Na jugu so garnizijske vojašnice, guvernerjeva stanovanjska hiša in uradni poveljniški prostori. Zgoraj v skalovju, za granitnimi stenami, pa so budno na straži baterije težkih in daljnosežnih obalnih topov v družbi s protiletalskimi topovi. Vse to je nevidno tudi za ostro letalčevo oko. To pa da-ka obeh morij. Dvanajstero baterij moli svoje cevi proti zapadu. Ni namreč važna obramba izhoda, ampak vhoda. Vsaka teh baterij je opremljena z vsem tehničnim materialom, ki ga pozna moderna vojaška tehnika. Vse je tako spretno skrito in zavarovano v skalovju, da je varno pred slednjim letalskim napadom. General Ironside je ' zopet zložil karto, otr kateri je dolgo tuhtal, jo položil v miznico in se zadovoljivo nasmehnil: Gibraltar bo tudi v tej vojni storil svojo dolžnost. Nestrokovnjak se bo gotovo začudil, zakaj ni Gibraltar letalsko oporišče. Imel bi prav. Za letala res ni preskrbljeno, tem bolj pa za ladje vseh vrst. Sodelovanje britanske in francoske vojske nam odgovori na vprašanje, zakaj Gibraltar ni letalska baza, kaj hitro, če vemo, da ima Francija v Severni Afriki, v Alžiru in Maroku številna letalska oporišča. Tako je Gibraltar pravi Cerberus dveh morij. V sedanji vojni je. služil do-zdaj Gibraltar le kot skladišče tihotapskega blaga, to se pravi, za 'blago, ki je bilo namenjeno v Nemčijo. Odzdaj, naprej pa vse to blago plenijo zavezniške bojne ladje, ki opravljajo na vseh morjih blokado Nemčije^ Gibraltarčani so nedavno lahko slišali v objavah sovražnih radijskih postaj značilna poročila. In sicer takale: Gibraltar strada, vožnja britanskih vojnih ladij je otežkočena. Gibraltarska ožina pod kontrolo tujih podmornic, zaradi pomanjkanja žive- Sestra misijonarja Rev. Lampeta umrla Duluth, Minn. — Dne 12. decembra je v St. Mary's bolnišnici umrla Ana Lampe, v starosti 81 let. Rojena je bila v Ljubljani in je leta 1900 prišla v Ameriko k svojemu bratu misijonarju Rev. Simonu Lampe-tu, ki je misijonaril med Indijanci v Minnesoti, ka-• * teremu je gospodinjila celih 39 let. Pred 12. leti se je preselila v New Duluth. Ker je zadnja štiri leta skoro vedno bolehala, je skrbela za njo njena nečakinja Mary Lampe, ki je sedaj sama težko bolna. Pokojna je bila samska. Pred hišo okraden Cleveland, O. — V soboto 13, decembra je bil pred svojim domom okraden rojak John Stupka. = Neki neznanec je prišel mimo njega in ga poprosil za vžigalico. Takoj nate ga je pograbil za očala in mu ob enem tudi vzel denar ter izginil v temi. Ubit od avtomobila Imperial, Pa. — Tukaj je bil od nekega avtomobila do smrti pobit petletni sin Mr. in Mrs. John in Matilda Kosenina. Pokopan je bil na St. Mary's pokopališče v Imperial, Pa. — Prijatelji izrekajo staršem nad izgubo sina prisrčno sožalje! — J. Y. ža so bili prebivalci prisiljeni načeti železne rezerve hrane itd. Ta poročila je guverner de-mantiral, ne po radiu, ne v časopisju, ampak na vse bolj u-čin ko vi t način. Dovolil je namit3č razdeliti zaplenjeno blago brezplačno med prebivalce. Ves dan je trajala pojedina. Okrog 27.000 Gibraltar-čanov, civilistov in vojakov, se je gostilo, kolikor jih je bilo volja. — Ali ste že kaj prispevali za ubogo trpeče staro domovino? Ako še ne, položite čimprej e mal dar, domovini na eltar! Napisal: Edgar Rice Burroughs THEN HE LEAPED To THE BOUGH THAT U6TOO HAD SECRETLY GM AW EDIT BROKE // STIRRED BY PRIDE AND CONFIDENCE, TfcMMY CLIMBED AFTER HIM. USTOO CIRCLED AROUND THE WEAKENED BOUGH, THEN STOPPED, DARING .HIS PURSUER TO FOLLOW. WITH A SHARP RIP AND CRASH, tommy plunged ^arthy/a^o, Ugtoo se jc vrtel veduo 1c okolu ob-glodane veje, nato sc ustavil, da bi mu preganjalec sledit Ponosen na dosedanje uspehe in zaupajoč^ sam vase, je Tommy splezal za izzivačem. Naglo je skočil na vejo, katero jc bil Ugtoo pregrizel. Veja se je zlomila! Z močnim treskom in šumom jc veja s T^mmyjem vred padala na tla, Stran 1 Amerik&nski Slovenec Prvt tn najstanjH slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. . Newspaper in America. ' - Ustanovljen leta 1891. Established 1891. Ixbajs vsak dan rasun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, M on- J leljkoy in dnevov po praxriUdh. day and the day after holidays. Ixdaja in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: L849 W. Cermak Rd.f Chicago. 