eso eso eso eso
eso eso esoeso
riemcčn
esoeso

velenje, 7. marca 1991 številka 9, cena 15 dinarjev
vrniti varčevalce
Pretežni del dobička ustvarjenega v LB SB Velenje gre v Ljubljano. Tako so odločili delničarji na zadnjem zboru banke.
STRAN 4
ugotoviti
socialni
položaj
članov
sindikata.
Ustanovljena je bila Območna organizacija ZSSS Velenje. Prva predsednica je ostala Mira Vide-čnik.
STRAN 3
, rokometaši padajo
Velenjskim igralcem po porazu s Celjani J ni šlo tudi proti po-I prečni ekipi Borca.
STRAN 10
8	Velenjska vlada
. marec v novih razmerah z 0 varstvu
Jutri je dan žena. Vsako leto je dan žena. Že več desetletij nas spominja ali pa bi naj nas spominjal, da so se tudi ženske uprle diskriminaciji, vojni, se borile za mir, enakopravnost, za svoj boljši položaj v družbi. In jutri je spet 8. marec.
Nekako tiho se letos >pripravljamo< nanj. Kot da čakamo, ali se bo tudi z njim kaj zgodilo, se mu kaj spremenilo. Danes, ko se v naši družbi vse spreminja. Ko stare vrednote zamenjujejo nove, ko isti ljudje postajajo novi ljudje, ko staro oblast zamenjuje nova, ko še prazniki niso več tisto, kar so bili. Nič čudnega, da je v zraku tudi vprašanje — 8. marec? Še bo?
Marec še bo! Morda drugačen, ampak bo. Nekateri bi ga sicer raje preprosto zamenjali z materinskim dnem, 22. marcem, ampak to ne bo šlo, čeprav je oboje v istem mesecu. Eno z drugim ni zamenljivo, lahko pa je oboje.
Sicer pa je ženski danes 8. marec morda potrebnejši kot ji je bil leta nazaj. Kaj se ji je v tej družbi, bolj demokratični, spremenilo od dveh do petih let nazaj? Bolj malo, ali nič. Če pa se ji je, se ji je na slabše. Vse več jih je, pa naj bodo žene, ki bi praznovale 8. marec, ali matere, ki se ogrevajo za 22. marec, na cesti. Ali pa so tam njihovi možje. Ali pa so pred tem, da bodo tam. Ali pa se sprašujejo, bo za otroke delo, ko končajo ... Ali pa — preštejte jih, ki danes sedijo v parlamentu. Ali pa — še plenice so ji danes obdavčili bolj kot alkohol. Ali pa .. .
O ja, 8. marec naj kar bo. Samo ne le enkrat na leto in s pomenom, ki mu gre.
(mkp)
zraka nad onesnaževalce
Med številnimi točkami, ki so jih v začetku tega tedna obravnavali člani velenjske vlade, sta dve še izjemno pomembni. To so strokovne teze celovitega ekološkega občinskega sanacijskega programa, ki gredo z obravnavo na občinski skupščini v širši pretres in obravnavo.
Precej pozornosti pa so namenili člani velenjske vlade tudi predlogu odloka o varstvu zraka. Ta dokument naj bi s sprejemom na občinski skupščini že veljal.
Naj poudarimo, da ga je velenjska vlada dopolnila in sicer z opredelitvijo, da pomeni preveliko onesnaženje zraka za največjega onesnaževalca v Šaleški dolini — šoštanjske termoelektrarne takojšnjo omejitev proizvodnje. Doslej je namreč veljalo, da je sanitarna inšpekcija šele potem, ko je bilo ozračje
odločbe z zahtevami po omejitvi proizvodnje. Po novem naj bi bila obveza za takojšnje ukrepanje že odlok sam.
Druga prav tako zelo pomembna novost je meja koncentracije žveplovega dioksida v zraku. Pri novi opredelitvi je upoštevala velenjska vlada priporočilo mednarodne zdravstvene koncentracije. Dovoljena celodnevna koncentracija SO2 v kraju naj bi bila 0,125 mikrograma (doslej je 0,300), polurna pa 0,350 že hudo prizadeto, izdajala
(doslej 0,750).	, „
(mz)

Inama
frt
. Tsletonikl nakup \\ v Nami!
853-500
Predsednik GZJ med
01
novinarji
»Sedanje gospodarsko stanje je zanesljivo težje kot je bilo v Jugoslaviji kdajkoli po informbiro-ju,« je bil odločen predsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije Dagmar Šuštar, ki se je nedavno sestal tudi s člani aktiva novinarjev celjskega območja. To trditev je podkrepil tudi z raznimi podatki — takimi, ki smo jih sicer že večkrat slišali, vendar strnjeni kažejo že resnejšo podobo. Med katastrofalnimi podatki je izredno »ugoden« le en: rast porabe.
Ob tem je dejal, da se v prvem polletju že ne da nič kaj narediti, če pa ne bomo ukrepali hitro, bo izgubljeno tudi drugo letošnje polletje. Za rašitev pa je treba takoj oblikovati učinkovit sistem tekoče ekonomske politike. Če hitrih ukrepov ne bo — pri tem gre že za tedne, ne za mesece — se
lahko naš gospodarski sistem sesuje v celoti; in to z vsemi nepredvidljivimi posledicami. Izrazil je prepričanje, da je treba ohraniti jugoslovanski ekonomski prostor, sicer bodo pogoji gospodarjenja še težji.
Dagmar Šuštar je tudi ponudil devet elementov za rešitev sedanjega težkega stanja: zaustavitev padca proizvodnje, zvečati likvidnost gospodarstva, monetarni sistem ne sme biti v fu-.itciji nove inflacije (pa tudi ne recesije), zmanjšati je treba realne obresti, znižati osebno potrošnjo (za najmanj 10 odst.), in javno (za 20 odst.), urediti ekonomske odnose s tujino (spremeniti tečaj), sprejeti celovit sočialni program ter prestrukturiranja (še posebno lastniško).
Vse to je treba urediti hitro; in mogoče je hitro, če se hoče, je še poudaril na pogovoru z novinarji celjskega območja Dagmar Šuštar.
(k)
Cestni minister je tudi zaskrbljen
Z mednarodnim kreditom ni nič
Župani celjskega območja, ki so se v ponedeljek sestali z republiškim ministrom za promet in zveze Marjanom Krajncem ter ministrom za tržišče in splošne gospodarske zadeve Maksom Bastlom ter se pogovarjali o sedanjih denarno-cestnih zagatah, niso v glavnem slišali nič nove-
ga. Skupno so se strinjali, da cestnega denarja ne bi smeli nameniti za druge namene ter da zato takega proračuna ne smejo sprejeti, nekaj razhajanj je bilo le glede prioritet. Strokovni, sodelavci republiške uprave za ceste so ponovili, da nekatere zadeve še niso dodelane, pa se zato re-
gija v njih »ne vidi«, skupaj pa so se strinjali, da je treba prioritete še dodobra doreči. Ni pa se minister Kranjc strinjal s tem, da bi cestni denar s Štajerske (zvečan za 10 odstotkov kot poravnava greha za nazaj) namenili le za ceste na območju tostran Trojan.
Nekaj novega pa je na tem
posvetu slišal vsaj Andrej Presečnik, mozirski župan: na njegovo vprašanje, kako je z denarjem iz mednarodnega kredita za obnovo cest v Zgornji Savinjski dolini, je Marjan Krajnc povedal, da z denarjem iz mednarodnega kredita ne bo nič.
(k)
Sedem milijonov pralnih strojev v šestindvajsetih letih
Hitrejše in varčnejše pranje
Med najbolj zahtevnimi proizvodi, ki jih delajo v Gorenju je pralni stroj. Prvi začetki proizvodnje segajo že šestindvajset let nazaj, ko je bil ta izdelek na našem trgu še pravo čudo tehnike. Takrat so naredili nekaj nad 5.500 strojev. Kako drzna pa je bila tedanja odločitev kaže podatek, da so s prvimi stroji imeli le izgubo. Kasneje je proizvodnja naglo naraščala in leta 1987 so naredili skoraj 400 tisoč pralnih strojev. Zapiranje domačega trga, predvsem pa upadanje kupne moči je nato vplivalo na hiter padec proizvodnje in tako so v preteklem letu proizvedli le še 313 tisoč pralnih strojev. Vendar pa so istočasno tekla velika prizadevanja, da bi kar največji del proizvodnje izvozili in si tako zagotovili trdnejša in trajnejša tržišča. To jim je tudi uspelo, saj bo-
Tekoče trakove zapušča 7 milijonti pralni stroj nove generacije. Če bi celotno dosedanjo proizvodnjo postavili v vrsto, potem bi bilo 10 vrst pralnih strojev od Velenja do Miinchena. Ob stroju direktor Gospodinjskih aparatov Jože Stanič in vodja programa pralno pomivalne tehnike Franc Košec.
do v letošnjem letu naredili 340 tisoč strojev, od katerih jih bo v izvoz namenjeno kar 63 odstotkov, medtem ko so jih še pred dvema letoma izvozili 45 odstotkov.
Prejšnji petek je tekoče trakove zapustil 7 000 000 pralni stroj in sicer iz najnovejše generacije nad katero so v tem kolektivu še posebej ponosni. To je pralni stroj s 1000 obrati, ki omogoča velike prihranke pri porabi vode (40 %), električne energije (33 %) in pralnih praških (35 %) in s katerim tehnološko in oblikovno stopajo v korak z zahodnimi proizvajalci, kar so dokazali tudi na letošnji Domotehnici. Ti stroji so izdelani tudi za nadaljnjo obdelavo perila v sušilnih strojih, ki postajajo tudi na našem tržišču vse bolj iskani.
(dalje na 3. strani)
W&mKmim
Novice
m

Zbornica
o zaposlitvenih gibanjih
(mkp) Odbor območne zbornice Velenje se bo ta petek prvič sestal v novih zborničnih prostorih — Zavoda za urbanizem Velenje. Na seji, ki je sklicana za 11. uro, bodo skušali oceniti gospodarska gibanja v regiji, zaposlitvena gibanja in spregovoriti o aktivni politiki zaposlovanja, ob tem pa bodo kakšno rekli tudi o osnutku ureditvenega načrta rekreacijskega območja Jezero, ki jim bo na seji predstavljen.
Je zp šentjurski spor krivo Gorenje?
V Šentjurju je spet zavrelo zaradi plač v izvršnem svetu. Pred časom so se znašli na listi tistih, ki so jih zaradi previsokih prejemkov občinarjev, okrcali v republiki, zdaj so se zapletli zaradi domnevne previsoke plače predsednika vlade Ladislava Grdine. In prav njegova plača naj bi bila povezana z velenjskim Gorenjem.
Ladislav Grdina je bil namreč pred prevzemom krmila šentjurske vlade direktor v Gorenjevi tovarni Gospodinjski aparati. In ko se se z njim pogovarjali o tem, da bi prišel za iz-vršnika v Šentjur, so se tudi dogovorili, da mu bodo tam dali približno tako plačo kot jo je imel v Gorenju. Toda kot se je izkazalo zdaj, s to plačo odskakuje od ostalih, s tem pa naj bi tudi kršili zakonska določila.
Na zadnji seji skupščine občine je bila zaradi tega vroča razprava, končala pa se je tako, da so poslanci potrdili, da ostane Grdina pri taki plači (mase izplačil izvršni svet v celoti ne kršijo, ker se ostali profesionalni člani prostovoljno odpovedujejo dela na račun večje plače predsednika), letel pa je predsednik občinske kadrovske komisije, ki je predlagal spremembo prejemkov predsednika IS.
(k)
ZRVS Velenje — o novem zakonu
V torek, 26. februarja, so se v prostorih doma borcev in mladine na prvi letošnji seji zbrali člani predsedstva občinske konference ZRVS občine Velenje. Najprej so spregovorili o trenutnih aktualnih nalogah svoje organizacije, zatem o programu dela za letos, o finančnem poslovanju in drugem. Sledila je razprava o novem zakonu za področje obrambe in zaščite, govorili pa so tudi o osnutku slovenske ustave in novem statutu ZRVS. Povedati velja še, da bo 16. marca na Golteh 4. srečanje in smučarsko tekmovanje za rezervne vojaške starešine ter pripadnike teritorialne obrambe in milice.
(bm)
Celjski borci za dan OF
Ne le, da ne bodo pozabili na 27. april, dan ustanovitve OF, celjski borci nameravajo ta praznik letos proslaviti še posebno slovesno. Ob 50-letnici nameravajo razen osrednje občinske proslave pripraviti še več prireditev po krajevnih skupnostih, trajale pa naj bi vse do 6. julija, ko je bil tudi v Celju ustanovljen mestni odbor OF. Zanikanje ali omalovaževanje ustanovitve OF je po mnenju celjskih borcev poskus zanikanja zgodovine. Zato tudi vztrajajo, da ta dan tudi v bodoče ostane v Sloveniji praznik.
Glede slovenske zastave pa kot da so nekoliko spremenili svoje prvotno mnenje: najprej so bili namreč odločni, da mora v njem ostati zvezda, zdaj pa nekateri vendarle tudi menijo, da bi jo morda lahko izpustili. Vendar pa niso za to, da bi ostala le tri barvna polja, ampak naj bi bila na zastavi vsaj sti-lizirani podobi Triglava in morja, simbola, ki sta tudi v slovenskem grbu. Pa še to: borci nasprotujejo nasilnemu preimenovanju ulic ali podjetij ter šol.
(k)
Telefon in naslov
Enaindvajsetega februarja smo objavili poročilo o tem, da območna organizacija sivih panterjev sprejema prijave oškodovancev zadnje vojne, da bi morda le dobili vojno odškodnino od Nemcev. Zaradi velikega zanimanja bralcev objavljamo danes še telefonsko številko in naslov. Krajše podatke lahko interesenti sporočijo telefonično na številko 063-26 668, pisno pa na naslov Rudolf Križanič, Celje, Čopova 7.
Uporabnikom KRS Velenje
Obveščamo vse uporabnike kabelsko razdelilnega sistema Velenje, da lahko prijavijo morebitne okvare neposredno na telefonsko Številko 854-229 ali 853-916 (ob delavnikih od 7. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure). Ob nedeljah, praznikih in dneh izven omenjenega časa, pa pokličite ha telefonsko številko 856-273.

Emona ekspres
n
Tajne lože
Pravijo, da je slavni Napoleon bitko pri Waterlooju izgubil samo zato, ker je kot največjo skrivnost varoval načrte o tem, kako bodo porazili združenega sovražnika. Menil je namreč, da je to državna tajna prve stopnje in je za načrte vedel samo on, čeprav so bili njegovi generali mnenja, da bi jim kaj malega lahko zaupal. No, končalo se je kot se je in Napoleon je končal na Sveti Heleni in zaman koval nove tajne spletke.
Država brez državnih skrivnosti je kot pav brez svojega perja! Če bi prebivalci vedeli prav vse, kar kuje, potem to ne bi bila država. Nam pa tako in tako že očitajo, da smo prozorni in da tuji agenti samo časopis vzamejo v roke in so o vsem natančno informirani.
Zato je sedanja slovenska oblast sklenila, da bo tudi sama imela skrivnosti, ki se sicer večkrat končajo v stilu javne tajne. Še zlasti — kot menda pravi predsednik
parlamenta Bučar — ker nekateri neodgovorni posamezniki šarijo po parlamentu in kradejo zaupne dokumente. Menda jih tudi razmnožujejo, se pravi fotokopirajo, nekateri uredniki pa jih neodgovorno objavljajo. Če se kaj spomnim, potem je zaradi tega sedel naš sedanji obrambni minister Janez Janša s tovariši.
In da bi bilo te anarhije konec, se je oblast odločila, da bo nekatere zgodovinsko pomembne reči počenjala v popolni ilegali. Ne ve se še sicer, ali bodo Polj-če z okolico zaradi tega kdajkoli prišle v zgodovino, kot je to na primer uspelo komunistom ne samo s Če-binami, ampak za vsakim vogalom; dejstvo pa je, da je bivši varnostni center blizu Begunj sestajališče najuglednejših politikov našega časa. Brez opozicije — se razume. Tam se pravzaprav dela naša novejša zgodovina in to vedno takrat, ko v Demosu kaj zaškriplje. Tokrat so se ugledniki za dva dni zaprli v posvečene prostore samo zato, ker nobena od Demosovih strank se ne da prepričati, da naj bodo zadovoljne. Tudi če niso.
Kajti, ta hip je najpomembnejša enotnost, pa četudi nekaj resornih ministrov ob proračunskih postavkah doživlja živčne zlome in podobne bolezni in sta pravzaprav lahko zadovoljna samo dva — policijski in obrambni minister. Kar seveda absolutno pomeni, da že imamo močno državo, čeprav se to na podlagi nekaterih ekonomskih kazalcev ne bi dalo trditi. Ampak, tako lahko razmišljajo samo sovražniki ljudstva in opozicija.
Skorajda v popolni tajnosti je nastala tudi resolucija o razdružitvi in sedaj nekateri zlonamerneži iščejo njenega avtorja, opozicijske stranke pa si pulijo lase, ker so spet nasedle. Ko so s pozicijo pred plebiscitom podpisale sporazum o ne-napadanju in bratski ljubezni, jim je bilo obljubljeno, da bodo o vseh državotvornih potezah zmagovalcev pravočasno obveščene in da bodo kakšno celo lahko rekle. In so lahko — malo prepozno, a od srca.
Čista državna tajna je bil tudi vnaprej pripravljeni kadrovski spisek za vodilne funkcije na RTV. V tajnosti
je nastal kadrovski dogovor, kateri sodniki in sodnice so lahko v parlamentu izvoljeni. Tudi teze za zakon o tisku so pol leta nastajale v ilegali in so čisto po naključju ministru Staniču izginile predčasno iz predala. Edino vladin program ni nastajal v tajnosti in ga še nihče ni odkril. Za kar pa tudi obstajajo objektivni razlogi — vladi namreč v času devetmesečne vladavine programa ni uspelo pripraviti, ker se mora nujno ukvarjati z zgodovinskimi odločitvami in prelomnimi zadevami. Parlamentarni večini pa tudi niti na misel ne pride, da bi Peterleta pobarala, kakšne konkretne načrte ima. To bi lahko vlado vznejevoljilo, jo naredilo živčno . . . Živčne vlade pa — se ve — počenjajo neumnosti. Tudi zato so seje naše vlade tajne, vodstvo parlamenta razmišlja, kako bi se rešilo neprijetnih novinarjev, ki njene odločitve celo komentirajo, pripravlja se skupščinski pravilnik o akreditivih, neprimeren novinar itd. Bogdan Novak pa piše knjigo o boju tako imenovanih alternativnih novinarjev za svobodo v osemdesetih letih .. .
. . ■ V J.;:,- Ì
I Celjsko območje


V štorski železarni vse bolj rjavijo
Za 614 milijonov dinarjev izgube, 700 delavcev na čakanju doma in predvsem negotov jutri — tako je zdaj že resnično kritično stanje v štorski železarni. Na celjskem območju se sicer več podjetij bori s težavami, pa vendarle zdaj kaže, da so v največjih škripcih prav štorski železarji. Pri tem pa zdaj njihova usoda ni več v njihovih rokah, ampak so v največji meri odvisni od republiške politike; bomo pri nas obdržali železarstvo oziroma jeklarstvo ali ne.
Ob tem ko obetajo, da se bodo o tej usodi na republiški ravni pogovarjali ta teden, v Štorah ne vedo, ali bodo ti pogovori res že tudi odločujoči in bodo res poka-
zali nadaljnjo pot. Obljub o dokončni rešitvi je bilo namreč že veliko, odločitve pa vendarle ni. Jasno namreč je, da sodi ta čas jeklarstvo med najmanj donosne panoge pri nas. Jeklarji pa ob tem pripominjajo, da ne le po njihovi krivdi, ampak so se znašli v mreži dosedanje politike na tem področju.
Rezultati so znani in so se v Štorah še enkrat izkazali ob zadnji prekinitvi dela, saj so delavci izgubili potrpljenje ob čakanju na sicer že tako borne mesečne plače. Ob tem se je spet pokazalo, da so občine, od koder je zaposlenih največ delavcev, prešibke, da bi same priskočile učinkovito
na pomoč. Celjska, šmarska in šentjurska občina so sicer pristale na odlog plačil prispevkov, vendar je bilo to premalo. Banka pa seveda terja močnejša zagotovila za denar; dati jih mora republika in seveda povedati, kakšna bo usoda slovenskega jeklarstva, da bo banka tako tudi vedela, v kaj vlaga denar.
V štorski železarni so lani prigospodarili 442 milijona dinarjev izgube, precej pa so je prenesli še iz prejšnjega leta. Zdaj pa tudi že ne morejo več pričakovati denarja od kupcev. Včasih so še lahko rekli, da bodo poskušali vse bolj izterjati terjatve — zdaj
že tudi teh ni več. 500 delavcem, kolikor jih je povprečno na čakanju že precej časa, se je pridružilo še 200 novih. Za zdaj jim tudi nova organiziranost (osem firm s krovno) ne pomaga. Le slika stanja je vidna na drugačen način: le dve firmi imata deblokiran žiro račun in preko njiju teče celotno poslovanje.
Negotovost delavcev Železarne traja že predolgo, da bi lahko bili mirni. Še posebno, ker nad njimi visi grožnja o še močnejšem odpuščanju. Toliko, kot jih je zdaj na čakanju, naj bi jih bilo v Železarni še vedno preveč.
(k)
-Savinjsko - šaleška naveza-
Strniti je treba vrste
Eno drži kot pribito: že dolgo nismo imeli toliko odločilnih in za slovenski narod usodnih dni kot jih imamo zadnji čas. Saj bi že samo naštevanje zavzelo preveč prostora. kaj šele, če bi jih poskušali razložiti. Pri tem bi bile težave še posebno velike, saj bi za nekatere razlage res potrebovali veliko besed, da bi stvar primerno opisali. Pa še bi se našel kdo, ki bi oporekal našim obrazložitvam. Vsi namreč le še ne sledijo naši najnovejši opredelitvi, da je namreč treba strniti naše vrste. Bojda kaj takega zahteva vsak tak usoden čas.
Ob tem nehote pomislim na tiste naše »zgrešene« čase, ki smo jih sicer živeli, pa čeprav nam niso bili pisani na kožo. V tistih starih časih so bili tudi pogosto časi, ko je bilo potreb-
no strniti vrste. Vedno, kadar je prišlo kako pismo in zaokrožilo po bolj ali manj ožjem članstvu, je bilo slišati, da čas terja, da strnemo vrste in sile. Časi so bili različni, tudi sovražniki so bili različni, metode pa podobne. Le da je bilo tedaj v osnovi vse zoženo — tedaj so strnjevali vrste le tisti edini prav priznani, zdaj naj bi jih vsi. Toda čeprav je šlo prej za strinjanje edinih že tako enotno prepričanih, so bili rezultati podobni kot zdaj. Da smo sicer v bistvu vsi enotni, pa vendarle še vedno ostajamo različni.
To se je že velikokrat pokazalo na republiški ravni, kaže pa se tudi na nižjih plasteh odločanja. Zadnji čas je v republiki najbolj vroč kostanj proračun. Z vsemi posledicdmi na najrazličnejša področja: ce-
stno, zdravstveno, šolsko, kulturno. Oni na republiki terjajo dvoje strnjenje: strnjenje vsega proračuna in potem delitev, pa tudi strnjenje »subjektivnih« sil. Da v sedanjem usodnem trenutku ni čas za drobnjakar-stvo.
Tudi ko govorimo o ustavi nekateri terjajo strnjenje sil. Kaj bomo zdaj, ko smo v usodnem času, ko je v nevarnosti slovenski narod in slovenska država, dlakocepili na posameznih določilih. Za to bo čas kasneje, ko se bomo učvrstili in ko na nas ne bo z vsakega vogala prežal sovražnik. Strniti je treba tudi sile, ko razpravljamo o bodočih odnosih v Jugoslaviji, pa naj bodo kakršnikoli že. Ni prav, da dela vsak po svoje, vsak postavlja svoje teze in načrte, kot da v Sloveniji sami ne bi vedeli,
kaj hočemo in kaki hočemo biti in s kom živeti. Naj ljudje s svojimi mnenji lepo počakajo, da se strankarski prvaki in republiški veljaki dogovorijo, potem pa bodo že lahko kaj povedali.
Tak je namreč red v teh težkih prelomnih in usodnih časih. Ze res, da smo na prvih svobodnih in večstrankarskih volitvah izražali svoje želje, potrebe in zahteve ter želeli prekiniti z dosedanjim enoum-jem in terjali čas, ko bo naša beseda vendarle kaj veljala, ampak malo je še treba počakati. V usodnih časih se ni igrati s tem. da bi usodo naroda polagali v naročje ljudstva. Dovolj je, da smo bili plebiscitno ljudstvo. Zdaj se spet lahko pustimo voditi vodilnim.
' • (frk)
Ustanovili območno organizacijo ZSSS Velenje
Prva naloga: kakšen je socialni položaj članov sindikata?
V Svobodnih sindikatih dveh občin — Velenja in Mozirje je čez dvajset tisoč članov, večina seveda v Velenju, kjer jih je 76 odstotkov. Na ustanovni skupščini — prejšnji teden v četrtek — so tudi v Velenju ustanovili območno organizacijo Zveze svobodnih sindikatov, ki bo delovala na področju dveh občin. Šent-iur, o katerem se je v zvezi z novo organiziranostjo veliko govo-ilo v zadnjih tednih, pa se zaenkrat še ni odločil, v katero Ob-očno organizacijo bo prestopil — Celju, ki mu je bližji ali Ve-.ciiju, s katerim je v zadnjem času precej koketiral.
podporo, nič drugače pa ni bilo v fazi kandidiranja. Sicer pa jo člani sindikata dobro poznajo — Občinski svet Zveze sindikatov Velenje vodi od leta '88.
bilo, če bi bil na delovnem mestu. Prihaja čas, je rekel, resnega zorenja sindikata, ko mora voluntarizem zamenjati znanje in strokovnost tudi v sindikatu.
V četrtek so udeleženci ustanovne skupščine podpisali tudi peticijo Gradbeništvo 91, zbiranje podpisov poteka v celi Sloveniji. Z ustanovne skupščine pa poslali sporoči-lonaslovljeno na obe občinski skupščini — Velenje in
Prva predsednica Območnega sindikata Velenje, izvolili so jo s tajnim glasovanjem, dobila pa je vse glaso-
ve članov sveta, je MIRA VI-DEČNIK. Že v fazi evidentiranja je v sindikalnih okoljih dobila več kot 75 odstotno
Območni svet V območnem svetu ZSSS Velenje, ki ima dvajset članov so: Vlado Rančigaj (namestnica Jožica Hercog) za področje kovinske in elektroindustrije, Tone Hladin — energetika, Jože Štojs — trgovina, Bernard Fricelj — gostinstvo in turizem, Jožica Noters-berg — vzgoja, izobraževanje, znanost, Franci Trebše — gradbeništvo, Franc Kumer — komunala in stanovanjsko gospodarstvo, Herman Kasesnik — promet in zveze, Zlatka Anderlič obrt, Breda Erjavec — družbeni in državni organi, Franc Štorgelj — kmetijstvo in živilska industrija, Tomaž Križnik — lesarstvo, Franc Kosmač — tekstilna in usnjarsko predelovalna industrija, Zvonka Sevšek — zdravstvo in socialno varstvo, Andrej Krajnc — sindikalna pisarna Mozirje, Rudi Satler — upokojenci, Jani Hrovat — sindikat nezaposlenih, Martin Do-mej — nezaposleni delovni invalidi, Valter Golob — invalidi, ter predsednica območnega sveta Mira Videčnik.
Že na ustanovni skupščini so odprli vprašanja, o katerih se bodo v prihodnje tudi največ pogovarjali — socialni in ekonomski položaj delavcev. Rajko Lesjak, ki se je ustanovne skupščine v Velenje udeležil kot sekretar Republiškega sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je med drugim rekel, da je žalostno, da je delavec danes na Zavodu za zaposlovanje kot brezposeln bolj zaščiten, da je bolje poskrbljeno za njegovo socialno varnost, kot pa bi
Mozirje ter oba izvršna sveta in vse poslovodne delavce, v katerem jim med drugim sporočajo, da so pripravljeni na varovanje interesov članstva in na to, da jim je treba zagotoviti pravico do varnega dela in socialnega varstva.
Med prvimi konkretnimi nalogami, o katerih so govorili v četrtek, pa je preverjanje socialnega položaja članov sindikata v posameznih okoljih.
Milena Krstič-Planinc
Izvršni svet SO Mozirje
Močno okleščen proračun, okrnjene dejavnosti
Zadnja se>ja izvršnega sveta skupščine občine Mozirje posebej burna ni bii/a, člani pa so vseeno sprejeli nekaj pomembnih sklepov in odločitev. Najprej so po krajši razpravi sprejeli odlok o zaključnem računu proračuna občine Mozirje za lanske leto. Dva milijona dinarjev viška prihodkov so namenili ustanavljanju turističnega podjetja, 600.000 dinarjev pa za tekoče rezerve.
DENARJA NI: Več razprave je bilo glede osnutka odloka o proračunu za letošnje leto, ki je v celoti višji od lanskega za 8 odstotkov. Velja seveda dejstvo, da je večina prihodkov zakonsko določenih in le na imanjši del lahko vpliva občima sama. Kakorkoli že, demarja primanjkuje, zato so veliko večino predlaganih p>ostavk morali znižati in s term seveda okrniti prenekatero dejavnost. To velja za vzgojo in izobraževanje, kjer za dodatne programe enostavno ni denarja, pospeševanje razvoja gospodarstva so črtali iz proračuna, vsekakor premalo denarja bo deležno pospeševanje proizvodnje hrane, pa tudi varstvo okolja je krepko prikrajšano. Ob tem velja omeniti »zanimivost«. Za okolje je predvidenih 570.000 dinarjev, za delovanje strank in organizacij pa 1.230.000 (samo za stranke 942.000). S takšnim razmerjem se člani niso strinjali, menili so, da je za stranke preveč, zato predla-
gajo znižanje za polovico (samo za stranke), drugo polovico pa so namenili za ceste. Vprašanje seveda je, kaj bodo dejali v skupščinskih klopeh. Nekaj postavk v proračunu je novih, nekaj jih je prešlo na republiko, nekatere pa naj bi ukinili (občinski praznik in nagrade). Osnutek proračuna bodo zaradi časovne stiske (da ne bo v kratkem času dveh sklicev zasedanj občinske skupščine) poslancem poslali pisno, prav tako pisno morajo poslanci vrniti pripombe, čez teden dni bo izvršni svet izoblikoval predlog odloka o proračunu, konec marca pa ga bodo sprejemali na seji vseh treh zborov skupščine.
SAMOPRISPEVEK: Obravnavali so tudi uresničevanje nalog pri pospeševanju proizvodnje hrane in program spodbujanja kmetijstva v letošnjem letu, za kar bo letos namenjenega _ bistveno premalo denarja. Že lani so uresničili le tretjino nalog, predvsem zaradi izjemno ne-
zanesljivega vira — iz dobička podjetij. Sprejeli so tudi poročilo o izvajanju 4. samoprispevka po posameznih krajevnih skupnostih. Morali bi ga že decembra, vendar v krajevnih skupnostih zaradi poplav poročil niso uspeli pripraviti. Dejstvo vsekakor je, da brez samoprispevka v krajevnih skupnostih ne bi mogli uresničiti praktično nobene večje naloge. V nadaljevanju so člani izvršnega sveta sprejeli sklep o javni razgrnitvi ureditvenega načrta za RTC Golte, ob obravnavanju stanovanjske problematike pa je zanimiv podatek, da bodo v mozirski občini letos pridobili celih pet stanovanj.
Pomembna je tudi sprememba v organizaciji upravnih organov občine Mozirje. Narekovala jo je poplava, gre pa za ustanovitev posebne skupine za izgradnjo Zgornje Savinjske doline. Vsa zahtevna dela ob sanaciji posledic je doslej ob svojem rednem delu vodila skupina strokovnjakov, kar ni moglo biti dovolj učinkovito, zato so z odobravanjem republiškega sekretariata ustanovili omenjeno skupino, točen naziv bo dobila kasneje. Seveda ta skupina ne bo skrbela sa-
mo za odpravljanje posledic, njena naloga bo sicer celovita skrb za razvoj doline.
Pomembna je tudi sprememba v organizaciji upravnih organov občine Mozirje. Narekovala jo je poplava, gre pa za ustanovitev posebne skupine za izgradnjo Zgornje Savinjske doline. Vsa zahtevna dela ob sanaciji posledic je doslej ob svojem rednem delu vodila skupina strokovnjakov, kar ni moglo biti dovolj učinkovito, zato so z odobravanjem republiškega sekretariata ustanovili omenjeno skupino, točen naziv bo dobila kasneje. Seveda ta skupina ne bo skrbela samo za odpravljanje posledic, njena naloga bo sicer celovita skrb za razvoj doline.
Med drugimi točkami velja omeniti še soglasje k zaposlitvi inšpektorja družbenih prihodkov. Zaradi slabe kadrovske zasedbe uprave (čeprav je to najpomembnejši vir lastnih prihodkov) so zaposleni dobesedno zasuti s kupi papirjev, kontrole na terenu praktično ni, obseg dela se je bistveno povečal zaradi večjega števila obrtnikov (pavša-listi), na drugi strani pa bi obrtniki v tem času pomoč in nasvete še najbolj potrebovali. jp
Po fludru dol (in gor)
v
Šumeli so gozdovi domači...
Kot v pravljici da je bilo mi je pripovedoval oče in počasi mu bom mora! verjeti. Počasi zato. ker naj bi to bilo pred vojno, jaz naivnež pa sem mislil, da nam (mi) je bilo zelo lepo tudi po njej. Bilo je namreč takole: moj ded je imel veliko gozdov, ob strugi so se vrteli mlinski kamni, mala elektrarna jim je dajala luč, krasna venecijanka pa je veselo in pridno žagala Tudi kakšen /los je ded spravil po Savinji in Savi in tako naprej. Res je bilo lepo, rad verjamem, zlasti danes.
Prišla je vojna in ni bilo lepo. Vojna je seveda minila, pa v osvobojeni domovini kljub vsemu ni bilo najlepše, še zlasti ne v svobodnih gozdovih. Ded namreč ni bil preveč vesel, ko so mu med drugim vzeli veliko gozdov, ko so se ustavili mlinski kamni, ko je mrknila luč iz domače elektrarne, ko je utihnila venecijanka . . .
Pa smo vseeno preživeli in niti preveč slabo nam ni bilo. V domačih gozdovih je oče pridno sekal, malo za domačo porabo, malo za oddajo in malo za kam drugam, predvsem pa za mene, da bi nekoč bolje živel. In navsezadnje tudi sem. Obnovili smo hišo, zgradili nov hlev, kupili stroje in sploh umno kmeto-vali, se pravi tako umno, kot so nam dovolili in kakor smo se umno tudi sami znašli. Ob tem so v naših nekdanjih gozdovih pridno sekali tudi gozdarji in sploh skrbeli za gozd. Tudi veliko gozdnih cest so zgradili in vsi skupaj smo se veselo vozili v dolino in nazaj v hribe.
Res je (bilo) krasno, malo žal pa mi je vendarle bilo za nekdanjimi velikimi gozdovi.
Kar sline so se mi cedile in se mi pred volitvami tudi po-cedile. Obljubili so (žal obljubljajo še danes), da nam bodo vrnili vse nasilno odvzete gozdove in še kaj drugega tudi. Tega sicer še niso storili, bodo pa kaj kmalu, in prav to me je počasi pričelo skrbeti. Najprej zato, ker v »tistih« gozdovih gozdarji že nekaj mesecev ne smejo sekati, in prav je tako, saj bodo vendar moji, zato pa tudi cest ne vzdržujejo več. To ni dobro, še zlasti ne, ker jih je precej uničila povodenj, pa zima in tako naprej. In zdaj jih naj sam čistim, če hočem v dolino, in jih bom moral tudi v prihodnje, ko bo gozd spet moj. Ob tem se pojavlja še nekaj. Žlahta. Žlahta je namreč žlahta in vidi svoje »interese« tudi v vrnjenih gozdovih; demokracija je demokracija, pa četudi v lastni hiši.
Demokracija pa me moti (zlasti zadnje čase, prej me ni) še na enem področju. Obresti in davki nam pijejo kri, pravijo. Meni že in to pospešeno. Gozdarji so v tistih gozdovih posekali kar so. nekateri namigujejo, da preveč, nekaj podobnega se je zgodilo z domačim gozdom. Pa se republiški davčni izvedenci spomnijo in mi obljubljajo davek od biološke zmogljivosti mojih sedanjih in bodočih gozdov, ne pa kot doslej od (ne)oddanega lesa. Ta je pa lepa. Kje pa naj dobim vse potrebne kubike in denar?! Ti kubiki so bili in so šli. Nekaj malega jih je sicer še, a bo zato davka veliko preveč. Vse bolj se mi v sanjah prikazuje demokracija z Omanom na čelu in vse bolj sem nemiren in razdvojen, najbrž niti ne vem, kaj si sploh še želim. Šumijo gozdovi.. .