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina: Subscription:^ Za celo leto__________________$6.00 For one year-----------$6 00 2a pol leta_______'' 3.00 For half a year--------------3.00 Za četrt leta__________1.75 for three months-----------1-75 Za Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto_______$7.00 For one year---------$7.00 Za pol leta_______3.50 For half a year------3.50 Za četrt leta_________________2.00 For three months ^----------2.0U Posamezna številka_________ 3c Single copy —.....—----------------- Dopisi važnega pomena ca hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide Ust. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. __ Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office a1 Chicago. Illinois, under the Act of March 3. 1&79. _ , Če pogledamo na cediva j V Srbiji se odpor nadaljuje, dasi Nemec obeša in strelja na debelo. Četniki so moialieito na pravem: le jugoslovanska vojska je položila orožje, ampak pod pogojem, da ostane država neokrnjena. Nemec in Italijan ni- * sta držala pogojev, razdelila sta državo, toraj so Srbi mo-ralno upravičeni, ako se borijo z orožjem za svobodo. Sta- 1 lišče neke "vlade" generala Nediča je zgolj oportunistič- ^ no. Srbi imajo dosti napak, ampak radi odpora so na g mestu. Ali bodo uspeli, za to ne gre, na pravem bi bili j tudi, če bi podlegli, dosti pa je upanja, da uspejo in ogrom- ^ ne žrtve ne bodo zaman. ( Poglejmo malo na slovansko polje. Cehi so se vdali brez odpora, ko sta London in Pariz \ prikimala. Nočem soditi in presojati, še hvalili so Cehe J radi miru, ampak odpora ni bilo, za svobodo se niso po- : stavili. Slovaki so poleteli takoj v Berlin in dobili "svobo- ■ do", kakršno imajo, klaverna je. Slovence kot skupnost j je težko presojati, zavestno pa se niso podali, le odpor je bil nemogoč. Hrvatje nudijo vrlo žalostno sliko, ker vsaj 1 neki so šli v Berlin in Rim, in mnogi ponižno sužnijo, dasi j se hudo postavljajo radi "slobode". Kot narod so se slabo ( postavili, saj zdaj zatrjujejo* da sploh niso Slovani. Bolgari se ne smejo sklicevati le na "tujo vlado", Srbom so : takoj zasadili noč v hrbet, svoboda je sužnost. Postavili pa so se Poljaki, izgubili sicer, ampak zdaj 1 igrajo celo kot Slovani vrlo dobro vlogo. Kako je pri Rusih, vidite vsak dan. Ali se vpirajo žilavo kot Slovani, ali * le kot komunisti, boljševiki, danes nihče ne more presoditi, ampak odpor je junaški, vsaj za Rusijo, tako ali tako, se borijo pri neznanskih žrtvah, da jih občuduje vsak, ako ima še kaj idealov, ker ideali bodo prišli na dan, če je odpor uspešen. « * Slovencev zdaj ni mogoče pravilno presoditi, ker so tvorili le del Jugoslavije in so razmere take, da je kak naroden odpor nemogoč. Vsekako pa je bolje med Slovenci, kakor je med Hrvati, kjer se velike mase naroda . klanjajo kljukastemu križu in se imajo še za junake, ako dim več Srbov, toraj Slovanov, pobijejo. Niso vsi taki,. ampak kot narod nudijo Hrvati klaverno sliko. Lahko pa rečem kako glede Slovencev, kako so se postavili tedaj, ''ko je nekaj zasijalo, ko se je prikazala Jugoslavija. Ali se niso dobro postavili? No, priznajmo, da se niso ravno slabo. Majniška deklaracija je izšla izmed slovenskih krogov in je vžgala precej tudi v