Sedem milijonov pralnih strojev
Hitrejše in varčnejše pranje
(nadaljevanje s 1. strani)
Zato so se v Gorenju odločili, da jih bodo pričeli proizvajati že sredi letošnjega leta. Za pripravo bodo morali nameniti z milijona DEM. Sicer pa to letos ne bo največja naložba, saj načrtujejo za posodobitev proizvodnje hladilno zamrzovalne tehnike kar okoli 30 milijonov DEM.
Kot je dejal direktor Gore-njevih Gospodinjskih apara-
r i i i i i i i
I i i i i i
RAZPIS
SINDIKAT DELAVCEV V OBRTI PRI OBMOČNI ORGANIZACIJI ZSSS VELENJE, Prešernova 1, Velenje (tel. 855/712) zbira na osnovi razpisa SKLADA ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV NA PODROČJU SAMOSTOJNEGA OSEBNEGA DELA do 15. 3. 1991 prijave za strokovno ekskurzijo v
MÜNCHEN — IHM, mednarodni obrtni sejem, 22. in 23. 3. 1991.
Ob prijavi izpolnite izjavo in plačate 300,00 din. Pri prijavi imajo praviloma prednost delavci, ki se v letu 1990 niso udeležili ekskurzije. Iz posmezne obratovalnice se ekskurzije lahko udeleži največ en delavec. Program ekskurzije bodo prijavljenci prejeli ob vpisu. ŠTEVILO PRIJAV ZA OBClNO VELENJE JE 14, ZA OBČINO MOZIRJE 7.
Sindikat delavcev v obrti: Zlatka ANDERLIČ
I I I I I I
I
I I I I I I ■i
l| &y
delavkam
Sindikat nezaposlenih delavcev pri območni organizaciji ZSSS Velenje pripravlja za svoje članice v petek, 8. marca ob 18. uri v sindikalni sejni sobi na Prešernovi t, srečanje članic v počastitev praznika 8. marca.
Po srečanju se bodo članice udeležite dobrodelnega koncerta LE PREDI, DEKLE, PREDI, ki bo v Kulturnem domu ob 19. uri, katerega izkupiček bo namenjen za izgradnjo prvega materinskega doma v Sloveniji,
Prvi pralni stroj, ki ga je imelo Gorenje je porabil 190 litrov vode, današnji le še 85 litrov. Čas pranja pa so skrajšali od prejšnjih 150 minut na 97 minut. Najnovejši stroji so narejeni iz pocinkane pločevine, ki mora zdržati 20 let, kadi pa so iz nerjaveče pločevine. To je seveda le nekaj novosti.
tov Jože Stanič pa je gotovo največji uspeh preteklega leta, da so ob tako neustreznih pogojih gospodarjenja, ki so pestili še posebej izvoznike, uspeli brez večjih pretresov zadovoljivo skleniti poslovno leto. Seveda vse še zdaleč ni rožnato in bi bilo nepošteno, če bi se tako tudi prikazovalo, vendar pa je v času, ko proizvodnja drugje upada, Gorenje med tistimi, ki dosegajo dobre delovne rezultate, ob ustreznejšem tečaju dinarja, pa bi bili tudi finančni učinki bistveno boljši.
Zaenkrat jim tudi ni bilo potrebno poseči po nehumanem odpuščanju delavcev, čeprav so število zaposlenih zmanjšali za 187, letos pa bo teh manj še za okoli 200.
V Gorenju, kjer so že pred leti spremenili filozofijo, da bi za premajhne proizvodne uspehe iskali krivdo drugje, pa vendarle opozarjajo, da je sedanja politična situacija takšna, da spodkopava vsako normalno gospodarjenje in onemogoča uspešnost naših podjetij. Zato menijo, da je skrajni čas, da se stvari razčistijo in da politika neha pretresati naše vsakdanje življenje.
B. Z.
SKOZI TEDEN • SKOZI
Era pred pomembnimi nalogami
Za čakanje v ESO 70-odstotno nadomestilo Kmalu tehnična
i
(mkp) V Elektrostrojni opremi so razrešili problem spornih odločb, ki so jih delavci na čakanju .prejeli v začetku februarja. Z njimi je Komisija za delovna razmerja izdala sklepe o nadomestilu osebnega dohodka za ta čas, v višini 5500 dinarjev brutto. Po pritožbah, so odločbe še enkrat preverili in sklepe spremenili tako, da so izplačana nadomestila skladna s kolektivno pogodbo, ki zagotavlja za čas na čakanju na delo 70 odstotno nadomestilo osebnega dohodka. V ESO zdaj pravijo, da je zaradi te spremembe več delavcev na slabšem, saj jim'nove odločbe ne omogočajo niti takšnega izplačila kot so ga imeli po prvotnih, čeprav spornih.
Proti višji sindikalni članarini
(mkp) »O tem, kar gre iz našega žepa lahko odločamo samo sami, ne pa nek forum«, so še naprej odločni v zvezi s plačevanjem članarine v sindikatu Rudnika lignita Velenje. O igricah s članarino — brutto — netto, smo pisali tudi v prejšnji številki. Rudniški sindikat še naprej vztraja pri plačevanju članarine v višini 0,6 netto (ne 0,7 kot je tiskarski škrat pomešal v prejšnji številki), oziroma od zneska, ki je predviden za izplačilo: »Ko bomo ocenili, da bi bilo dobro zbrati kaj več, in ko bomo vedeli, kam bi ta denar smotrno naložili, potem pa se lahko pogovarjamo višji članarini«, pravijo.
Gorenje Elektronika - veliko več za izvoz
Za letošnje leto so si v Gorenju Elektronika zastavili dokaj zahtevne proizvodne in izvozne naloge. Medtem ko so lani naredili nekaj manj kot 121.000 barvnih televizijskih sprejemnikov, pri čemer so jih prodali na tuje 13,800, sta njihova cilja leta 199! - proizvodnja 150.000 barvnih televizijskih sprejemnikov in izvoz 40.000 barvnih televizijskih sprejemnikov. V primerjavi z letom 1990 želijo tako letos povečati proizvodnjo za 24 %, izvoz pa za skoraj 290 %. Gibanje proizvodnje in izvoza v prvih dveh mesecih letos kaže, da so te dokaj zahtevne letošnje proizvodne in izvozne naloge uresničljive.

m
-VŠ-
r i i i i i i i i i i i i i
i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i
REPUBLIKA SLOVENIJA REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA DELO REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE Ljubljana, Glinška 12
RAZPISUJE
JAVNI NATEČAJ
1000 NOVIH DELOVNIH MEST
Republiški zavod za zaposlovanje razpisuje NATEČAJ za odpiranje 1000 novih delovnih mest. Za vsako novo delovno mesto, na katerem bo delodajalec zaposlil brezposelno osebo, bomo zagotovili 60.000,00 din kot nepovratna sredstva.
POGOJI NATEČAJA:
1.	Na natečaju lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki bodo na območju republike Slovenije zagotovile zaposlitev brezposelnim iskalcem zaposlitve, prijavljenim pri enotah Republiškega Zavoda za zaposlovanje.
2.	Obravnavani bodo le novi programi ali širitve obstoječe dejavnosti, ki zagotavljajo nova delovna mesta.
3 Odprta nova delovna mesta morajo zagotavljati zaposlitev za nedoločen čas.
NAVODILA ZA SODELOVANJE NA NATEČAJU
K
I
i.
4.
Prijavo na natečaj pošljite pristojni Enoti Republiškega Zavoda za Zaposlovanje. Prijava mora vsebovati:
—	predstavitev obstoječe dejavnosti
—	dokumentacijo za novi program (poslovni načrt s tržno in ekonomsko utemeljitvijo novega programa ali programske preusmeritve)
—	opis delovnih mest, ki jih zagotavlja nov program (zahtevana stopnja izobrazbe in poklic, posebna znanja in zahteve . . .).
O dodelitvi sredstev bo v skladu z določili natečaja in sprejetim poslovnikom odločal poseben odbor pri Republiškem Zavodu za zaposlovanje. Sredstva, odobrena z natečajem, izključujejo možnost koriščenja drugih sredstev izvajanja programov aktivne politike zaposlovanja. Dodatne informacije dobijo vsi zainteresirani na Republiškem Zavodu za zaposlovanje v Ljubljani, Glinška 12 (tel. 061-262-461) ali pri Enotah Republiškega Zavoda za zaposlovanje.
REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE
I I I I I I I I I I I I I I 8 I I I I I I I I I I I I I I I
blagovnica
Med tistimi, ki zaostrene gospodarske razmere najbolj čutijo, so trgovci. Težav tako tudi na Eri ne manjka, pa vendar jih navdajajo rezultati, ki so jih dosegli v preteklem letu s polno mero optimizma. Ti so namreč takšni, da bodo lahko nadaljevali z uresničevanjem smelo zastavljenih ciljev.
Poslovno leto je torej sklenila Era s solidnimi rezultati. In to kljub mnogim pretresom, ki so se jim morali prilagajati, vse večji konkurenci in
ogromnim likvidnostnim problemom. V zadnjem času pa so jih prizadele še zaostrene devizne razmere, zaradi katerih ni več možnosti uvoza, s katerim so trgovci omejevali rast cen. Te so se že začele precej dvigovati. V Eri si prizadevajo in upajo, da jim bo to tudi uspelo, da bodo vsaj del svojih uvoznih zahtev, uresničili preko svoje firme Era Internacional.
Pred ustanovitvijo je še firma ERA - BRIKOSAN. Ustanavljajo jo s štirimi italijanskimi partnerji iz sistema
Italiatrans. To so podjetja gospodov Silvia Andghettija, Plinia Fabrizia, Annibala Franzinija in Alessia Cussig-ha.
Skupaj z njimi naj bi Era zgradila v Velenju že dolgo načrtovano blagovnico želez-ninske stroke z razširjenim programom. Probleme pa imajo zaradi še ne opredeljene zakonodaje.
Upajo, da bo do dokončnega podpisa pogodbe kmalu prišlo in da bodo gradbena dela čim prej stekla.
Nova Erina blagovnica naj bi imela 4000 kvadratnih metrov prodajnih površin, veljala pa naj bi 5 milijonov nemških mark.
Svoje vzornike vidijo trgovci v tujini, v zahodni Evropi, kjer so na tem področju daleč pred nami. Skušajo jih posnemati, a zato bodo potrebni po besedah direktorja Franja Koruna, še ogromni napori. Prve korake utira Era
na tem področju s poslovnim povezovanjem, s pomočjo katerega naj bi prenesli v našo dolino nekaj tujega kapitala.
Lani so se v Eri reorganizirali, se prilagodili novim tržnim razmeram. Ta proces pa še traja. Era naj bi bila v prihodnje kapitalna ali krovna firma, ki bi povezovala mnogo manjših podjetij. Mnoga naj bi nastala iz sedanjih njihovih poslovalnic, nekaj pa jih nameravajo na novo oblikovati. Nekatere trgovine bodo dali v najem svojim delavcem, ki jih bodo samostojno vodili. Era pa jim bo »stala ob strani«.
V Eri pa razmišljajo tudi o širšem poslovnem sodelovanju. Povezala naj bi se tri do štiri slovenska podjetja — samo poslovno. Dogovor o tem naj bi sklenili v kratkem, od njega pa si veliko obetajo.
Mira Zakošek
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d.
Povrniti zaupanje varčevalcev
V zapletenih družbeno gospodarskih razmerah so se znašli bankirji v še posebej težkem položaju. Stiske so čutili tudi delavci Ljubljanske banke Splošne banke Velenje, pa seveda tudi varčevalci, ki se čutijo pogosto opeharjene. Nezadovoljstvo se veča, s tem pa narašča tudi nezaupanje v banke. O tem smo kramljali z direktorjem omenjene banke Rafkom Berločnikom.
KAKO JE S TEM NEZAUPANJEM IN KAKŠEN JE SPLOH POLOŽAJ VAŠE BANKE V TEM TRENUTKU?
RAFKO BERLOČNIK: »Ko govorimo o nezaupanju v banke, je to povezano z nezaupanjem v položaj v kakršnem je država, ekonomski in politični. Človek je pri denarju najbolj občutljiv in to nezaupanje se najprej pokaže v bankah.
Eden od virov odobravanja kreditov so sredstva občanov, devizna in dinarska. S tem, ko se njihova vsota v naši banki zmanjšuje, se zmanjšuje tudi možnost kreditiranja podjetij. Vse to pa potem čutijo zaposleni, ki pa so tudi naši varčevalci.
Poleg tega v naši banki bolj čutimo probleme gospodarstva. Smo namreč ena tistih bank, ki ima vložen izjemno velik delež v kreditiranje gospodarstva, preko 58 odstotkov dosegamo. Na srečo, je položaj gospodarstva na našem področju precej ugodnejši kot je položaj gospodarstva v drugih regijah. Zato velikih pretresov tu vsaj zaenkrat ni bilo.
Seveda pa smo v tem času kreditno močno omejeni vendar moram reči, da smo doslej še vedno »vskočili«
v posamezna podjetja, ko ta dejansko potrebujejo denar.«
ŠE LANI OKTOBRA STE SE LAHKO POHVALILI Z BISTVENO UGODNEJŠIMI REZULTATI. SE JE STANJE V TAKO KRATKEM ČASU POSLABŠALO?
RAFKO BERLOČNIK: »V prvih devetih mesecih lanskega leta so dinarske in
devizne vloge naraščale povprečno nekaj več kot 15 milijonov na mesec. V celotnem obdobju so narastle za 140 milijonov. Politična nestabilnost pa je oktobra povzročila nenadni padec vseh vlog. Tako so se te v zadnjem tromesečju lanskega leta znižale za 6,7 milijonov mark in v mesecu in pol tega leta na nadaljnih 5 milijonov. Tako smo trenut-
no z bilančno vsoto pod nivojem preteklega leta.«
PRED DNEVI SO SE ZBRALI VAŠI DELNIČARJI NA ZBORU BANKE IN MED DRUGIM SPREJELI ODLOČITEV O DELITVI DOBIČKA. NEKAJ VEČ KOT 8 MILIJONOV STE GA USTVARILI IN UPALI, DA GA BOSTE LAHKO RAZPOREDILI V REZERVNI SKLAD, TOREJ Z NJIM OKREPILI SVOJO BANKO. S SKLEPOM, KI SO GA SPREJELI VAŠI DELNIČARJI MORATE PRETEŽNI DEL SREDSTEV, VEČ KOT 7 MILIJONOV ODVOJITI MATERI BANKI, KI IMA PRI VAS NAJVEČJI DELEŽ PRE-FERENČNIH DELNIC. KAKO TO KOMENTIRATE?
RAFKO BERLOČNIK:
»Mislim, da to ni posebej tragično. Preferenčne delnice po svoji vsebini pomenijo, da ima tisti, ki ima te delnice, dogovorjen fiksni odnos na ta kapital, v tem primeru je ta dogovor 6 % za LB d. d. Problem je nastal zaradi tega, ker je bojazen pred centrom vedno bolj prisotna in to se je pokazalo tudi na tem zboru. V primeru, da te dividende LB ne bi odplačali, bi imela omenjena banka avtomatično glasovalno pravico. V nekaterih primerih bi se ta izražala celo 51 odstotno, vendar v ključnih zadevah le največ do 20 odstotno. S spremembo statuta pa smo predvideli, da bi to možnost glasovanja za vse primere omejili na 20 odstotkov. V sedanjih razmerah, ko vidimo, da se proračunska sredstva združujejo, ko
se denar na nek način koncentrira v Ljubljani, je ta bojazen, čeprav po mojem mnenju neupravičena, razumljiva. 7 milijonov ni malo denarja, vendar mislim, da ni treba biti piata zvona. Konec koncev pa imajo delničarji pravico odločati o tem, kam bodo dobiček razporedili.«
SPREJEMATI POSLOVNO POLITIKO V BANČNIŠTVU JE V TEM TRENUTKU GOTOVO TEŽKO, SKORAJ NEMOGOČE. RAZMERE SE IZ DNEVA V DAN SPREMINJAJO. PA VENDAR. KAKO VIDITE TO LETO?
RAFKO BERLOČNIK: »Letos ne poznamo vrsto stvari, ki smo jih v preteklih letih, ko smo tudi govorili, da ne poznamo ekonomske politike, vendarle poznali. Skoraj ne poznamo osnov denarne politike, ne vemo, koliko od tega se bo uresničevalo v Sloveniji... Zato smo pri oblikovanju ciljev poslovne politike v letošnjem letu izhajali iz leta 1990 in skušali v njej začrtati, kaj bi lahko v bančnem poslovanju izboljšali, ne glede na to, kakšni so ukrepi, ki bodo sprejeti. Zastavili smo 4 cilje, od katerih smo postavili na prvo mesto dobiček, kajti ta je interes delničarjev pa seveda tudi interes vsakega gospodarskega subjekta. Temu cilju smo prilagodili vse ostale zadeve, ob tem, da smo skušali upoštevat področje v katerem živimo, tudi potrebe tega področja po kreditih. Zato smo zastavili zelo agresivno politiko pridobivanja sredstev. Na ta način bomo, upam, vtkali znova elemente zaupanja v banko. Več pa bomo skušali tudi narediti, da bi vsaj tisto, kar lahko s strokovnostjo, z drugačnim odnosom do ljudi bolje uredili.«
Mira Zakošek
Rudniški sindikat se je dogovoril s Košaki
S člansko izkaznico 6-odstoten popust
Med ugodnostmi, ki naj bi jih članstvo v Svobodnih sindikatih imelo, se je že od vsega začetka omenjal določen popust pri nakupu prehrambenih in drugih artiklov. Veliko smo govorili o ustanavljanju tako imenovanih konzumnih zadrug, kjer bi lahko člani tega sindikata z izkaznicami blago kupovali po nižjih, ugodnejših cenah. Do danes, vsaj v Velenju tega še ni bilo, prva lastovka je dogovor rudniškega sindikata in Kmetijskega kombinata Ptuj tozd Tržnice Velenje, kjer lahko člani Svobodnih
sindikatov, a le s člansko izkaznico energetike, že od 1. marca kupujejo s 6-odsto-tnim popustom.
»Ko bomo ugotovili kakšen bo odziv, se bomo najverjetneje za popust dogovarjali tudi z drugimi sindikati znotraj Svobodnih,« ob tem pravi direktor Kmetijskega kombinata Ptuj, temeljne organizacije Tržnica FRANC VOLK, kjer so bili pobudi rudniškega sindikata takoj pripravljeni prisluhniti.
Jože Kožar, predsednik tega sindikata na Rudniku lignita Velenje pa pravi, da
so iskali različne možnosti. Tudi v okviru Občinskega sindikata, dogovarjali pa so se tudi z ERO, kjer sicer niso rekli takoj ne, ampak predlagali še kakšna pol meseca, da o tem premislijo in vidijo kako je to urejeno drugje.
»Ne mislimo pa ostati pri teh 6 odstotkih. Ampak to ni več odvisno od vodstva sindikata, ampak od ljudi. Če bodo Košaki s povečanim povpraševanjem uspeli nadomestiti izpad v marži, ker bodo svoje blago prodajali s 6-od-stotnim popustom, z večjim prometom, potem se bomo
za naprej lahko, vsaj upam, pogovarjali še o večjih odstotkih. Prepričan pa sem, da bomo s tem spodbudili tudi druge trgovce, tudi zasebni sektor, za kaj podobnega«, pravi Jože Kožar.
Zaenkrat so ugodnosti deležni, kot že rečeno, člani Svobodnih sindikatov energetike Slovenije, kjer pa ni samo rudnik.
Na rudniku bo te ugodnosti upravičenih okoli 4300 članov Svobodnih sindikatov, od njih pa tudi člani iz TEŠ-a, teh je okoli 700 in Vekosovega tozda Toplovodna oskrba okoli 100.
(mkp)
Republiški zavod za zaposlovanje — območna enota Velenje
Na razpolago so naslednja delovna mesta
DELOVNA ORGANIZACIJA
POKLIC IZ ŠIFRANTA
PROSTA DELA IN NALOGE
DEL. NČ RnK p IZK. DČ R0K P-
OD
ŠT. DEL.
OBČINA VELENJE
Mladinska knjiga Kidričeva 5, Velenje
OBČINA RAVNE
Irena Navodnik — NANA Koroška c. 11, Ravne
prodajalec ali ek. tehnik
frizerke
terenski komercialist
frizerke
3 NČ	15 8.000,00 1
1 NČ 08 6.000,00 2
DEŽURSTVO
V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE: Zdravniki:
Četrek, 7. rruarca — dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Zupančič in dr. Jlonko
Petek, 8. nuarca — dopoldan dr. D. Vrabič, popoldan dr. Renko, nočni dr. Lazar in dr. D. Popov
Soboto, 9. marca in nedeljo, 10. marca — dnevni dr. S. Popov, nočni dr. S. Popov in dr. Pirtovšek
Ponedeljek, 1 I. marca — dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Vrabič, nočni dr. Kočevar in dr. Bezlaj Zobozdravnica:
V nedeljo, 10. marca •— dr. Vlasta ŠTRBENK, od 8. do
12. ure v dežurni zobni ambulanti.
NA VETERINARSKI POSTAJI V ŠOŠTANJU:
Od 8. marca do 15. marca
—	Milan Matko, dipl. veterinar, Topolšica 15, tel.: 891-166.
NA VETERINARSKI POSTAJI V MOZIRJU:
Do 10. marca — Drago Zagožen, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-769. Od 11. marca do 17. marca
—	Marjan Lešnik, dipl. veterinar, Ljubija, tel.: 831-219.
Lekarna:
Ob sobotah in nedeljah je odprta dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro.
PRODAJALNA ŠOŠTANJ ŽE TEŽKO ČAKATE POLETJA?
V Elkroju v Šoštanju so že znižali cene letne konfekcije za 50 %! Na| vam naštejemo le nekaj ugodnosti:
moške lanene jakne ženski hlačni komplet ženske jakne
ženske hlače (bombaž, viskoza) fantovske hlače (bombaž) ženska hlačna krila (bombaž) otroške jeans jakne dekliška krila
ugodne cene metrskega blaga
150 din 400 din od 170 do 320 din od 160 do 400 din 180 din od 100 do 300 din 230 din od 50 do 100 din
Pridite, izkoristite priložnost v prodajalni v Šoštanju!
GD Topolšica
Priprave na 60-letnico
Bolj kot to kaj, kje in kako so opravili zadane naloge na preventi-vno-tehničnem, organizacijskem in tekmovalnem področju v minulem letu so člani gasilskega društva Topolšica na nedavnem občnem zboru več besed namenili aktivnostim v letošnjem.
Razlog za to je preprost. Pred vrati je namreč 60-letnica delovanja društva, na praznovanje katere se želijo gasilci Topolšice dobro pripraviti. Takole pravijo: »Za nas ta častitljiv jubilej ne pomeni samo preglede dosedanjega dela, ampak tudi spodbudo za prihodnje. Želimo ga proslaviti slovesno, predvsem pa delovno.«
Z voljo, pripravljenostjo in zagnanostjo jim je uspelo še sedaj narediti marsikaj, zato smo prepričani, da bodo svoje delo kronali z uspehi na vseh področjih delovanja tudi v jubilejnem in naslednjih letih.	Marjan Pocajt
GD Šalek
Novo orodno vozilo in prizidek
Majhno število požarov, naša učinkovitost pri preprečevanju najhujšega, nudenje pomoči v novembrskih poplavah, priznanja in pokazali z raznih tekmovanj pričajo, da smo v minulem letu dobro delali.
To je bila kratka ocena opravljenega dela v preteklem letu, ki smo jo slišali na nedavni letni konferenci članov gasilskega društva Šalek.
Kar preveč zajeten bi bil seznam vseh opravljenih del, bodisi na preventivnem področju, pri gašenju devetih požarov v svojem požar-no-varstvenem območju, pri vzdrževanju in urejanju doma, da posebej ne omenjamo uvrstitev 11 društvenih desetin na raznih meddru-štvenih, občinskem tekmovanju in tudi tovrstnih preizkusih znanja izven občine. Dovolj pove sam po sebi tudi podatek, da so za vse naloge člani društva namenili kar 7169 prostovoljnih ur.
V tem letu pa so gasilci Šaleka pred dokaj zahtevnimi in obsežnimi nalogami. Osnovnim dejavnostim na preventivnem področju so namreč pridjali še urjenje desetin, posodobitev tehnične opreme, med drugim tudi z novim vozilom, njihova velika želja pa je tudi razširitev doma.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 25. 2. do 3. 3. 1991 so bile na posameznih merilnih postajah v občini izmerjene naslednje povprečne 24 urne koncentracije SOi in maximalne 1/2 urne koncentracije SOi v zraku:
U và^ùL
DO za komunalno In stanovanlsko oskrbo
VABI
K SODELOVANJU
več honorarnih sodelavcev za dela v pokopališki in pogrebni dejavnosti. Nudimo stimulativno plačilo.
V kolikor ste interesenti, se zglasite v kadrovski službi DO »VEKOS«, na Koroški 37/b, Velenje.
AMP		25. 2.	26. 2.	27. 2.	28. 2.	1.3.	2. 3.	3. 3.
	1	0,12	0,04	0,04	0,03	0,05	0,05	0,10
Šoštanj	2	0,93	0,15	0,06	0,05	0,06	0,19	0,40
	1	0,14	0,06	0,05	0,03	0,05	0,08	0,19
Topolšica	2	2,50	0,22	0,08	0,06	0,10	0,39	1,17
	1	0,14	0,07	0.04	0,03	0,05	0,05	0,12
Veliki vrh	2	0,49	0,60	0,05	0,06	0,08	0,13	0,49
	1	0,51	0,01	0,04	0,03	0,04	0,08	0,26
Zavodnje	2	- 1,56	0,90	0,10	0,13	0,16	0,39	1,60
	1	0,08	0,04	0,04	0,02	0,04	0,04	0,12
Velenje	2	0,32	0,11	0,05	0,04	0,06	0,06	0,74
	1	0,17	0,11	0,04	0,02	0,03	0,05	0,12
Graška gora	2	1,08	0,81	0,05	0,03	0,04	0,14	0,79
I ) povprečna 24-urna koncentracija SOi v zraku (mg/mJ) 2) max l/2-urna koncentracija SO, v zraku v dnevu (mg/m1)
Polurna koncentracija SO, 0,75 mg/m' zraka, je bila prekoračena i naslednjih terminih:
26. 2,
25. 2. Zavodnje
Topolšica Graška gora Zavodnje Graška gora 3. 3. Graška gora Topolšica
Zvodnje
ODSEK ZA VARSTVO OKOLJA
6.30-12:30-12.30-13.30-4.00-6.-30-3.00-9.30-11.30-10.00-
9.30 13.30 13.00 14.00 4.30 7.30 3.30 10.00 13.00 13.30
O ŠT O VANI GOSTJE*
ZA VAS SMO NAREDILI NEKAJ VEČ! Prisluhnili smo vašim željam ...
Od 4. marca dalje vas pričakujemo v nočnem »klubu Herberstein« vsak dan, razen ponedeljka od 20. pa kar do 2. ure zjutraj!
Z ekskluzivno ponudbo se bomo za vas še posebej potrudili v vili Herberstein.
Dovolite, da poskrbimo tudi za vaše dobro počutje.
Vsem dekletom in ženam čestitamo ob dnevu žena in vas vabimo, da pri nas preživite prijeten, miren večer!
Š5a
YMM
KERSNIKOVA 1, VELENJE
Cenjene stranke vabimo v prenovljen salon, ki vam spet odpira vrata ...
Od 10. marca dalje bodo našli svoj kotiček pri nas tudi vaši najmlajši — vsak torek in četrtek. Naročila sprejemamo po telefonu 855-615. Otroci, čaka vas presenečenje!!!
V našem salonu TERASA gremo s časom naprej!
Uporabljamo nove preparate za trajno kodranje las, preparate, ki podaljšajo obstoj vaše trajne in več vrst preparatov za masažo lasišča pri mastnih laseh in pri prhljaju.
Priporočamo se za obisk, vabimo vas, da nas pokličete po telefonu 855-615 in se naročite!
Vsem dekletom in ženam čestitamo za 8. marec!
jr
it? A
Marcator - Zgomjasavinjska kmetijska zadruga Mozirja
Trgovina MERCATOR-ZKZ MOZIRJE vam ponuja
enkratno priložnost nakupa stavbnega pohištva Gorenje-Glin
po izjemnih cenah — znižanih do 50 % glede na sicer veljavne tržne cene!
NUDIMO VAM KAKOVOSTEN IZBOR:
—	vezanih oken z zasteklitvijo ali brez
—	termo oken
—	strešnih oken
—	okenskih polken — fiksnih in gibljivih
—	zložljivih podstrešnih stopnic
Količine so omejene, rok pa kratek — samo do 15. marca,
ZATO NE ZAMUDITE IZJEMNE PRILOŽNOSTI!
K nakupu vas vabijo zadružne poslovalnice:
VELEPRODAJA Sp. REČICA,	tel. 831-810
BLAGOVNICA LJUBNO,	tel. 841-020
BLAGOVNICA GORNJI GRAD,	tel. 842-016
KPC LJUBIJA,	tel. 831-040
^	TRGOVINA M-ZKZ MOZIRJE
VI
Zasebna trgovina »PRIMA« Partizanska 65 Velenje (Pesjef Tel.: 063/857-319 IZREDNA PONUDBA! Cenjene stranke obveščamo, da smo razširiti našo ponudbo... Izbirate lahko med več kot 200 različnimi vrstami metrskega blaga domačih in tujih proizvajalcev.
METRAŽNE TKANINE KUPUJEM V TRGOVINI PRIMA! Pridite!
DIMNIKARSKO PODJETJE PREŽIHOVA 17 RAVNE NA KOROŠKEM
Objavlja prosta dela in nàloge za področje Velenje:
dimnikarskega pomočnika ali kvalificiranega delavca z možnostjo prekvalifikacije.
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in s poskusno dobo tri mesece.
Kandidati naj pisne vloge z dokazili pošljejo v osmih dneh po objavi na zgornji naslov.
E A
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, VELENJE
VABI
K SODELOVANJU
kreativne, dinamične, ustvarjalne, podjetniško usmerjene strokovnjake z znanjem in izkušnjami na področju RAČUNALNIŠTVA.
Sodelovati želimo z osebami, ki imajo višjo ali visoko izobrazbo ustrezne smeri, željo opravljati delovne naloge na računalniškem sistemu micro VAX 3900 ter delati z osebnimi računalniki povezanimi v mrežni operacijski sistem NOVELL. Podjetje daje tudi možnost vlaganja v računalniško podprt informacijski sistem. Ce vas sodelovanje z nami zanima, pošljite svojo pisno ponudbo v 8 dneh na naslov: ERA VELENJE, PREŠERNOVA 10, VELENJE.
NOVO V SLOVENIJI!!
VARIMO POČENE PLASTIČNE ODBIJAČE ZA VSA TUJA IN DOMAČA VOZILA (33 tipov) z uvoženim materialom in tehnologijo priznane tuje firme.
CENA: 30% od novega odbijača
—	varimo s 6 vrstami plastike od ABS do PO-LYPROPILENA po uvoženih katalogih
—	opravljamo tudi vsa mehanska, ličarska, kleparska in antikoro-zijska dela na vseh vozilih.
SE PRIPOROČAMO! AVTOSERVIS VIHAR, Bevče 8 a, Velenje telefon: 063/853-904
0
SERVIS RENAUUT ,
PRODAJA NOVIH IN OBNOVLJENIH REZERVNIH AVTOMOBILSKIH DELOV
13 DAIHATSU
POOBLAŠČEN ZASTOPNIK ZA PRODAJO IN SERVIS
JOŽE JAKOPEC
VELENJE Kosovelova 16 tel.(063)855-975
Oglašujem v Našem času
® 063/855-450 063/853-451 Fax: 063/851-991
Avtoličarstvo,
avtokleparstvo
in trgovina na drobno
ALOJZ MESARIČ
Lokovica 15 c, Šoštanj Telefon: 063/854-233
POTROŠNIKOM NUDIMO:
•	ličarski program ter barve iz programa Helios
•	acril in metalic barve iz programa MAX MA YER
•	vsa kleparska dela na univerzalni ravnal ni mizi 0	vsa ličarska dela po najsodobnejši tehnologiji


Kjer imajo prste vmes Petrovičevi iz Mozirja,
je gotovo doma slastnega, ;a, v

Le redki so trenutki, ko takole ujamete Petrovičeve
Vabilo v MIŠMAŠ je namenjeno tudi vsem, ki želite domače praznovanje pope-
Tokrat vam ne predstavljamo že dobro znane pekarne iz Mozirja, ampak slaščičarno — MIŠMAŠ ji je ime (doslej znana Movho-va slaščičarna v Šoštanju), ki je namenjena vsem, ki bi si radi za hip odpočili dušo, se posladkali...
Tudi v novi podobi, prostor je lepo ukrojil arhitekt Kovačevič, za še lepši videz pa je poskrbela DEKORATI VA, ostajajo zvesti svoji prvotni zasnovi, ki pa ji gre priznati ne le obsežnejšo, ampak tudi kvalitetnejšo raven.
Pogled na police, bogato obložene, je pravcata paša za oči. Najvidnejše mesto zavzemajo slaščice. Poglejmo, kaj vse lahko izberete: Vse vrste tortic, kremnih rezin, novost je čebelji pik, princeske, jude, krofe, rola-de, domače piškote, potice ... Trenutno je največje povpraševanje po pohorskih omletah, ki se kar stopijo v ustih. Dobrodošla osvežitev v ponudbi je velika izbira vseh vrst dobro znanega mozirskega kruha in
striti tudi s katero od sladkih dobrot. Naročite lahko torte, ne le srednje, male in
peciva. Povpraševanje po mamljivih slaščicah je veliko. Zlasti za torte in potice prihajajo naročila tudi iz drugih krajev.
V prijetnem okolju boste z veseljem posedeli, popili kavico, poklepetali in se malce okrepčali.
.. f:r
: • : ' J
VELIKONOČNA RAZSTAV A
Velika noč je del kulturne tradicije, nečesa kar je bilo na kar marsikoga vežejo lepi spomini iz otroštva ii prav je, da se ob takšni razstavi spomnimo, da »pisan ke« niso velika darila, temveč domače dobrote .. .



NAKLJUČNI OBISKOVALKI O SLAŠČIČARNI:
Marica Mavser:
Super, super, enkratno! Nihče ti ne gleda pod zobe, koliko boš pojedel. »Kile kura gleda, saj le enkrat živimo! Le še to, Metka je enkratna punca, vsi so zelo prijazni! Res rada posedim tukaj.
Ivanka Plamberger:
Vedno, kadar pridem v Šoštanj, pridem po kruh in krofe. Res je super tukaj!
velike, dvo ali več nadstropne, tudi razne oblike lahko izberete, od avtomobila, je-žje družine, valjarja ... Ce si zaželite kaj posebnega, kar ni v seznamu, bodo skušali izpolniti vašo željo!
Za prihajajočo veliko noč vam še posebej priporočajo potice, kolačke za pisanke, namesto vas bodo prave domače potice tokrat spekli v Šoštanju.
Vsa naročila sprejemajo za dan vnaprej v slaščičarni, lahko pa pokličete tudi po telefonu v Mozirje po 12. uri na številko 831-489.
Petrovičevi so seveda ve-
seli, če so gostje zadovoljni. Ob tem zatrjujejo, da je vsekakor veliko naredil g. Movh. Hvaležni so, da je slaščičarno zaupal prav njim. Še bolj si bodo prizadevali, da bi tradicijo ohranili in negovali tudi v bodoče. Načrtov in zamisli jim ne manjka, razmišljajo tudi o dietni ponudbi.
Želijo si. da bi ljudje radi prihajali k njim, sami pa se bodo trudili, da bodo pri njih zadovoljni.
Vsem ženam in dekletom iskreno čestitajo ob dnevu žena!
7. marca 1991
KULTURA
naà ò^stran 7
16. marca na Konovem
Skupna prireditev vseh treh sekcij
Štirideset udeležencev je poslušalo 1. marca dvoletno poročilo o delu kuda Konovo pri Velenju.
Društvo deluje v treh komisijah: za tamburaše, pevce in igralce. Gotovo je bil kvalitetni vrh njihova pesem, saj sodi med najboljše v velenjski občini. Pripravili so pet javnih nastopov.
Dramska sekcija je uspešno izvedla komedijo Srečni dnevi.
Tamburaši so nastopili več kot desetkrat.
V razpravi so sprejeli letni načrt dela in se odločili za samostojni koncert mešanega pevskega zbora in več gostovanj.
Tamburaši bodo aprila proslavljali uspešno petnajsto letnico delovanja. Zato bodo v tem mesecu pripravili koncert Vikijev memori-al in bodo nanj povabili skupini iz Pesja in Smihela — Avstrija. Seveda to ne bo edina prireditev. Gostovali
bodo v Lendavi in novembra pripravili tamburaški večer z vedrimi melodijami.
Enourno dramsko prireditev obljubljajo tudi tamkajšnji mladi igralci, ki so že lani dokazali sposobnost in tudi talent.