narodu. Bift so tabori, narod je govoril, na Koroškem je roži ^alo malo tudi orožje, bilo ie nekaj junakov, žrtev, žal, brez sadu, ker je glaso-| vanje (?) vse odneslo. V Mai ifcc: n je b,::.o bol"? srečno j naključje, Maister, Verstovšek . .. so t : ::ic v.rjvlC Hi raz-: mere, sekaj je narod t 1, v borbi r k - narod v celoti ni 11' Tu ' delo je bilo boli srečno nald . " .t-. ■ r i lo važno vlogo, dasi eni. o le č l n n 5 . B ' tistega dogodka, kjer so srbski ujetniki igrali Viogo a.i-tantnih čet, bi bili Italijani ostali v Ljubljani in že tedaj bi j bila Lubiana, kakor je zdaj. Politika, ki je sledila ie naletela na hudo kritiko, in seve je bila politika — srbska. Nočem presojati, lahko pa trdim, da bi brez Srbov ne bilo vsaj tiste Jugoslavije, kakršna je končno prišla. Kjer je bila vroča točka, je odmevalo, da morajo Srbi pomagati. Ali so pomagali, ali tudi pravilno, mora zgodovinar presoditi. Vsekako je bila Jugoslavija. Kakšen odmev je našla v narodu? Ali poznate dogodek na Poljanski cesti v Ljubljani? Italijani so nestrpno čakali na take dogodke, in brez odločnega nastopa generala Smiljaniča in Narodne vlade bi bilo že tedaj Jugoslavije med Slovenci konec in to po — krivdi nekih Slovencev. Pozneje je prišlo še do vse hujših razmer. Ječe so se odpirale, odpor je nastal. Ali za svobodo, ali le odpor zoper Jugoslavijo? Morda je bila res politika napačna, ako se je ljubezen do Jugoslavije izpreme-nila v srd in mržnjo. In več ali manj je šlo tako skozi vsa leta, dokler ni prišlo do razmer, kakršne so zdaj. Slaba je bila Jugoslavija, ampak slaba pred vsem, ker narod na splošno bi bil rad imel tako Jugoslavijo, ki bi bila brez 0 SV. MISIJONU IN DRUGO c IZ LORAINA J Lorain, O. t Pretečeni teden smo imeli I tukaj v naši slovenski cerkvi t SV. misijon. Starejši smo se ga ( : 1 kar veselili, ker smo zdaj t točenih štirih letih imeli i 1 i : csr.o tri angleške misijo- i i . .anji sv. misijon je pote- : sc-po in mirno, le udeležba ž j - bile.: lahko mnogo boljša. — : . .. i.-: j se, da starejši duhov- < :;ild iz naroda bolje razume- j jo svoj narod in narod bolje < razume nje, kakor pač tudi mlajši takoj vzljubijo enega < njihove vrste, a naj bo že ene- < ga ali drugega stanu. Vendar pa priznam in si upam javno trditi, da je bila posebna božja volja, da smo dobili za sloven-; ski misijon mladega, tukaj ro- ■ jenega duhovnika misijonarja, ■ v osebi č. g. Rev. Alojzija Medica. Imel je lepe jedrnate govore, ki upam, da so šli vsem , do srca. V imenu obiskovalcev sv. misijona naj izrečem g. misijonarju prisrčno zahvalo za " njih iskrene govore, trud in - žrtve, ki so jih v tem času do-t prinesli za nas in našo faro. — i Kdorkoli pa je tudi poslušal ; te misijonske govore, je bil j pač vzhičen, in marsikdo, mislim pa, najbrž vsi, smo se čudili lepi slovenščini tega mladega duhovnika. Jezikovne napake so bile tako neznatne, da jih je najbolj občutljivo slovensko uho komaj opazilo. Ali nam ni ta mladi častiti duhovnik laliko za vzgled vsem, posebno pa še tistim, ki trdijo, da bo slovenskega jezika v Ameriki kmalu konec; ki trdijo, da slovenščina mora v grob, in da jo je nemogoče rešiti. — Ali nam ni bil ta častiti g. misijonar, — on sam o-sebno nevede, — ena sama glasna in očitna pridiga, da se mladina prav lahko v vsakem stanu priuči slovenščini če le hoče? — O, ni še potrebno, da bi mogla slovenščina tukaj v Ameriki, svobodni Ameriki, že tako kmalu utihniti. O, ni se potreba izgovarjati, da mladina ne mara za slovenščino. Se manj pa je potrebno, da bi morali mi, ki smo prišli iz starega kraja stati že pri odprtem grobu in molče gledati, da bi i slovenščina, najdražja naša ! dediščina, ki smo jo prinesli starega kraja, sedaj pre-: fre naše domovine, umirala I" dla-v grob že v prvem ro-. r