Ob volitvah v novi odbor društva se je zataknilo. Tajnika in vodja pevskega zbora niso uspeli »odkriti«. Zato bo novi odbor na prvi seji poiskal človeka za obe mesti, ki pa pomenita za društvo veliko. Na letnem zboru so člani kljub krizni situaciji pokazali pripravljenost, tudi v prihodnje sodelovati. Kajti kulturnou-metniško življenje na urejenem zaselku je bilo že pred leti med najrazvitejšimi v velenjski občini.
Samo tesno povezani s krajevno skupnostjo in vsemi drugimi dejavniki v kraju bodo uspešno hodili po začrtani poti tudi v prihodnje.	-Vis-
Iz muzeja Velenje
Zgodilo se je . .
7. marca
Leta 1975 je izšel tednik Naš čas, številka 9 točno na današnji dan. V njem lahko najdemo kar nekaj zanimivih tem, ki jih je obravnaval. Čeprav je to datum, ko so se že začenjala praznovanja in »praznovanja« dneva žena pa, zanimivo, razen čestitke na naslovnici ni v celi številki ničesar, kar bi nas spominjalo na ta datum. Zato nam pade v oči, da je skoraj cela številka posvečena akciji za podaljšanje samoprispevka, ki so ga v občini Velenje pobirali od leta 1970 in se je tega leta sicer iztekal. Danes pa bi raje želel predstaviti nekaj drugih poudarkov iz istega časopisa. Na zadnji strani je izšel članek z naslovom »Urediti vprašanje financiranja«, ki govori o 50-letnici, ki jo je slavila tega leta šoštanjska godba Zarja. Dovolite, da navedem nekaj podatkov o samem društvu, ki jih prinaša omenjeni članek: »... šoštanjska godba ima sedaj 57 članov. Lani so imeli skupaj 132 nastopov, od tega 90 vaj .. . Strokovno vodstvo Zarje si prizzadeva, da bi vzgojilo čimveč mladih godbenikov. V lanskem letiu je obiskovalo glasbeni tečaj 28 učencev, od katerih jih zdaj 12 že sodeluje pri godbi. Na novo pa se je doslej prijavilo 26 kandidatov. Vendar kot kaže, vseh ne bodo mogli sprejeti glede na to, da nimajo dovolj učiteljev, inštrumentov, prostorov pa tudi finančnih sredstev . .. Zelo burna razprava pa se je razvila tudi ob vprašanju, ki ga je postavil eden izmed članov — kam godba spada oziroma kdo jo bo v prihodnje financiral? Poudarili so, da bo treba to vprašanje kar najhitreje rešiti, saj nujno potrebujejo med drugim tudi denar za nakup inštrumentov ter novih uniform . ..« Lahko bi našli še marsikateri zanimivi odlomek iz članka, vendar je za predstavitev dovolj. Vsekakor je danes Zarja še za krepko število let starejša pa zato prav nič finančno bogatejša. Ne glede na vse težave, ki jih omenja tudi navedeni članek, pa Zarja še vedno več kot uspešno opravlja svoje naloge.
Druga zanimiva in še danes aktualna vest pa je bila objavljena v okvirčku na naslovni strani in je nosila naslov »Skupščina občine Velenje je ustanovila Informativni center«. Ta še danes in to celo pod istim imenom deluje, kar je seveda dejstvo vredno zabeležbe. Zato naj navedem nekaj interesantnejših delov iz uvodnika:
»V šaleški dolini in širši okolici seje v 10-letnem obdobju uveljavil velenjski tednik Naš čas... Najprej je začel.delati novinarski servis za tovarniška glasila. Tega smo v naši hiši že tako razširili, da ga bomo razvili v kompletni servis od pisanja novinarskih sestavkov, do urejanja in tiskanja ... V velenjski občini je nezadostno sprotno obveščanje občanov in delovnih ljudi o dogodkih vsakega dne posebej. Zato je izvršni odbor občinske konference socialistične zveze poveril delovni skupnosti Našega časa investicijo in ustanovitev Radia Velenje . . . Takšen razvoj pa je terjal, da se delovna skupnost Našega časa samoupravno konstituira kot OZD. Na zadnji seji skupščine občine Velenje so zavoljo tega sprejeli sklep o ustanovitvi centra za informiranje, propagando in založništvo v ustanavljanju. Nova delovna organizacija bo na začetku imela delovne enote, ki bodo izdajale tednik Naš čas, urejevale in izdajale tovarniška glasila, izdajale skupščinski Bilten za delegate ... v centru pa bo deloval tudi Radio Velenje . . . Centru za informiranje, propagando in založništvo seje priključila tudi tiskarna velenjskega doma kulture . .. Center za informiranje, propagando in založništvo pa v dolgoročnem razvojnem programu načrtuje, da bo usposobljen za celovito politično in gospodarsko informiranje ter publiciranje.«
- Vseh načrtov Center ni mogel izpolniti, marsikatera dejavnost se je »priključila« zunaj prvotno načrtovanega plana, pa vendar je Center en;a dejavnosti, ki delujejo še danes, kljub vsem težavam in probllemom, ki (so) ga pestili. Datum ustanovitve seveda ni 7. marec, itoda če se držimo devize, da se zadeva ne zgodi, dokler je ne zaibeleži časnik, potem lahko za konec zapišemo, da danes praznuje Center za informiranje, propagando in založništvo 16. let oibstoja in delovanja!
TONF. RAVNIKAR
Naša beseda 91 Spomin na Kajuha
Že se bodo skoraj pričeli klubski večeri v velenjski občini. Njihovo delo uskljajuje odbor za sodelovanje s šolami, ki deluje v Zvezi kulturnih organizacij Velenje.
Prijave za večere te dni zaključujejo. Razveseljivo je, da sodeč po sedanji prijavi, že kar devet večerov ponuja kvaliteten kulturnoumetniški užitek.
Tako vemo, da so dve prireditvi pripravili v Centru srednjih šol, v Skalah pri Velenju sta dozoreli igrici Magnetni deček in Darilo se predstavi. V Lokovici pri Velenju načrtujejo satiričnoglasbeno prireditev. V Šmartnem ob Paki pa kar tri: Rdečo kapico, Bevkov večer in Martina Krpana.
Dve gledališki prireditvi snuje mladinski kud v osemletki G. Šilih Velenje, eno, pa mkud Veljka Vlahoviča Velenje.
Skupno torej devet predstav, ki se bodo zvrstile v marcu. V aprilu bodo področne prireditve.
Menimo, da bi klubskih oblik dela tudi v prihodnje ne zanemarjali, saj so vzpodbuda za mlade v katerikoli zvrsti umetniške dejavnosti.
Viš
Prednost gledališču
Na seji predsedstev ZKO Velenje, ki je bila v sredo, 27. februarja zvečer, so se člani predsedstva dogovarjali o načrtu dela, ki ga bodo dokončno oblikovali na bližajoči se letni konferenci. Beseda je stekla tudi o prioritetnih nalogah Zveze.
Že doslej so navadno vsako leto dajali prednosti mnogoterih dejavnosti na občinskem prostoru.
Za letos so sklenili, da bi na eni naslednjih sej govorili in sklepali predvsem o dejavnosti odbora za gledališče. Ugotavljamo, da to področje stagnira. Škoda bi bila, če bi delo na treh področjih: V Škalah, kjer je najbolj razvito, v Šmartnem ob Paki in Velenju, popolnoma zamrlo. Da ne govorimo o drugih krajih: Šentilju, Paki, Bevčah in Zavodnji, kje so do nedavnega še uspešno delovali. Res je, da to področje v primerjavi z glasbenim in folklornim, nima strokovne moči, ki bi dejavnost povezovala in jo vodila. Res pa je vprašljivo, ali bi novi človek, strokovnjak, lahko ponovno animiral vsa področja občine in uspešno vodil gledališko dejavnost v prihodnje.
Sestanek z odborom za gledališko dejavnost bo razpravljal o problematiki, in nakazal še kake druge rešitve. Če bi se odbor notranje okrepil in s pogodbenimi sodelavci tiščal Tespisov voz dalje, bi bilo mogoče ponovno govoriti o požlahtnjenem gledališkem delu, ki je tudi v velenjski občini v preteklosti, tako v Velenju, kot Šmartnem ob Paki, in v Škalah, dosegalo kvaliteto na precejšnji ravni.
-Viš
V v • •
se živi
Gotovo ne bi smela zatis-niti očesa pred slovensko javnostjo obletnica Kajuhove smrti.
Mlad poet in bojevnik je star komaj dvaindvajset let, padel zadet od nemškega mi-traljeza na pragu Žlebnikove domačije, v Št. Vidu nad Šoštanjem.
Mlad poet, poln zanosa in sil, da bi pomagal zrušiti svet krivic in prisluhniti človeku s hrapavimi dlanmi, je še vedno živ tod, ne samo v rojstnem mestu Šoštanj, tudi v celotni velenjski občini in v slovenskem prostoru.
V petek zvečer je spomin na poeta, ki je zapel Slovensko pesem, počastil s samostojnim koncertom Partizanski pevski zbor iz Ljubljane.
Pesmi, občutno in kvalitetno zapete, je povezala Kajuhova recitacija.
Dvorana Glasbene šole v Velenju je bila tokrat polna. Torej — spomin še živi.
Živi tudi v srcih otrok, predvsem šolskih, ki te dni tekmujejo za_ Kajuhovo bralno značko. Živi tudi v srcih vseh, ki vsako leto v maju, izdajo bilten pesmi mladih v Knjižici Moja pesem ni le moja pesem. Kajuh-Karel Destovnik — ni samo bojevnik za novi svet. Ostaja predvsem umetnik, socialni, in ljubezenski lirik — in prav tega v naši zgodovini ne bo mogoče nikoli zamolčati.
ViŠ
90 lističev v Šoštanju
V Majerjevi vili v Šoštanju, kjer se zbirajo aktivni ljubiteljski ustvarjalci velenjske občine in kjer skoraj ne mine teden, da bi ne bila kaka razstava, so tokrat, 28. februarja zvečer, ponovno odprli razstavo 90 grafičnih listov, ki jih je oblikovalo sedemnajst udeležencev njihove grafične šole.
Razstavo si velja ogledati! Ta nedvomno kaže talent raz-stavljajočih in čedalje večji posluh občinstva za kvalitetno sliko, grafiko in platno.
-Viš
Kar ljudje imenujejo civilizacija, je sedanje stanje, tisto, kar imenujejo barbarstvo so pretekla stanja. Sedanje stanje se bo imenovalo barbarsko
pozneje!
Anatole France
Razstava
šaleških
likovnikov
V počastitev Dneva žena in v zadovoljstvo ne le nežnega spola bo KUD SVOBODA Mislinja v dneh od 8. 3. 1991 do 18. 3. 1991 v prostorih Kulturnega doma v Šentilju, Mislinja organiziralo svojo šesto razstavo likovnih ustvarjalcev. Otvoritev razstave bo v petek ob 18. uri, svoja dela pa bodo tokrat predstavili člani Društva šaleških likovnikov.
Morda bo zvenelo neskromno, vendar smo prepričani, da se bodo matere, dekleta in žene v harmoniji razstavljenih slik in ob ubranih tonih naših pevcev in glasbene mladine, prijetno počutile.
JD
Človek človeku
V petek, 8. marca lV9t se boste lahko pogovarjali z dr. Manco Košir. Razgovor, ki so ga poimenovali Ženske ženskam, bo v sejni sobi upravne stavbe koncema Gorenje ob 13. uri.
In o čem se bomo pogovarjali z Manco Košir? O tem, kar nam manjka v teh viharnih časih, o ljubezni. O ljubezni človeka do človeka, zato so na pogovor vabljeni ljudje. /
S. P.
Človek je dober, ljudje so slabi.
J. J. Rousseau
Z* Jge» *

Ob 8. marcu iskreno čestitamo in želimo prijetno praznovanje! Servis za čiščenje ŠA-LAMON
Kolektiv zadovoljnih ljudi
Rečete kar hočete, ampak danes je težko najti kolektiv zadovoljnih ljudi! Povsod se spopadajo s takimi in drugačnimi težavami, ki dobro voljo delajo malo manj dobro in prijetno razpoloženje malo manj prijetno. Tega pa ne bi mogli reči za kolektiv Servisa za čiščenje vseh vrst površin Šalamon, kjer je zaposlenih 53 ljudi, ki so razporejeni na različnih deloviščih, vsak dan potrebnih, da se temeljito očistijo.
Delajo za rudnik lignita Velenje, Elektrostrojno opremo, Modni salon, Veplas, Ljubljansko banko, SDK, Tiskarno, osnovno šolo Šalek in osnovno šolo Pesje. Večina, ki so zdaj zaposlene pri Šalamonu, so prej delale v kolektivih, kjer še danes čistijo, samo da so pod movo komando«. »Ne recem, da ni bilo na začetku odpora. Vendar se vse, pa jih kar vprašajte, zdaj počutijo bolje kot prej. To je na nek način razumljivo. Prej so bile čistilke v podjetju zadnje na kar je bilo treba misliti, zdaj so vse enake,« pravi Bojan Šalamon, ki je uspešno podjetje razvijal postopoma. Najprej je imel popoldansko obrt in bil redno zaposlen na rudniku v klasirnici, začel pa s čiščenji stanovanj in oken. Opravljal je vsa generalna čiščenja, zdaj pa ponudbo še širi.
Ne samo, da nobena delavka, zdaj zaposlena pri njem ni na slabšem pri osebnem dohodku kot prej, nekatere od njih so celo precej na boljšem. Ob tem, da pri delu uporablja-
jo čistilna sredstva, ki so zdravju in okolju neškodljiva. Tako ni čudno, da so se tudi bolniški izostanki precej zmanjšali. Alergij ni več, poškodb pa tudi ne.
Narava dela zahteva, da se to delo v glavnem opravlja popoldan, ko v pisarnah in za stroji ni več ljudi. Pa vseeno je pri Bojanu Salamonu možno tudi drugače. 15 odstotkov dela je mogoče opraviti tudi dopoldne in v tem terminu se de-iavke menjujejo.
Ob tem, da je spodbudno še nekaj, o čemer je pripovedoval, še bo zaposloval. Ne samo tiste, že zaposlene, če bo še s kakšno velenjsko firmo sklenil pogodbo, ampak tudi na novo. In če-
prav se je zaposlenim pri njemu nekaj le spremenilo — organizacija dela je povsem druga, pa je skrb >novega šefa< za družbeni standard ostala. Tako kot so prej, bodo imele tudi v bodoče zagotovljene počitniške kapacitete in to tam, kjer jih ima njihova bivša matična firma.
Da so v Servisu za čiščenje vseh vrst površin — Šalamon zadovoljni vsi, pa se je videlo, ko smo jih obiskali na eni od enot. Če imate morda stanovanje, ki ga je treba generalno očistiti, potem se lahko na ta servis še vedno obrnete. Pokličite 856-603, ampak zgodaj, do 8. ure zjutraj! Potem ves dan delajo.
Nevarnost črnih odlagališč in »servisov« narašča
Bo kdo končno ukrepal?
Naše okolje je zastrašujoče, vsak dan je bolj onesnaženo in odeto z najrazličnejšimi predmeti, ki zagotovo ne sodijo na naše travnike, njive, gozdove in še kam. Čeprav si zeleni in ekologi na vso moč prizadevajo za čistejši zrak in okolje, pa je stvar očitno drugačna. Ce tokrat izpustimo zrak in se ozremo na našo okolico, se lahko le zgrozimo nad videnim. Nič ne pomagajo pozivi, da moramo vse odpadke odlagati na le za to določena mesta; povsod ležijo, celo blizu urbanih naselij.
Opišimo le en primer, čeprav jih je žal v Velenju še več. Verjetno ni Velenjčana, ki ne pozna dela stare ceste blizu gostišča Zaje, na levi strani, če se peljemo iz Velenja proti Vinski gori. Na tej cesti, ali bolje rečeno ob njej, se dogaja marsikaj. Lahko bi trdili, da je tu mehanična delavnica na prostem, vsaj tako je soditi po »rezervnih« avtomobilskih delih, ki ležijo na nekdanji cesti in ob njej. Posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da je na kraju te ceste ob gozdu velik del zemlje dobesedno prepojen z oljem, ki ga brezbrižni vozniki puščajo iz motorja svojega jeklenega konjička. To resničnost potrjujejo tudi številne plastične
posode za olje. Kot vse kaže zadnji primer, bo omenjena cesta postala še odlagališče za stare, zapuščene in dotrajane avtomobile, saj je nekdo (verjetno bi se dalo ugotoviti kdo) pripeljal tjakaj star kombi in ga tam tudi pustil.
Na to našo sramoto blizu urbanega naselja so razumljivo najbolj jezni tisti, ki v bližini prebivajo. Sicer pa nihče od nas ne bi smel biti ravnodušen za takšno škodljivo početje nekaterih ljudi, ki jim je vseeno za že tako izničeno okolje. Menimo, da je zapis dovolj jasen, hkrati pa naj bo opozorilo, da se bodo ustrezne občinske službe takoj lotile reševanje tega problema;
v zadovoljstvo vseh, ki si želimo čisto okolje. Veseli bomo, če bomo lahko v kratkem za-
pisali, da smo rešili še eno ekološko sramoto.
B. Mugerle
O delu in življenju delovnih invalidov (2)
Pravica do dela in življenja
Doslej smo našteli nekaj podatkov o pogostnosti delovne invalidnosti ter bežno o vzrokih za nastanek nezgod ali obolenj, ki čestokrat privedejo do trajnega zmanjšanja delovne sposobnosti. Posvet je izluščil precej razlogov, ki bi jih bilo mogoče odpraviti z relativno nizkimi stroški in s tem preprečiti nastanek začasne ali trajne delovne nesposobnosti. Sem sodi tehnična preventiva, tehnološko varovanje delavcev, organizacija dela, izobraževanje delavcev za varno delo, preventivni zdravstveni pregledi in učinkovitejši nadzor. Zbir takšnih ukrepov včasih imenujemo dobri delovni pogoji. Ker ima človek pravico do dela in življenja, do bogatega in varnega življenja, bi morali v delovni proces, v vzgojo za delo, investirati bistveno več. To bi imelo pozitivne posledice za delovno varnost, bistveno bi se zmanjšalo število in resnost poškodb pri delu ter poklicnih bolezni. Ker pa žal ni tako, ker tonemo v vse težje materialne pogoje, v ekonomsko stihijo, ki ji ni videti kraja, se bomo morali (žal!) ukvarjati z ljudmi, ki občutijo in še bodo vso težo zmanjšane delovne zmožnosti in druge posledice poškodb pri delu. Zato
je pri snovanju zakonodaje, ki obravnava rehabilitacijo delovnih invalidov, nujno potrebno sodelovati s strokovnjaki, ki v praksi spremljajo posledice ugotovljenega stanja (to so sociologi, psihologi, zdravniki medicine dela, terapevti, inženirji varstva pri delu, organizatorji dela, kadrovski delavci ter nosilci funkcij v društvih invalidov). Če ni prepozno (pravijo, nikoli ni prepozno) potem bi naj izkušnje združili v takšni zakonodaji, ki bo vsaj do neke mere prizadetim delavcem omogočala enakopravno vključevanje v delovne procese, v družabno življenje in življenje v družini.
Primer takšnih prizadevanj je uspešno obratovanje invalidskih delavnic pri RLV Velenje, ki so si jih ogledali slušatelji omenjenega seminarja. Zanimivo pa je bilo slišati tudi mnenje dr. medicine dela, Zdenka GAMSA o tej problematiki. Menil je, da bi bilo potrebno uzakoniti preventivne zdravniške preglede, za težka dela pa obvezno izvajati »ocenjevalne analize delovnih mest« ter na tej osnovi zahtevati »ergo-nomsko ureditev« teh delovnih mest oz. delovišč.
V razpravi je bilo slišati tudi zahtevo, da bi morali odbori za
varstvo pravic invalidov (delovali naj bi pri občinskih skupščinah) pripraviti konkretne programe dela, opraviti analize celotne populacije invalidov ter še posebej delovnih invalidov, sodelovati z aktivi delovnih invalidov v podjetjih ter kratkoročno spremljati probleme, tako splošne pojave, kot konkretne primere. Bo
takšno, konstruktivno razmišljanje ostalo le na zapiskih slušateljev ali pa bo nekaj tega upoštevanega v zakonih na področju socialne politike ter v ekonomskih ukrepih, ki so bistveni za uresničevanje spoznanj. Človek, tudi poškodovan, bolan ali kako drugače prizadet, ima pravico do tega.	Jože Miklavc
Zgornjesavinjska turistična zveza
Ob čakanju na zakon
— nič novega
Sredi prejšnjega tedna je bila v Mozirju redna letna skupščina Zgornjesavinjske turistične zveze, ki je bila obenem tudi volilna. Ob tem, da so razrešili dosedanje vodstvo in izvolili novo, so se seveda seznanili tudi z delom in problemi zveze, z delovanjem društev in z načrti za naprej. Pravzaprav ni bilo slišati nič novega, tudi vloga in pomen zveze se po tej skupščini ni spremenila, se pravi, da vse ostaja pri starem in neustreznem položaju.
Društva so redne naloge lani opravila, sicer pa poročil na skupščino večinoma niso poslala. Ob tem ena ugotovitev vendarle velja Strah namreč, ki je zajel vsa društva, to je strah glede sedanje infrastrukture, ki je po poplavah še slabša in se ob njej turizmu kaj slabo piše; še slabše pravzaprav kot doslej. Kakšnih posebnih načrtov niso sprejemali, saj je še v veljavi načrt do leta 1992 in v njem so zapisane tudi okvirne naloge za letošnje leto. Vsekakor je na to vplivalo tudi čakanje na nov zakon o društvih, ki se mu bo seveda treba prilagoditi, tudi v zvezi z bodočim načinom financiranja. In to je vse. (jp)
Kabelsko razdelilni sistem Velenje
Prva seja novega upravnega odbora kabelsko-razdelilnega sistema Velenje (prejšnji petek) je bila zelo dolga, za nekatere tudi zelo neprijetna. Na njej so obravnavali oziroma najprej izvolili predsednika, zatem sprejeli poslovnik o delu upravnega odbora, obravnavali poročilo o delu in finančnem vzdrževanju KRS ter plan za prihodnje leto.
Da, kar šest ur i pol je trajala ta maratonska seja. Vse tudi zaradi tega, da morajo — kot so menili nekateri — biti stvari čiste. To čistost so videli tudi v tem, da v upravnem odboru ne morejo biti člani vzdrževalca, kot je bilo predvideno v predlogu, vendar s tem, da ta član ne bi imel pravice glasovanja. V upravnem odboru morajo biti, so poudarili, ljudje, ki bodo zastopali koristi krajanov. Upravni odbor bo vodil Milan Štunberger z Levega brega, v njem pa je še deset članov — predstavnikov KS in predstavnik Gorenja-Ser-visa, ki ima tudi svoj delež v
Vodil in upravljal ga bo upravni odbor
KRS; torej ima UO 12 članov. Precej »nategovanja« je bilo tudi v zvezi z zahtevo, da morajo eksperti ugotoviti resnični delež Gorenja Servisa v KRS (8,9%), preostali pripada enajstim KS. Postavljeno je med drugim bilo tudi vprašanje, kdo daje pravico Gorenju Servis, da si trenutno monopolno prilašča lokalni kanal.
Skratka, samo razpravo o tem ali je imel predsednik Desnega brega pravico sklicati to 1. sejo in volitve predsednika ter upravnega odbora, izvolili so ga šele po tretjem krogu, je trajala uro in pol. Nato so se lotili poročil o delovanju in financiranju vzdrževanja KRS. Poročilo bomo objavili v naslednji številki. Tu le nekaj podatkov: KRS je zgrajen v II KS, nanj je priključenih 7156 uporabnikov, kar znaša 85 % pokritosti. Z dograditvijo programskega paketa v lanskem novembru
za dva satelitska programa se je število TV programov povečalo na 15. Ker pa so v začetku letošnjega leta dopolnili programski paket z novim satelitskim programom FilmNet 24 in zaradi bistvenega povišanja stroškov najema PTT kanalizacije, električne energije, stroškov vzdrževanja itd. so sprejeli sklep o povišanju vzdrževalni-ne na 45,00 dinarjev s 1. marcem.
Menili so, da so stroški za PTt kanalizacijo (pre)visoki ter opozorili na neredno plačevanje vzdrževalnine. V obdobju od 1. junija do 31. decembra lani so pobrali le 76,3% vzdrževalnine. Seveda razmišljajo tudi o tem, da bi neplačnikom vzdrževalnine v tehničnih možnostih prekinili posredovanje signalov. Naj omenimo, da je v posameznih blokih le polovica uporabnikov plačala vzdrževalnino.
Na vprašanje, kaj je z lokalnim TV programom (kanal so
dali v najem v novembru Studiu VTV) so odgovorili, da je poskusni TV program nehal oddajati zaradi finančnih in drugih težav. Enega izmed članov je zanimalo, kam je šel denar za oddajo kanala in če so ga sploh pobirali. V zvezi s tem še to: predstavnik Informativnega centra je naslovil na novi upravni odbor vlogo, da se mu dodeli lokalni kanal, ker mu bodo novi prostori omogočili vsakodnevno oddajanje videostrani. Člani odbora so sprejeli sklep o začasni dodelitvi, med tem pa je treba urediti pogodbo in druge pogoje oddaje.
Upravni odbor je tudi soglašal s priključitvijo dela KS Pake na KRS Velenje, s tem, da bodo morali sami pokriti stroške predelave obstoječega omrežja v zaselku Selo in da bodo sprejeli vse pogoje, ki veljajo za KRS Velenje.
Sprejeli so tudi smernice plana za letos. Med drugim naj bi število uporabnikov do konca leta povečali na 7500. (vos)
Slovenija 2000
in rak
Prvi teden v marcu je že nekaj let namenjen borbi proti raku. Letošnji teden je za nas še posebno pomemben, ker se v tem tednu začenja akcija »Slovenija 2000 in rak«. Ta je nastala po vzoru evropske akcije »Evropa 2000 in rak«, ki jo je Evropa začela leta 1989 in z njo napovedala boj rakavim boleznim. Namen akcije je do leta 2000 zmanjšati umrljivost za rakom za 15 %, to pa pomeni 150.000 smrtnih primerov manj do leta 2000.
Rak predstavlja skupino kakih 180 različnih obolenj, katerim je skupna nepovratna sprememba celice, ki vodi v nenadzorovano rast in razmnoževanje celic v tumorju (novotvorbi). Maligno spremenjene celice ne rastejo in se razvijajo samo v novotvorbi, ampak se razširijo po vsem telesu in pri tem izpodrivajo ter uničujejo zdrave celice, s strupi, ki jih izločajo, pa zastrupljajo ves organizem. Končna posledica nezdravijene, žal pa pogosto tudi zdravljene bolezni, je smrt. In prav rak je v Sloveniji že preko 20 let na drugem mestu kot vzrok smrti, takoj za boleznimi srca in ožilja. Po statističnih podatkih je v letu 1986 zbolelo za rakom v Sloveniji 5.750 ljudi, od tega 2.890 moških in 2.860 žensk. Število obolelih z leti narašča in pričakujemo, da se bo do leta 2000 dvignilo nad 6.000.
Nekoliko bolj razveseljivo je dejstvo, da danes ni več nujno, da vsakdo, ki zboli za rakom, tej bolezni tudi podleže. Preživetje bolnikov z rakom, ki preživijo najmanj 5 let od začetka bolezni, je med moškimi okoli 20 %, med ženskami pa že celo okoli 40 %. Seveda je doba preživetja daljša pri tistih, kjer je bila bolezen odkrita bolj zgodaj, predvsem takrat, ko še ni zajela večjega dela telesa.
Dolgoletna preučevanja rakavih obolenj so odkri-
la, da so v veliki meri povzročitelji bolezni dejavniki okolja in način življenja. Nekateri jim pripisujejo, da so kar v 90% vzrok za nastanek bolezni.
Seveda ima določen vpliv tudi dednost, vendar precej manjši.
Med dejavnike okolja, ki lahko povzročijo rakasto novotvorbo, sodijo rakotvorne snovi na delovnem mestu (rudnik urana), nekatere kemične snovi (med drugim tudi zdravila) in ionizirajoča sevanj . Prav tako sodi sem onesnaženost vode in zraka in zemlje, ki je lahko naravna, pogosteje jo pa povzroči človek z industrializacijo in drugimi nerazumnimi posegi v naravo.
Dejavniki iz načina življenja pa so tiste navade in razvade, na katere v največji meri lahko sami vplivamo. V prvi vrsti so to kajenje, alkohol in pretirano sončenje ter nezdrava prehrana. Za uspešno preprečevanje posledic vseh teh dejavnikov bo potrebna širša družbena akcija predvsem z vzgojo in izobraževanjem prebivalstva o zdravem načinu življenja ter aktivni skrbi za zdravje. Vse to, kar smo tu omenili, je takozvana primarna pre-vencija raka. Nič manj pomembna pa ni tudi sekundarna prevencija, ki predstavlja čim bolj zgodnje odkrivanje že prisotnih obolenj v taki obliki, ko je zdravljenje še uspešno.
To, da se nekaterim oblikam raka lahko ognemo, če spremenimo način življenja in pa to, da nekatere oblike, ki jih zgodaj odkrijemo, lahko tudi uspešno zdravimo, je vodilo akcije Evropa 2000 in rak. Vse skupaj lahko strnemo v 2 točki :
1.	Opustiti nekatere osebne razvade in navade, ki vodijo v raka in
2.	Prisluhniti svojemu telesu, če hočemo ujeti raka na samem začetku, ko je zdravljenje še možno.
Gornji dve priporočili sta osnova tudi programa Slovenija 2000 in rak, ki ga preprosto lahko skrčimo v 7 dobrih nasvetov:
1.	Opustite kajenje!
2.	Uživajte zdravo hrano, ki ne vodi v debelost!
3.	Opustite pretirano sončenje!
4.	Spoštujte in upoštevajte predpise o zaščiti pri delu!
5.	Prisluhnite svojemu telesu!
6.	Redno si pregledujte svoje dojke!
7.	Poskrbite za vsakoletni ginekološki pregled!
L
Vsi ti nasveti so v bistvu tako preprosti, da skoro ne moremo verjeti v njihovo uspešnost. So pa morda ravno zaradi svoje preprostosti trenutno najbolj uspešen način, da se borimo proti raku. Če jih bomo vestno upoštevali, je ob dozdaj znanih načinih zdravljenja raka, povsem realna možnost, da do leta
i «aR ma ..-a mm sa
2000 res zmanjšamo umrljivost za rakom za 15%. O vseh teh nasvetih bo v okviru akcije še veliko govora, predavanj in drugih razgovorov ter člankov, pri čemer bo sodelovalo tudi naše društvo.
Društvo za boj proti raku Velenje
mm a s i&iB jas m» ma
NASVETI ZA LJUBITELJE CVETJA
Kolobarjenje
V poznih zimskih oziroma zgodnjih pomladanskih dneh, ko vam oko kar uhaja na vaš vrtiček, postorimo še zadnja opravila, ki so potrebna pred začetkom setve in sajenja. Prav gotovo ima vsak vrtičkar sliko svojega vrta v glavi. Tako lahko tudi planira na kateri gredici bo kaj sadil in sejal. Poskusite letos nekoliko drugače. Naredite si načrt setve, poleg tega pa upoštevajte še kolobarjenje. Prav gotovo vam bo ta način vrtnarjenja še prijetnejši in zanimivejši. Pri tem vam bo gotovo prišel prav kakšen strokovni nasvet našega stalnega sodelavca in vrtnarja STANETA VA-
rja
SKA.
dušikom. Vrtnine iz druge skupine potrebujejo zernijo, ki je bogata s fosforjem in kalijem ter je pognojena še od prejšnjega pridelka. Svež gnoj ali preveč zrele organske snovi lahko povzročijo celo nezaželjene učinke. Kapusnice (zelje, ohrovt...) pa tudi radič
zahtevajo obilno preskrbo z dušikom in obogatitev z apnom, še posebej, če je zemlja kisla.
Pri triletnem kolobarje-nju razdelimo vrt na tri enake dele. Seveda, če želimo vsako leto gojiti enako količino vrtnin. V prvem letu pripravimo načrt.
Poljina A: stročnice in solatnice — zemljo prelo-patamo ali prekopljemo jeseni in pognojimo z zrelim
KOLOBAR JEkiJE
prvo leto druqo leto tre.tje leto
nov:
»Kaj je kolobarjenje? Preprosto povedano je to menjavanje rastnega prostora tako, da rastlini ponudimo tisto rastišče, ki ji najbolj ustreza, pridelek pa je obilnejši, saj rastlina izkoristi iz zemlje največjo mogočo količino hrane, težav z boleznimi in škodljivci pa je veliko manj.
Pri kolobarjenju so vrtnine razdeljene glede svojih potreb v tri glavne skupine:
a)	stročnice, solatnice in čebulnice
b)	korenčnice in gomolj-nice
c)	kapusnice.
Prva skupina zahteva tla bogato založena z organskimi gnojili, grah in fižol pa tla še dodaitno obogatite z
^qEAw ŽOL.
(C.OMARICE ,SO-4TA PAEAtliUK ,TOR. ČEBULA ,£AU5T*A, B.Eiiü.EV,&?lUACA,
EkJtIVUA .WMII1CA
ZELJE
CVETAČA
OHROVT
LOLEE.A&A
T2AEIÒ
BUOK.Pt-1
b
IWEUCEK.
•UlOMPIR
ISTA
T-ESA
?ETEE.SILj
b
b
Načrt kolobarjenja
hlevskim gnojem. Če je zemlja kisla, pozimi dodamo apno, vendar nikoli skupaj z gnojenjem. Tri tedne pred setvijo potrosimo 70 gramov mineralnega gnojila na kvadratni meter.
Poljina B: korenčnice in gomdljnice — zemljo prekopljemo ali prelopatamo jeseni. Zgodaj spomladi in vsaj dva tedna pred setvijo posujemo 135 gramov mineralnih gnojil na kvadratni meter (NPK).
Poljina C: kapusnice in radič — jeseni prelopatamo in če je zemlja kisla pozimi dodamo 200—250 gramov apna na kvadratni meter površine. Dva tedna pred setvijo ali sajenjem dodamo 135 gramov NPK na kvadratni meter. Kolobarjenje v naslednjih letih si boste najlaže predstavljali iz priložene skice.
Kolobarjenje ni izvedljivo na zelo majhnih parcelah, ali pa ga izvedemo samo delno. Rastline bodo hvaležne, če jih ne bomo gojili iz leta v leto na istem mestu.
Tako, obdelali smo gospodarski del vrta, seveda-pa ne bomo pozabili tudi na cvetlice. Tudi njim namenimo del vrtička, saj nas bodo razveseljevale skozi vse leto. In, dragi možje, osmi marec je pred nami. Ker vem, da vam na vrtu še ne cvetijo rožice, vas vabim v bogato založene cvetličarne Vekosa in naš prodajni pult v ljubljanski Nami, da se vsaj s cvetlico spomnimo vseh žena, mater in deklet.«
Velenjski avtomobilski sejem
Vse več prodajalcev
Že na avtomobilskem sejmu se pozna, da je pomlad pred vrati, kajti število tistih, ki želijo železnega konjička prodati, je od nede-

lje do nedelje večje. Posebnost sejma je, da je največja ponudba avtomobilov jugoslovanskih proizvajalcev. Cene so primerno visoke, seveda pa še zmeraj bolj dostopne, kot nakup novega avtomobila. Še to. Cene so v veliki večini v DEM. Koliko je bilo srečnežev, ki so avtomobil to nedeljo prodali, ne vemo, zagotovo pa jih je ob precejšnjem obisku kupcev bilo nekaj. Pa srečno vožnjo.
Še nekaj cen: Jugo 45, 1985, 5.500 DEM, Jugo 45, 1989, 6.600 DEM, Zastava 126. 1990. 60.000 dinariev.
w
Ženske nogavice
Tako redkokdaj zasledimo v modnih in drugih časopisih kakšen članek o nogavicah, pa so vendar tako pomemben dodatek h garderobi, da smo bili prav veseli kratkega zapisa v Večeru o njih. Tokrat ga v modni rubriki povzemamo za vas, da boste vedele, kakšne nogavice to pomlad navleči nase. To, kar prekriva noge je zdaj najpomembnejši modni dodatek. Gre za eksplozijo, ki so jo pripisali kratkemu krilu.
Noga potrebuje nogavico in nogavica sme opozarjati nase. Ne samo sme, celo mora! Minila so žalostna leta, ko so nogavice izpolnjevale eno samo zahtevo — biti so morale barvno nevtralne. Zdaj jim tigri in leopardi posojajo svoje
proge in pike, srednjeveška oprema svoje grbe in lilije, kravate svoje geometrijske vzorce, Škoti svoj karo.
Nogavice smejo zdaj cve-teti kot kmečki vrt, se lesketati, sijati kot ribje luskice, se svetiti kot neon in svetlikati kot svila. Ženske nogavice so uspešnica sezone.