re več bi bilo to žalostno 'n .grenko za vsako zavedno sv; isko srce. — In kar je -.c^cča enemu in nekaterim, ;;akaj bi to ne bilo mogoče mnogim? V par privatnih besedah s č. g. misijonarjem, sem izve- aeia aovoij in vse. izrazu se je sam, da se ima svojim učiteljem očetom frančiškanom v Lemontu in v prvi vrsti še najbolj Rev. Bernardu Ambroži-ču, ki smo ga imeli čast videti v svoji sredi ob sklepu misijona, zahvaliti, da se je tako naučil milega slovenskega jezika. — Nekoč sem slišala, ko se je neka vodilna oseba izrazila, da Lemont in slovenski očetje frančiškani, nimajo pomena za Slovence v drugih i oddaljenih škofijah in krajih, kakor je Lorain. Da to ni resni-, ca, nam je dovolj živ in očiten ■ dokaz ravnokar obnovljeni sv. • misijon in č. g. misijonar sam. > Vrste čč. gg. duhovnikov, ki l so prišli iz domovine, se hitro, - tako strašno prehitro redčijo. - Kako pogosto se sliši: Umrl je , slovenski duhovnik; — slovenski - duhovnik je v bolnišnici; in spet - kjer se drugi bori z boleznijo. In v sedanjih razmerah ne moremo pričakovati nič več duhovskih moči iz domovine. A Slovencev, ki so iz domovine, je pa še mnogo, mnogo po širni Ameriki. In če ne pridejo posebne šibe božje in bolezenske epidemije, česar nas Bog obvari, potem, Slovenci ne bomo še tako kmalu izumrli. Mar ne bo potem, oziroma je, že dolgo, ravno slovenski Lemont m z njim griček Aasisf, tisto veliko in edino ognjišče in torišče, odkoder se bo izlivala slovenska duhovna tolažba po bližnjih in daljnih slovenskih naselbinah ?! Predragi zavedni slovenski katoličani, Tblizu in daleč, ne pozabimo torej slovenskega Lemon ta in čč. sester na gričku Assisi. Pomagajmo jim kadarkoli in kjerkoli je mogoče, da bodo kmalu rešeni dolgov, ki so si jih pač morali napraviti pri tako prepotrebnih zidavah njih samostanov. Saj, menim pač, je dolžnost vsakega zavednega Slovenca-katoličana, da najprej podpira svoje lastne slovenske kaftoliatke u-stanove in potem šele tuja. Bog pa, ki vse vidi, bo pa za to in za vse enkrat bogat plačnik. Justina Paul -o- KAJ NOVEGA Z MICHIGAN-SKIH FARM Manistique, Mich. Zopet bom napisal nekaj vrstic v Amer. Slovenca, čita-teljem v vednost, da se tudi pri nas še gibljemo in smo še vedno živi. Mnogi naročniki so letofe že opisovali razne obiske prijateljev in sorodnikov po raznih naselbinah in državah naše velike demokratične Unije. — Naj vam cenjeni čitate-Iji opišem, da sem tudi jaz obi- Gibraltar, ki je že dolgo vrsto let eden izmed številnih vogelnih kamnov britanskega imperija, igra tudi v. sedanji vojni pomembno vlogo, zlasti kot prehod iz Atlantskega v Sredozemsko morje. Sredi decembra lanskega leta, so se nenadoma oglasile v Gibraltarju alarmne sirene, ki so naznanjale prihod sovražnih letal. Vsi prebivalci polotoka, 21.000 prebivalcev in 6000 mož posadke, so sie, z izjemo straž, podali v zaklonišča. Ta zaklonišča, deloma naravna, deloma umetna, je zgradil v letih 1936—1937 general Ironside, današnji šef britanskega generalnega štaba, ki je bil tedaj guverner trdnjave. Zaklonišča so povsem varna pred bombami in so lahko za vzgled vsemu svetu, kako se protiletalska zaklonišča grade. Opremljena so z električno razsvetljavo, pitno vodo, s klopmi in ležiSči za tisoče oseb, s shrambami za živila in reševalnimi postajami, skratka ničesar ne manjka. Ko so obalne baterije pregnale sovražna letala, so prebivalci zopet zapustili zaklonišča. General Ironside je postal britanskemu štabu brzojavko, v kateri je podrobno opisal prvo preizkušnjo Ironslcove linije. Generalissimus se je zadovoljno nasmehnil, ko je prebral to poročilo. Gibraltar pa je ostal Ironsidov ljubljenec, čeprav je njegov guverner zasedel važnejše in odgovornejše mesto v britanskm generalnem štabu. General Ironside je nekaj brskal