Zastava 128, 1986, 5.200 DEM, Nisan 1,6 SLX, 1987, 16.500 DEM, Zastava 101, 1987, 6.100 DEM, Zastava 750, 1985, i.800 DEM, Niva Lada, 1989, 8.800 DEM, Kadet 1,6 D, 1984, 12.500 DEM, Mercedes 200 D, 1972, 8.500 DEM, Lada, 1988, 8.800 DEM, Audi 80, 1986, 19.500 DEM itd. B.M.
"i KUHARSKI NASVET 7 ■■.'-■
Zapečeni rezanci s svinjino
Potrebujemo: široke rezance, 1/4 litra kisle smetane, 2—3 jajca, malo drobtin, presno maslo, krožnik drobno zrezane kuhane gnjati. Široke rezance skuhajte. Od-cedite jih, polijte z mrzlo vodo in pustite, da se odteče-jo. Rumenjake in kislo smetano dobro zmešajte, dodajte gnjat, nato pa še rezance. Vse dobro premešajte. Iz beljakov stepite trd sneg, mu dodajte drobtine in še tega vmešajte v pripravljeno maso. Posodo za pečenje nama-žite z maslom, potresite z drobtinami, nato pa stresite vanjo pripravljeno zmes. Po vrhu pogladite in postavite v že pogreto pečico. Rumeno zapecite.
Ponudite lahko kot samostojno jed, ali pa s kakšno prikuho, na primer špinačo, sladkim zeljem ali pa solato.
Opto-	'hgfc -	
me-	m i	rs
ter	/ • *	H» R35K
V Penku ob Paki kot na luni
Že od 1. novembra naprej, od poplav, ki so v Savinjski dolini na grmovje in grmičevje povzdignile marsikaj, kar se danes kaže kot svinjarija, ima podoba Pen-ka, tik ob Paki pretresljivo podobo. Kot bi se vozil po luni! Še tako nakičena novoletna jelka proti panorami Pake ni nič. Pa je tudi to okolje, tudi to ekologija, ki pa očitno nikogar preveč ne moti. Seveda je danes veliko bolj prijetno politizirati, kot zavihati rokave. Akcija, akcija, bi bila v tem primeru koristnejša.
Didacta
Naši pedagogi so se te dni mudili na Didacti, velikem sejmu učil v Diisseldorfu. To je prav. Čudili so se tehnološkemu napredku in ugotavljali kako capljamo za razvito Evropo. To drži. Drži pa tudi, da so nekatere stvari sami izpustili iz rok. Recimo računalništvo. Po nekaterih šolah so nakupili Spectrume, pa ne z njimi, ne z učitelji ni bilo nič. Na veliko smo napovedovali računalniške tečaje, pa tudi z njimi in učitelji ni bilo nič, govorili in pisali smo o računalniškem projektu Raček, pa tudi z njim ni bilo nič. Potem nam pač ostane tehnološki čudež zahodne Evrope in naše sanjarjenje o njej.
Zganjanje politike ni zastonj
V osnutku proračuna občine Mozirje za letošnje leto je (bila) precejšnja postavka za financiranje strank, po ustreznem ključu seveda. Pa se člani izvršnega sveta s to postavko niso povsem strinjali. Menili so namreč, da naj se stranke financirajo same, če se že gre politiko. Eden od članov je celo dejal, da jih nikakor ne kaže plačevati za to, da bodo kasneje »nagajale« pri vladnih in drugih odločitvah. Predvideni znesek so zmanjšali za polovico, drugo polovico pa namenili za ceste. Kaj bodo o takšnem predlogu menili v skupščinskih klopeh bomo kmalu videli in slišali, v najslabšem primeru (za stranke) pa se bodo strankarski aktivisti vozili po malo boljših cestah.
Zbornica misli s podjetništvom resno
Velenjska zbornica, pa naj se imenuje SŠGZ ali Območna, je dokazala, da s podjetništvom misli resno. Svoje lepe, udobne in svetle prostore je prepustila podjetniku, sama pa se skromno umaknila v sejno sobo Zavoda za urbanizem.
Štempl, les in ceste
Posledice moratorija (sedaj priporočila) ter pričakovanje denacionalizacije in vračanja gozdov so več kot očitne (slabe) in še huje bo. Kdo bo po vrnitvi gozdov vzdrževal mnoge kilometre gozdnih cest, ki niso pomembne samo za gozd in les? Kar trikrat so bile »udarjene« v zadnjih mesecih. Najprej so se pokazale posledice nevzdrževanja po moratoriju, nato so jih zasule in odnesle divje vode, zdaj je svoje naredila še zima. Kdo torej? Novi (stari) lastniki vsekakor. Če gozdarji v teh gozdovih ne bodo smeli več »stempiati«, tudi cest ne bodo popravljali, pravijo. Draga bo tale vrnitev (kakor za koga seveda)!
Za Prihovo ni rešitve
Pred časom smo v tej rubriki pisali, da bodo triletne želje in zahteve krajanov Prihove po priključitvi v krajevno skupnost Nazarje uresničene po zaslugi prebivalcev zaselka Žlabor v tej KS. Ti namreč pozimi nimajo sonca, pa bi na Prihovi postavili veliko ogledalo, ki bi sončne žarke usmerjalo proti Žlabru. Ta možnost odpade. Določena struja v tem zaselku je namreč zavzela stališče, da ne morejo dolgo gledati ne v sonce in ne v Prihovce. Na zdravje Prihovci!
V Košakih imamo vsi popust!
Najprej smo mislili, da bodo v Košakih ceneje za 6 odstotkov kupovali samo člani svobodnih sindikatov s člansko izkaznico energetike. Pa je morala konkurenca, tako slutimo, krepko pritisniti nanje, češ da ločujejo potrošnike. Ampak rezultat je bil nasproten kot so lahko v konkurenci pričakovali. V Košakih se niso dali in namesto, da bi popust ukinili, so ga razširili na vse, ki bodo v marcu kupovali pri njih. Z ali brez izkaznice v Košakih prodajajo 6 odstotkov ceneje. In to vse, kar imajo!
Atletske novice
Rokomet
Steblovnikova in Hrapic državna prvaka Oslabljeni ob novi par točk
Tokratno prizorišče državnega prvenstva v krosu je bil zagrebški Maksimir. Organizatorji prvenstva so se tokrat res izkazali. Služilo jim je tudi lepo vreme in ambient, ki ga je dopolnilo še veliko število gledalcev. Velenjski atleti so sodelovali le kot posamezniki, kljub temu pa so zmagali v dveh kategorijah — Hrapic med mlajšimi člani in Steblovnikova med mlajšimi mladinkami; Mrazova je bila pri starejših mladinkah četrta. Hrapic in Steblovnikova sta si s tem zagotovila mesto v reprezentanci Jugoslavije za prvenstvo Balkana v Slivenu, ki bo konec tedna.
V dvorani celjskega Kladivarja so tekmovali pionirji in mlajši mladinci na prvenstvu Slovenije. Po nekajletni odsotnosti s teh tekmovanj je velenjska ekipa štela kar 10 tekmovalcev. Po relativno kratki specializirani vadbi so dosegli več dobrih rezultatov; Marko Štor je dosegel drugi rezultat tekmovanja med šprinterji na 60 m — 7,29. Tudi ostali so se enakovredno kosali s tekmovalci iz drugih klubov.
B. Š.
Rokometaši SRK Velenje so gostovali v Zagrebu pri povprečni ekipi Borca. Ob odmoru je bil rezultat neodločen, v nadaljevanju pa so gostje že vodili z 18:15. Domačini so nato izenačili na 25:25, zatem pa so gostje napravili nekaj nepotrebnih napak in točki sta bili izgubljeni. Seveda seje v velenjski ekipi močno poznala odsotnost kaznovanega prvega vratarja in kapetana Vajdla. V naslednjem kolu bodo v gosteh igrali z Usnjarjem.
Srečna zmaga favoritinj
Velenjske igralke so gostovale v Škofijah pri tamkajšnji Burji. Vsekakor so bile favoritinje in so ob polčasu vodile s 17:13, v nadaljevanju pa so popustile in dokaj srečno osvojile sicer načrtovani točki. Pri rezultatu 25:25 so namreč domačinke zastreljale sedemmetrovko, v nasprotnem napadu podarile žogo Ve-lenjčankam, ki so priložnost izkoristile in zmagale. V naslednjem kolu bodo velenjska dekleta gostovala pri zadnji Lokomotivi.
Alpsko smučanje
David de Costa blesti še naprej
Po nekaj zaporednih velikih uspehih na najrazličnejših tekmovanjih se je David de Costa izjemno izkazal tudi na Kopah kjer je bilo državno prvenstvo za pionirje. Naslov državnega prvaka je najprej osvojil v su-perveleslalomu, nato v veleslalomu, v slalomu pa je po prvem teku vodil. Drugega žal ni končal in tako je nabrž šla po zlu tudi zmaga v kombinaciji.
Na tekaških smučeh — v Topolšici
Marljivi člani tekaške sekcije Gorenja so pred dnevi s pomočjo Iva Petroviča in njegovega konja utrli tekaško smučino v Topolšici. Skrita proga za smučarski tek je v nedeljo privabila člane tekaške sekcije Gorenja še na njihovo tekmovanje, ki so ga izvedli po zanimivi zamisli. Članice so imele na voljo 30 minut časa, moški pa celo uro. Šteli so jim kroge in časovni pribitek.
V lepem vremenu, na dobro utrjeni, mestoma tudi ledeni progi, je najboljšo pripravljenost pokazal Hinko Jerčič, sicer pa so postali zmagovalci v svojih kategorijah: med ženskami do 30 let Slavica Poznič, nad 30 let Edita Jerčič, člani do 30 let Tomaž Ko-lar, do 35 let Milan Goršek, do 40 let Bojan Terče in nad 40 let Hinko Jerčič.
Ob smučarski progi v Topolšici bo senčni teren omogočil smučarski tek vsaj še 14 dni. Vabljeni vsi, ki imate radi drsenje po snegu-
H. J.
Turnir v
malem nogometu
Športna zveza Velenje bo v nedeljo, 10. marca, v Rdeči dvorani organizirala turnir v malem nogometu. Prijave sprejemajo do petka, 8. marca, v prostorih Športne zveze na Foitovi 2. Pri-javnino 1.700 dinarjev poravnate ob prijavi.
GREMO V PLANICO
Špotna zveza vabi tudi na ogled svetovnega pokala v smučarskih poletih na planiški velikanki. Prijavite se lahko do 20. marea na športni zvezi na l-oitovi 2, število prijav je omejeno, cena na osebo (prevoz in vstopnina) je 260 dinarjev.
strelski šport Kadetinje prve, kadeti drugi
w
Mrož in Stuhec
V finalu republiške strelske lige mednarodnega programa v Trzinu so med pištolarji znova zmagali strelci Mroža s 1.674 krogi (Štuhec 568, Detlbah 554, Klančnik 552). Tudi v posamični konkurenci je slavil Štuhec, sedmi in osmi sta bila Detlbah in Klančnik.
F. Ž.
V nedeljo je bil v Ljubljani finale republiškega prvenstva za kadetinje. Kadetinje ŽRK Velenje so prepričljivo premagale Piran 21:12 (11:7), Olimpijo 17:13(8:6) in Mlinotest 22:10(12:2) in brez težav osvojile naslov republiških prvakinj. Največ zadetkov na turnirju je dosegla Barbara Hudej, najboljša igralka pa je bila Tanja Oder.
Zelo dobro so se odrezali tudi kadeti ŠRK Velenje, ki so na sklepnem turnirju v Skofji Loki osvojili drugo mesto. Premagali so domači Šešir 20:15, Dravo iz Ptuja 24:19, v odločilni tekmi s Kolinsko Slovanom pa so bili dolgo enakovredni in so celo vodili, v zadnjih minutah pa so jim pošle moči in so klonili z 11:18. Za najboljšega vratarja je bil izbran Jure Brinovšek.
Smučarski skoki
Tekme doma in na tujem
V	Švici je bila konec tedna tekma za OPA pokal alpskih dežel v Odbojkä smučarskih skokih. V osemčlan-	^ ski jugoslovanski reprezentanci sta bila tudi dva Velenjčana. Oba sta osvojila deseto mesto, Kali-garo pri pionirjih in B. Rednjak pri mladincih.
Velenjski skakalci so bili uspešni tudi v Avstriji na tekmi za Ziljski pokal. Kaligaro je bil pri pionirjih četrti, pri mlajših mladincih je B. Rednjak delil prvo mesto, Triplat je bil tretji, pri starejših mladincih pa je zmagal Pogorelčnik.
V	Ljubljani je bilo prvenstvo planiških skakalnih šol za pionirje do 13 let. D. Jerele je bil tretji, Kadliček peti, Miklavžina šesti, K. Jerele sedmi, Ograjenšek deveti, Zapušek in Kokol pa 11. in 12.
Na republiškem prvenstvu za pionirje do 9 let je bil Kočnik deveti, Skledar pa 15.
F. Z.
Šaleški upi drugi v Celovcu
Koroška rokometna zveza iz Celovca je — predprejšnjo nedeljo organizirala zanimiv rokometni turnir mlajših pionirjev pod geslom »Turnir prijateljstva«. Iz Slovenije sta nastopili ekipi Šeširja iz Škofje Loke in ŠRK Velenje, ostalih šest ekip je bilo iz Avstrije. Velenjski upi so v svoji skupini visoko premagali vse tri nasprotnike in se v finale uvrstili z razliko 37:6, za vsak doseženi zadetek pa so prejeli čokolado.
V finalu so se pomerili s Šeširjem, ki je zmagal v drugi skupini. Tekma je bila vseskozi izenačena, na koncu pa so s 13:11 zasluženo slavili Gorenjci. Najboljši strelec turnirja je bil Mitja Gavrilovski iz Velenja in je prejel lep pokal.
Trikrat tri proti nič
Ljubitelji odbojke so zopet prišli na svoj račun, saj so moški in ženske OK Topolšica zmagali s 3:0, enako uspešne pa so bile tudi Ljubenke. Fantje so z zelo dobro in raznovrstno igro na mreži učinkovito zaustavili vse akcije gostov iz Šempetra, ki so nekaj več pokazali le v tretjem nizu.
Dekleta so prav tako s 3:0 premagala Palomo Branik II. V prvem nizu je bila igra dokaj enakovredna, v nadaljevanju pa so domače igralke z borbeno in natančno igro nizale točke in zanesljivo osvojile še dva niza.
Ljubenke so zmago proti Partizanu iz Kamnice dobile v 38 minutah. Zaradi prevelike razlike v kakovosti tekma ni bila zanimiva, točke pa so brez težav osvajale tudi najmlajše v domači ekipi.
V naslednjem kolu igrajo moški na Bledu, ženske v Mariboru s Kamnico, Ljubenke pa v Ljubljani s Krimom.
D. M.
S tekom v naravi-k zdravemu človeku
Člani Gorenjeve tekaške sekcije so smelo štartali v novo leto. Po uspelem novoletnem teku konec decembra, so se pred dnevi zbrali v Topolšici na skupnem treningu, na kratko pregledali dosedanje delo, predvsem pa sprejeli program za v prihodnje.
Po šestih letih načrtnega dela ima sekcija kaj pokazati. Združuje tekače in ljubitelje teka ne samo iz koncema Gorenje, temveč tudi rekreativce iz vse šaleške doline. Najlepše je pa to, da njihov način razmišljanja ne vodi samo k lovu za medaljami in borbi za športni prestiž — temveč k zdravemu načinu življenja. To, da namreč tisti, ki redno teče, tudi zdravo živi — sicer ne bi mogel teči — vse bolj postaja njihov slogan.
Letos se nameravajo udeležiti vrste zanimivih tekaških prireditev doma in v tujini. Novost v programu je tekmovanje za pokal Gorenja, katerega cilj je povečanje popularnosti teka v. naši občini, višek pa bo organizacija že 2. malega maratona v septembru in tradicionalnega novoletnega teka.
Neobvezni tekaški treningi so vsak petek pred hotelom Vesna v Topolšici obogateni s plavanjem in savnanjem. Z veseljem vabijo medse nove člane ne glede na starost in spol, tudi začetnike.
S. K.
Nogometni klub Rudar
V nedeljo znova za točke
V nedeljo, 10. marca, bo stekel spomladanski del prvenstva v slovenski nogometni ligi. V prvem kolu se bodo nogometaši Rudarja v Žalcu sestali z ekipo domačega Partizana, sicer pa so se na prvenstvo temeljito pripravljali in so odigrali tudi veliko prijateljskih tekem. Dobre priprave so bile seveda še kako potrebne, saj so jeseni osvojili drugo mesto in se še niso odrekli boja za sam vrh lestvice.
Poglejmo nekaj rezultatov: na igrišču ob Jezeru so izgubili z Mariborom z 1:2, bili so na štiridnevnih pripravah v Vrsarju, kjer so odigrali več tekem za trening (z Olimpijo iz Osijeka 2:2, s Poletom iz Nakovega pri Kikindi 5:1, z Radni-kom iz Velike Gorice in s Piranom 1:1): zatem so gostili igralce ERE Šmartnega in jim obisk vrnili, prvič so zmagali z 2:1, drugič pa 6:2; nazadnje so na domačem igrišču premagali Peco kar z 9:1, sicer pa je trener Drago Kostanjšek pred začetkom tekmovanja povedal:
»Na nadaljevanje prvenstva smo se temeljito pripravljali, odigrali precej tekem z zares primernimi nasprotniki in sem zadovoljen. Namesto Cvikla smo dobili vratarja Dabanovica in igralca Križana, zlasti z vratarjem smo precej pridobili. Prepričan sem, da smo bolje pripravljeni kot smo bili pred jesenskim delom. Jasno je, da se bomo borili s Slovanom za prvo mesto, saj imamo dovolj znanja in moči, upamo pa, da bo prvenstvo potekalo v zares športnem vzdušju, brez kakšnih igric. Kandidati za prvo mesto torej smo, čeprav na tekmovalne dosežke včasih vplivajo že malenkosti.« (vos)
Košarka
Najhujši poraz doslej
Košarkarji Elektre so na gostovanju pri Colorju v Medvodah razočarali. Doživeli so namreč najhujši poraz doslej v slovenski ligi, saj so gostitelji zmagali kar s 30 koši razlike. Šoštanjčanom ni šlo nič od rok kar dokazuje tudi komaj 30-odstotni met. V prihodnjem kolu bodo doma igrali z Mineral Slovanom.
Biba Röck in Bratov Mravljakov
Konec februarja je športna zveza Velenje pripravila občinsko prvenstvo v košarki za mlajše pionirke in pionirje. Pri mlajših pionirkah je bil vrstni red šolskih športnih društev naslednji: 1. Biba Röck, 2. Borec (VV), 3. Rudar (GŠ), 4. Anton Aškerc.