po svoji miznici, privlekel na dan podrobno karto Gibraltarja in jo pazljivo pregledovala Komaj kilometer široko in pet kilometrov dolgo o-zemlje je zvezano z ozkim mo-stičem s Španijo. S svojim številnim prebivalstvom, kjer pride več kot 4^00 ljudi na kvadr. kilometer, je Gibraltar najbolj naseljen košček sveta v vsem britanskem imperiju. Čeprav je trdnjava v Gibraltarju, dejali bi, mikroskopsko majhna, vsega skupaj ima le 6000 mož, je trdnjava že od Nelsonovih časov nepremagljiva s svojim, tik pod ogromno skalnato steno ležečim položajem. NESREČA • (353) (Metropolitan Newspaper Service) UtrartcT* rEA HT^'V-repic AT^**!?!? davkov in kjer bi se vsakemu poskrbelo, da bi se bil s parom vozil. Pri takem razpoloženju mora iti še najslabša^svobo-da žabam pet, in zdaj poje žabam. Dobro je, da ge^trkajo na prsa in pravijo, da bi bili srečni, ko bi bilo le fcruha, , na potice ne bodo več mislili. Za svobodo se postavljajo med Slovani le Rusi, Poljaki in Srbi, drugi ne nudijo preveč vesele slike. skal svojo sestro in njeno družino na zahvalni dan 20. novembra. Moja sestra, Mrs. M. Simonich, živi na farmi pri malem mestu Cornel, Wis. Imajo veliko, 120 akrov obse-gajočo farmo in se v večini pečajo s kravami mslekaric(ami. Kakor so mi pravili, ima mleko letos precej dobro ceno. —-Gotovo je v hlevu veliko dela, če je treba krmiti nad 30 glav živine, pa se farmarji poslužujejo razne mašinerije. Tako na primer za molžnjo krav, potem imajo vodno sesalko, itd. — Ker so se nahajale na obisku isti dan tudi tri hčere in sin iz Chicage, je seveda več petelinov prišlo ob glave. Kadi nastale zime je tu- kajšnja Inland Stone družba odpustila veliko delavcev. Pravijo, da začasno. — Ker imamo tukaj slabo mestno vodo, so mestni očetje prišli na idejo, da so začeli vrtati ali 'dri-lati v zemljo do zdrave čiste vode. Prišli so že do 300 čevljev globoko, pa še niso nale- - teli na pravo vodo za splošno r porabo. Pač pa se je dogodilo r nasprotno, da je več manjših - virov dobre pitne vode usah-> nilo. Ker se nam bližajo božični prazniki, želim vsem naročni-; kom Amer. Slovenca in osobju | v tiskarni prav vesele božične praznike in srečno Novo leto! - A. Krasovec Torek, 23. decembra 1941 J. M. Trunk. # TEDENSKI KOLEDAR 28. Nedelja — Nedelja po Božiču. 29. Pondeljek — Tomaž Beket, škof. 30. Torek — Kolumba, dev. 31. Sreda — Silvester, papež. 1. Četrtek — Novo leto. 2. Petek — Makarij. 3. Sobota — Genovefa. ČETRTA NEDELJA V DECEMBRU "Starost je častitljiva krona, ki se najde po potu pravice (Pregov. 16,31)". Le tedaj je starost vredna vse časti, ako^je utrjena v krepostnem življenju, če ne, zasluži, da se zasmehuje. Spri-denost in brezbožnost je ^vsakemu v prokletstvo in sramoto, starcu pa ki stoji že onkraj groba, tem bolj. "Boljši je reven, pa moder mladenič, kakor star, pa neumen kralj (Prid. 4, 13)". Pri mladosti je še upanje na poboljšanje, pn starosti ne. V starcu je postala brezbožnost trda, koščena, potrjen je v njej po svojem dolgem, hudem življenju, in po oni trmi, s katero visi starost na svojem dosedanjem življenju. Ce je zmožnost do marsikaterega greha v ostarelem telesu izumrla, se veseli njegova duša še v nizki radosti preteklega življenja. Kako pa pride človek do take ničvredne starosti? Ako je slabo živel kot mladenič in mož. "Mladenič, vajen svoje poti, tudi v starosti iz nje ne stopi (Preg. 22, 6)". Tako gre navadno. Zdi se, da &o starci postali nravnej-ši, modrejši, a mnogokrat le na videz. Le moči in življenja jim manjka k grehu, ne volje. Povej, ali ne more biti dolgo življenje kakor prokletstvo božje in kakor zagotovilo pogubljenja. Ne misli, da boš popravil v starosti sedanje grehe. To upanje je navadno prazno in naravnost pogubno. Niti ne prosi Boga dolgega življenja, prosi pa nekaj povsem drugega, namreč svetega čednostnega, krepostnega življenja, ki je edino upanje, da prideš po tem do večnega življenja. "Iščite najprej kraljestva božjega in njegovo pravico, in vse to — dolgo življenje in kar je drugega zemeljskega bogastva — bode vam pridano kot malenkostne reči, ako so človeku v prid, (Luka 12,31)". AMER1KANSKI SLOVENEC AMRRTVA PRT TRT. A TAPflWavr nr>* a it t nur Stran 3 Ob izbruhu vojne z Japonsko so ameriške federalne oblasti polovile po vseh večjih mestih japonske državljane. Slika kaU skupino aretirancev, ki so jih zbrali na neki obrežni ladji ob pri imi-gracijski postaji na Ellis Islandu. di, da se toliko pogosteje spomnijo Barage in se k njemu zatekajo za priprošnjo pri Bogu. V tem smislu Baragov Svetilnik z veseljem objavlja pismo, ki ga je te dni prejel iz Kanade. Pridržuje si vsako sodbo o tem, samo zato objavlja, ker je to pismo dokaz, da kega ne \*di, naj torej ostane mož še nekaj časa doma. Reci je ostal še 14 dni, potem se mu je pa toliko zboljšalo, da je začel delati. Do sedaj se je zelo pozdravil in tudi giblje dobro s prstom. N,i še popolnoma normalen, toda midva sva zelo zadovoljna, da je tako. Zdaj sem dolžna javno za- BARAGOV SVETILNIK P. Bernard Ambrožič OFM. v Tiskovno podjetje "Edinost" v Chicagi je izdalo "Baragovo Fratiko" za leto 1942. Morebiti ste jo že videli. Ker nova knjižica nosi Baragov naslov, ne more mimo nje "Baragov Svetilnik," ne da bi jo omenil in izrazil nad njo svoje veselje. Tudi drugače je lepa knji žica ta Pratika, posebna njena zasluga pa je, da je na svoj način povzdignila Baragovo ime. Baraga je še vedno premalo znan in premalo upoštevan med svojimi lastnimi rojaki, kaj šele med drugimi katoličani. Ni Ab Baragova Zveza poklicana, da širi njegovo ime stavek ob koncu poročila, ki sicer ne govori več o Baragovi seji, pač na naznanja nekaj, kar je prišlo po seji. Tudi to hočemo tu prepisati: "Father Hiti je napravil rekordno ploščo, na kateri nam govori o življenju in delu Baragovem. Zamisel njegova je, naj bi Baragova jZveza prevzela oddajo teh plošč raznim društvom in družinam brezplačno, da se tem bolj širi propaganda o Baragu med našo mladino in tujerodci. Izvrstna misel." Da, to je res izvrstna misel. Ti povedano naravnost, pa iz :ončne opazke je razvideti, i- in se poteguje po najboljših močeh za njegovo čast, ampak vsak veren rojak Slovenec je k temu poklican. Tega se zaveda vodstvo podjetja "Edinost" in tako je nova Pratika dobila Baragovo ime. Nič ni na tem, odkod pride kaj novega za pospeševanje Baragovega imena. Naj nam pripoveduje o njem Peter ali Pavel — samo da je Baraga spet nekoliko povzdignjen med nami. Svetilnikova naloga je, da vestno opazuje vse take pojave med nami in jih beleži z namenom, da Baragovo ime in Baragov evangelij ostaneta čim bolj živa in delavna med nami. Tudi decemberska Ave Maria je prinesla lepo poročilo o Baragu in sicer opis, kako se je vršila letna seja Baragove Zveze v Clevelandu. Iz tega poročila naj za danes, o-menim ie tisto, kar je tam tiskano z debelimi črkami: . "Za Baragovo nedeljo je bila odločena druga nedelja v februarju, to je nedelja po Baragovi smrti. Župnije naj bi priredile slovesnost v cerkvi, s primerno pridigo, ki bi jo morda že tiskano poslal odbor na vse župnike, v slovenskem in angleškem jeziku." Upajmo, da te sklep ne bo c stal samo na papirju. Zelo razveseljiv je tudi do- --------- "I----jfc da je plošča v angleškem je-Mku. Zelo primerno. Naj odbor Baragove Zveze kar brž naredi tozadevne sklepe in naj plošča v velikem številu gre med ljudi. Morebiti niti ni treba, da bi se delila "brezplačno". Toda o tem naj sodi in odloči odbor. Ako nam gre zares z namero o Baragovi beatifikaciji in pozneje kanonizaciji, je ena naših prvih nalog, da se Baragu priporočamo v raznih zadevah duše in telesa. Prošnje za uslišan je po Baragovem posredovanju naj bodo seveda večinoma privatna in tajna zadeva vseh Baragovih častilcev, kadar pa imamo utemeljeno misel, da smo bili uslišani na Baragovo priprošnjo, takrat pa le v javnost s poročilom. Nikakor ne smemo sicer misliti, da je vsako uslišanje že tudi čudež. Ni naša stvar, da o. tem sodimo. Samo vrhovna cerkvena oblast ima besedo v takih rečeh., In še ona ne odloči v tej zadevi kar tako. ampak šele po dolgem in temeljitem preiskovanju. Sami od sebe torej ne smemo kakega usliša-nja kar brž za čudež razglasiti, toda vseeno lahko poročamo o dogodku in opišemo njegov potek. S tem povzdigujemo Baragovo ime in pridobivamo še druge verne Iju- se zaupanje v Barago razširja tudi tja gor na mrzli sever. Pismo se glasi: "Podpisana imam prošnjo. Mojemu možu se je že junija kri zastrupila na prstu, da je moral v bolnišnico. Obljubila sem javno zahvalo v listu Ave Maria Frideriku Baragu in sv Tereziki, če bi se zastruplje-nje ustavilo. Kes je mož kma lu prišel domov in je bilo podobno, da gre na bolje. Toda čeprav ni delal, se je bolezen spet poslabšala in čez pet dni je moral nazaj v bolnišnico Tedaj so ga operirali. Po petih dneh ni bilo nikakega zboljšanja in operirali so ga drugič. Zdravnik je reket, da je preveč strupa v njem in o-perirali so ga tudi na dlani. Ostal je v bolnišnici še tri tedne in ker se je prst zelo počasi zdravil, so vzeli sliko in zdravnik je rekel, da bo prst izgubljen. Žile da so itak pokvarjene radi operacije in prst ne bo nikoli več gibal. Tudi kost je videti okužena. Ker moj mož ne bi rad dal prsta odrezati — bil je sredinec — je prišel domov in dejal, da bo še nekaj časa počakal. Jaz sem bila zelo v skrbeh in sem se bala, da bo šla bolezen še dalje. Zato sem ponovila obljubo glede zahvale kakor prvič, kolikor se spominjam. Prav posebej sem pa moža priporočila Frideriku Baragi češ da na njegovo priprošnjo moj mož lahko čudežno ozdravi. Bila sem prepričana, da ni druge pomoči za prst. Zato sem sklepala, da bo kakork čudež, ako mož le ozdravi. Mož je ostal doma par tednov in potem so spet vzeli sliko. Takrat je zdravnik izjavilr da je moževo stanje boljše nego je mislil prvikrat. Dostavil je, da se na sliki zdaj nič ta- hvalo, pa ne vem, kako naj jo sestavim. Nisem ^ltepriSana, da je bil to čudež. Zato sem stvar opisala, kolikor se mi je zdelo potrebno, Vas pa prosim, da bi objavili tako, kakor se Vam zdi prav. Angela Lukežič, 373 Donavon St., Sudbury, Ontario, Canada." Tako se torej glasi dotično pismo. Prav je, da nam je dobra žena vse tako natanko o-pisala in enako prav je da ob koncu ni izrekla sodbe o tem, če je bilo uslišanje čudežno ali ne. Ta opis razveseljivega dogodka naj služi drugim Baragovim častilcem v izpodbu-ao. Svetilnik Čestita dobri ženi in njenemu možu, da se je vse tako ugodno izteklo. Posebej pa zato, ker se ob času stiske nista vdajala^ obupnosti in črnogledemu tarnanju, ampak sta se obrnila po .pomoč tja, kjer je najbolj gotova — k Bogu na priprošnjo njegovega zvestega služabnika. Kdo ve, če ni Mala Cvetka, h kateri se je žena sprva tudi zatekla, nalašč odstopila Baragu svoje mesto, da bi tako iz-podbudila Baragove rojake, naj se vendar že enkrat v polni meri zavejo, koga imajo v nebesih pred božjim prestolom . . . Taka misel se morda komu zdi otročja. Pa ni. Marsikaj se nam zdi otročje, kar se svetnikom ni zdelo, ko so bivali še na zemlji. Toliko manj zdaj, ko vse gledajo v vse drugačni luči, v luči večnosti ... . ANEKDOTA Nemški pesnik Teodor Strom je nekoč za kratek čas prišel v Hamburg, kjer so mu njegovi častilci priredili slovesen obed. Med gosti, je bil tudi Liliencron ki je bil posebno navdušen za pesnika. Med o bedom pa je pesnik Strom po nesreči prevrnil kozarec črnine, ki je umazala lepo beli namizni prt. Gostje so si sicer prizadeli, da bi škodo popravili, vendar je bil pesnik v veliki zadregi. Debel hambur-ški trgovec se je čez mizo skloni k pesniku in mu dejal: "Gospod Strom, ali pri vas doma v vaših krajih večkrat kaj takega užagate?" Liliencrona je to žbadanje, ki je veljalo obo-ževanemu pesniku, močno pogrelo. Ves divji je odgovoril namesto Stroma: "To se razume, gospod! Zato pa so tam toliko vzgojeni, da o tem ne govore." , j o Predata vite valim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ROŽNATA PUNČKA Dopust! Zaželeni dopust, "zvezda v temni noči", bi dejal pesnik. Ubogi soldat, v civilu kopač, izgubljen nekje v Franciji, v jarku blizu Metza, je videl vso svojo srečo v tej daljni zvezdi. ^ Rešil se bo mraza . . . blata .. . brozge . . .snega . . . švigal bo v vlaku mimo pokrajin . . . skakal z ene postaje na drugo ... in končno zapazil svojo hišico na kraju ceste in tam objel svojo ženo in hčerkico .. . živo sedemletno deklico rjavih las . . . sanje svojih sanj ! • * * * Tako je vojak štel dni v velikem koledarju, ki mu ga je bil duhovnik podaril za božič. Celo križ je zaznamoval pred 14. januarjem, praznikom svetega Hilarija, ki je bil njegov patron. Na ta blaženi dan bo po vrnitvi vojakov, ki so bili na novoletnem dopustu, sam kakor golob poletel domov . . . . . . kjer cveto oranže . . . ker smeje se in sije kakor blagoslov pomlad pod večno sinjim nebom . . . Tovariši so že dolgo časa poznali to veselje. Kajti veselje nad dopustom je kakor sonce, ki razsvetli nebo že poprej, preden vzide na obzorju. Sicer pa so govorili o tem samo pri menaži, okrog vojaške kuhinje, ko so topotali z nogami po trdem, da bi si ogreli prste . . . "Čez deset dni," je govoril vojak, "pa me bo obsijalo toplo sonce Provence. Sonce, ki je čez vse volnene obleke! . . . Seveda je že bil pisal domov in naznanil, da pride. In ža- ga priporočite, da se nanj narode ! ZNAKI ZA "DOMOBRANSKE" PROSTOVOLJCE NOV NADŠKOF Papež Pij je ustanovil novo nadškofi jo v Zed. državah, katera obsega državi Colorado in Wyoming. Slika kaže nadškofa, ki ji je postavljen na čelo, namreč doaedanji škof v Denver ju Urban J. Vehr. "Toda! . . . Potem! . . . Dobil je pismo od doma . . . pisala mu je žena,- Od tistega časa je bil Hila-rij, molčeč, zaskrbljen, zamišljen . . . Tako slabe volje, da so bili tovariši začudeni. Eden od njih ga je vprašal: Ta ne da bi bil v pismu zvedel slabe novice ... : " 'Ne." 'Zakaj pa si potlej tako slabe volje?" "Zakaj . . . ?" Hilarij se pomišlja . . . Končno potegne iz žepa svoj koledar in jim da list kariranega papirja — pismo. "Na! Beri, še hočeš vedeti, zakaj mi je težko!" Bile so debele otroške črke. križem postavljene, pa še kar čitljive: Moj očka! Tvoja Rany je zelo vesela, da bo ^ videla svojega očka. Saj ne boš pozabil prinesti punčko svoji Rany. Poljublja in objema . . . "Hm ... ne morem razumeti ... je dejal tovariš in mu vrnil list. "Ne razumeš . . . ?" "Ne." "Saj si bral, da bi moja mala rada imela punčko ..." "Pri moji veri! . . . V. januarju ... V času daril . . . In če nisi bil doma za novo leto ... " "Seveda, seveda!" Hilarij kar ne more z besedo na dan. Končno pa bruhne iz njega: "Ampak jaz nimam denarja, da bi ji fe^pil "Torej to! zamrmra tovariš." Slika kaže znake, ki so določeni, da jih bodo nosili prostovoljci, ki se pri-glase za domačo obrambo v mestu Chicagi. V gornji vrsti so znaki za pomožne ognjegasce, pom. policijo in uničevalce plinov v slučaju zračnih napadov. Draga vrsta: Zdravniški oddelki, stražniki za zračne napade ter reševalci. Tretja vrsta: Razdiralci poškodovanih -hiš, odstranjevalci -bomb- ter ali Četrta vrsta: Požarni stražniki, pomožni bolničarji in v