Pionirji so tekmovali v dveh skupinah, v boju za prvo mesto je ŠŠD Bratov Mravljakov premagalo Borec z 20:11, vrstni red pa je naslednji: I. Borec, 2. Bratov Mravljakov, 3. Biba Röck, 4. Rudar, 5. - 6. Anton Aškerc in Šalek.
Mihov doslej največji uspeh
Miha Rabič je mlad plesalec, ki je v februarju zablestel skupaj s svojo soplesalko na odprtem prvenstvu Danske. Miha Rabič je fant, ki je še vedno Velenjčan, kot pravi,
vendar pa že nekaj časa ne živi več v Velenju. Preselil se je v naše glavno mesto, v tamkajšnji plesni klub Urška, plesati pa je začel v velenjskem plesnem klubu. Obiskuje I. letnik gimnazije v Ljubljani, kmalu bo star 16 let. Tako se je na kratko predstavil med nedavnim obiskom v naši redakciji in pojasnil:
»Razlog, zakaj sem odšel v Ljubljano, je moja soplesalka Jasna Stojilkovič. Najina trenerka Barbara Nagode-Ambrož me je povabila v Ljubljano, tako lažje trenirava, kot pa če bi živela vsak v svojem mestu in se vozila.«
Miha in Jasna že tretje leto pleše-ta v paru. Na odprtem prvenstvu v Danskem glavnem mestu — turnir sodi med tri največje na svetu — sta dosegla doslej največji uspeh v njuni mladi karieri. V izredni konkurenci mladinskih parov, manjkali so le plesalci iz Anglije, sta v standardnih plesih zmagala, v latinsko ameriških pa bila druga.
»Prvič se je zgodilo, da je na tem velikem turnirju zmagal kakšen jugoslovanski par. Prvi dan smo tekmovali v standardnih plesih, drugi v
latinsko-ameriških. Na tiho sva želela zmago fudi drugi dan, a sva vedela, da se to pri sodnikih ne more zgoditi. Bi bilo kar preveč, če bi bila pokal vzela Dancem iz rok.« Miha je tudi povedal, da se je v Ljubljano preselil tudi Matej Zagmaister, ki je prav tako dosegel velik uspeh, saj seje med starejšimi mladinci uvrstil v polfinale.
Plesalci morajo seveda čim več nastopati, če želijo napredovati. Zato je razumljivo, da sta Miha in njegova soplesalka veliko na poti. Največ sta doslej nastopala v Veliki Britaniji. Oktobra lani sta dosegla prvo zmago v tujini, v Londonu, na turnirju v spomin velikega plesalca (Geophry Clapham Trophy) v latinsko-ameriških plesih, še isti teden sta bila peta na London Open (LA), potem sta v oktobru lani nastopila v Southamptonu in osvojila 2. mesto, prav tako v latinsko ameriških plesih. Zelo uspešna sta tudi doma, saj sta trikratna državna prvaka. Prvič sta lani naslov osvojila v marcu v Ljubljani v LA, v maju v Kranju v kombinaciji obeh plesov in nazadnje decembra v Mariboru v standardnih plesih. Tudi letos bosta veliko nastopala, veliko tekmovala in poskušala še zadnjič čim bolje plesati, zadnjič zato, ker bo to njuno zadnje leto med mladinci, potem pa se bosta preizkusila med starejšimi mladinci. Pri teh letih Miha, seveda tudi soplesalka, ne razmišlja, da ne bi nadaljeval svoje plesne poti. Srečen pove: »Doslej nama je še vse uspevalo, zato hvala klubu in trenerkama in seveda tudi staršem. Ples je trenutno eden najdražjih športov, potovanja v tujino ogromno stanejo, kolikor se da pomaga klub; vedeti pa je treba, da je v njem veliko parov, zato je glavni delež pač denar staršev.«
Nismo dregali v Miha ali v teh letih že razmišlja o poklicni plesni poti, za to je še čas. Če bo tako uspešno nadaljeval, to pa med drugim pomeni tudi veliko trenirati in se odrekati drugim za mlade ljudi zanimivim stvarem, bomo gotovo kdaj kasneje slišali o njem kot o profesionalcu. Do tedaj pa naj še čim večkrat zaplešeta na zmagovalni oder. (vos)
Novice iz(pod) gora
Kljub obilici snega in živžavu na slovenskih smučiščih, tudi druge gore v naši bližini čisto ne samevajo.
Drugega februarja je bil v izvedbi PD Prevalje ponovno nočni pohod na Uršljo goro. Glavnina seje podala na pot kar od gostilne Brančurnik, udeleženci iz Šaleške doline pa so šli od Andrejevega doma. Terja pa tak pohod ponoči ob nizkih temperaturah precej kondicije, discipline in tudi previdnosti. A odprta in ogrevana koča ter prijetna družba na cilju vse poplačajo.
Devetega februarja je izvedlo PD Velenje že 11. zimski pohod na Uršljo goro, prvi dan v toplem soncu. Drugo jutro so nas sprejele prave zimske razmere: orkanski veter, megla in sneženje. A izkušeni planinci so na vse pripravljeni in tudi v viharju ter zametih ne zgrešijo prave smeri sestopa, ki je potekal mimo Luž in Naravskih ledin do Lovra Kuharja v Kotljah. Spomini na pisatelja in politika so med planinci še živi!
Sedemnajstega februarja je PD Mežica ob pomoči GRS Prevalje in vodnikov izvedla že 3. Matjažev pohod iz Mežice na Peco. V krasnem vremenu je privabil okoli 450 obiskovalcev iz vse Slovenije. Uživali so tudi ob pogledu na Triglav in številne druge gore. Drugo leto bodo podeljene prve značke. Kdor še ne ve: pri tej akciji gre za najvišji množični zimski pohod v Sloveniji, mogoče tudi precej širše. V sosednjih državah organizatorji podobnih prireditev zaračunavajo startnino, pri nas pa idealisti upoštevajo kupno moč klientale in še vedno delajo zastonj.
Smučarji tekači iz Šaleške doline so se istega dne podali na jubilejni, že deseti Tek treh dežel, ki vodi pod mogočnimi gorami v smeri: Kranjska gora — Podkoren —Rateče -Trbiž (Italija/—Podklošter/Avstrija.). Vsak od naših(šale-ških) udeležencev si je stroške prevoza in startnine plačal iz lastnega žepa, sicer seje pa 28 km dolgega popotovanja po slikoviti zimski pokrajini udeležilo kar 1.100 navdušencev.
Kaj je novega v Gornji Savinjski dolini? Najprej čestitka Roku in Silvu, ki sta 3. februarja poletela z jadralnim padalom z Mrzle gore! A Mrzla gora, kamor moraš najprej priti, je že poleti zahtevna tura za ljubitelje gora nad Okreš-Ijem. V zadnjem času pogosto kritizirani celjski Izletnik je uvedel pozitivno novost na progi Zagreb - Logarska dolina: moderen turistični avtobus s klimatskimi napravami in televizorjema. Gradbinci delajo na dveh novih betonskih mostovih, tistega v Trbižu nad Ljubnim gradi GIP Vegrad. v Lučah čez Lučnico pa SCT Ljubljana, slednjega financira Smelt. Ob cesti Ljubno—Luče pa ni nobene druge gradbene mehanizacije, cesta sama pa je zaradi poplave in zime v zelo žalostnem stanju. Ne bi škodilo, če bi si jo ogledal pred sprejemom republiškega proračuna predsednik slovenske vlade, ali vsaj resorni minister!
In kaj organiziramo v marcu? V soboto, dne 16. marca bo Arničev pohod iz Luč na Raduho, vzpon na 2.062 m visok vrh še pada v koledarsko zimo, vabita PD Luče in Savinjski MDO PD. Za dan kasneje pa PD Velenje vabi na družabni izlet, posvečen planinkam; bogate izkušnje imata Edi in Andrej. Več prihodnjič.
Miroslav Zolnir
Sport klub
Pomembna zmaga v Bihaču
Na JURK-ovem turnirju v Bihaču, ki se je točkoval tudi za letošnje državno prvenstvo, je nastopilo 12 ekip v štirih skupinah, med njimi tudi uradni državni prvak Seljak iz Livna. Sport klub iz Velenja je po vrsti premagal Kutino s 5:3, Bihač s 4:1, v polfinalu Banja Luko s 4:1 in v finalu ekipo Bambus iz Zadra, ki je pred tem izločila državne prvake, s 4:3. Najboljši igralec in strelec turnirja je bil Boris Tomažič.
BORAC:VELENJE 27:24 (14:14)
ŠRK VELENJE: Stropnik, Cater, Krejan 9, Ramšak, Terglav, Plaskan 3, Požun 4, Rozman 1, Vrečar I, Voglar 2, Šerbec 4, Brito-všek.
BURJA CENTROCOOP:VELENJE 27:29 (13:17)
ŽRK VELENJE: Lakič, Misaljevič 9, Draganovič, Zidar 7, Katic, Oder 8, Hale, Hudej 5. Ikič, Delie, Mamic, Hrast.
COLOR MEDVODE:ELEKTRA 103:73 (51:32)
ELEKTRA: Mrzel 4, Leskovšek 13, Pečovnik, Dumbuya 5, Pipan 26. Brešar 3, Plešej I, Tomic 13.
TOPOLŠICA :ŠEMPETER 3:0 (10, 6, 13)
TOPOLŠICA: Jezeršek, Nahtigal, Jerončič, Golob, Aravs, Miha-linec, Medved, Kugonič, Britovšek, Stakne, Žigon.
TOPOLŠICA-KAJUH :PALOMA-BRANIK II 3:0 (13, 8, 9)
TOPOLŠICA-KAJUH: N. in J. Stevančevič, Türk, I. in M. Ho-
jak, Celofiga, Goltnik, Godec, Ržen. Kavnik, Hasanovič.
LJUBNO:PARTIZAN KAMNICA 3:0 (4, 3, 9)
UUBNO: Skok, Mihalinec, Donko, Jeraj. Jezernik, Rifelj, Det-mar, Venek, Močnik, Bastei.
Naše
črne
gradnje
Porušena nadomestna gradnja še vedno buri krajane ...
Ker me že sprašujete, krajani, vam odgovarjam:
Z zemljiščem Jusupoviča ni nič spornega. Hišo je skupaj z zemljiščem dala zapisati gospa Aristovnikova sinu, ta je vse podedovano prodal in nekaj časa živel na veliki nogi. Mama je šla v dom za starejše krajane v Velenju, kjer sedaj živi. Prvi kupec je vse skupaj naprej prodal Šefki Jusupoviču, ki dela v Nemčiji. Novi lastnik, očitno je imel nekaj težko prigaranega denarja, se je odločil za nadomestno gradnjo, saj je stara lesena hiša že dokaj dotrajana, en vogal pa je Jusupo-vič odstranil sam, da je lahko pričel z gradnjo na Partizanski 46.
V stari hiši je trofazni tok, mestni vodovod in do hiše urejen dohod, ki ga je uredilo cestno podjetje Celje. Hiša je namreč tu stala že prej kot je bila zgrajena nadomestna cesta Velenje—Šoštanj, ki jo je gradil Rudnik lignita Velenje.
Kako si je graditelj Jusupovič pridobival geološko soglasje?
Prvič: Geološki zavod Ljubljana pod številko 2903/1, januarja 1985, ni izdal pozitivnega mnenja, toda podpisana Danica Ri-ček je oddala svoje mnenje s pripombo — v kolikor investitor zgradi oporni zid, bi hišo lahko gradil naprej!
Drugič: yodja geološke službe Montane Žalec in zanj Janez Rihteršič je v svojem poročilu 26. aprila 1985 dal strokovno soglasje, da se hiša lahko gradi.
Tretjič: Geološko poročilo št. 20/86, Žalec, 7. aprila 1986 pa se glasi, da se nadomestna hiša, kjer je kletna gliha že narejena, lahko gradi. Podpisan je Janez Kluger, stalni zapriseženi sodni izvedenec.
K temu ni po>treben nikakršen komentar!
In edina pritiožba, ki jo hrani odvetnik, je prittožba s strani krajevne skupnostii Staro Velenje, tedanje sekretarke OO ZK Staro Velenje Tatjane Novinšek, napisana 1. aprila 1985.
Nova občinska vlada je dala po hitrem postopku porušiti kletno gliho. Delavci velenjskega Vekosa, ki, kot vemo, nimajo pridobljene registracije za rušenje visokih gradenj, vsaj tako so se pred leti sklicevali, ko so dobili nalog za rušenje na črno zgrajene Severjeve kleparske delavnice, ki še sedaj stoji v Starem trgu.
Kakor koli že„ zadeva bo dobila epilog na sodišču. Lastnika, Jusupoviča, nisco niti obvestili o rušenju. Vemo ppa, da je on prenehal z gradnjo,, saj hiše od narejene kletne glihe: naprej ni gradil. Torej, on je upoššteval ustavitveni nalog, dokler si ne pridobi vseh soglasij, a potrebno geološko soglasje si je pridobil, od za to pooblaščenih oseb in ustanov. To ima svojo težo.
Občinski urbanistični inšpektor, Ivan Petrovič, bo moral še katero reči, vemo pa, da vrana vrani ne izkljuje oči. Ker pa je v tem času na velenjskem območju še kar nekaj črnih gradenj, se resno sprašujem, ali bodo tudi tu šli v rušenje? Kolikor vem, ne.
Prihodnjič: na črno gradi tudi ravnatelj desete osnovne šole tovariš Jože Kavtičnik. Kletna >gli-ha< je gotova, vlita tudi prva plošča. Pa zemljišče ni komunalno urejeno, ni zazidalnega načrta. Vse kar je, je, da je lastnik zemljišča. Res pa je to, da že funkcija in ime in priimek nekaj povesta. In če mene vprašate, jaz sem za to, da gradi. Nasprotujem rušenju.
L. Ojsteršek
Kaj so povedali nekateri krajani v zaselku Straža, ob Partizanski cesti:
Vojislav Dragiičevič, Partizanska c. 42
Rušenje kletnte glihe ni bilo človeško, saj je bila nadomestna gradnja. Za dejainje ni opravičila!
Erika Kričej, Partizanska c. 34
Govorilo se je:, da je to črna gradnja. Zelo čuidno. Sedaj pa slišimo, daje to bbila nadomestna gradnja. Sicer paa so temu deja-
nju botrovali slabi bližnji sosedski ali . . . odnosi, za kar jim občinska vlada ne bi smela nasesti.
Miha Matic, Partizanska 18
Naš zaselek Straža, bolj potrebuje mestno kanalizacijo, pa pločnik ob Partizanski cesti, sedaj štiripasovnici, ter cestno razsvetljavo; kot pa to, da je šla nova občinska vlada rušiti to nadomestno gradnjo. S tem dejanjem so navadnemu delovnemu človeku naredili še eno veliko gorje. Tega početja si nova vlada ne bi smela privoščiti, saj zanj tudi oprejem-ljivega vzroka nima.
Zofija in Franc Planine, Partizanska 17
Ta lesena hiša, sedaj Partizanska 46, je bila zgrajena tam okoli leta 1943. To povem zato, ker je ta domačija bila last moje sestre Marije, poročene Aristovnik, ki sedaj živi v domu za starejše krajane v Velenju. Kdo je dal podreti to nadomestno gradnjo bi rekla, da je storil graditelju veliko gorja. Bo to rušenje plačala krajevna skupnost Staro Velenje? Kaj se ve! Vse »sorte« se tu, pri nas, sedaj govori. Morda so rušenju botrovali dokaj slabi sosedski in sorodstveni odnosi. Saj veste, da se iz tega nič dobrega, še nikoli ni izcimilo.
Franci Krištof, Partizanska 40
Jaz sem osebno protestiral na občini Velenje. Je še bil čas, da se ne bi rušilo. Pa si niso v novi občinski vladi dali nič reči. Rušenje je kriminalno dejanje. Zanj občina nima opravičila. Vemo, da stoji, ali se še gradijo objekti, ki se gradijo na črno. Bodo tudi tam rušili? Ne, tudi jaz nisem za takšne rešitve. Kar v naši krajevni skupnosti je še nekaj črnih gradenj. Toda dokumenti se morejo hitreje pridobivati, ne pa, da na občini z izdajami tako zavlačujejo razne inšpekcijske službe.
Kakor koli že, krajani v zaselku Starža rušenje obsojajo v celoti!
Poiskali smo tudi predsednika skupščine v krajevni skupnosti »Staro Velenje« gospoda Francija Turnška. Jaz sem zvedel za rušenje iz Našega časa in sem bil sila presenečen. Uradno, na sejah sveta, sedaj v novi sestavi nismo o rušenju govorili. Rekel bi, da je bila rušitev nepotrebna, ne človeška. V tako težkih časih je to rušenje tem bolj tragično . ..
L. Ojsteršek
Odprto j)ismo Jožetu Školču in prvakom opozicijskih strank
Ko takole pogosto slišimo Školjčeve, pa tudi drugih prvakov opozicijskih strank, optožu-joče izjave ne račun vlade in vladnih ministrov, se nehote spomnim Školjčevih besed izrečenih v Nazarjah na predvolilnem zborovanju bivše ZSMS namreč, da jim niti ni do tega, da bi na volitvah zmagali, ker bi s tem morali sprejeti nase tudi odgovornost vladanja, zato — tako pravi Školjč težijo le k takšnim volilnim izidom, da bodo lahko »štemali« — rušili, kar pomeni, da ZSMS — zdaj LD stranki ni do tega, da bi sodelovali in tako skupno gradili, ampak, da bi kar najbolj uspešno nagajali in rušili. To se zdaj potrjuje tako v gonji zoper posamezne ministre vladnih resorjev, kakor tudi v kategoričnem zavračanju vladnih predlogov in odločitev, da bi kar se da zavirali delo vlade.
Krčevito upiranje odstranitvi zvezde in naše zastave — tistega do kraja skompromitiranega internacionalnega simbola ZK, v imenu katerega je za lažno svobodo moralo umreti nasilne smrti na miljone ljudi, (da o mučenju pred smrtjo sploh ne govorim) medtem, ko smo preživeli, na mesto palme miru v svobodi, dočakali — (razen režimskih veljakov) veliko prevaropsihično nasilje. Tako ravnanje je le eno od dokazov, da se del opozicije še ne namerava odreči ideji boljševizma. Sicer pa kar prav, da so maske odpadle, zdaj se vsaj ve, kdo je kdo.
Preveč prozorna je tudi zahteva po takojšnji in popolni demilitarizaciji Slovenije v času, ko jastrebi iz Beograda zahtevajo predajo orožja, da ne bi videli,
da se za vsem tem skriva škodoželjna namera, preprečiti Sloveniji, da bi dosegla popolno samostojnost in suverenost za katero smo se na plebiscitu odločili in po kateri kot narod hrepenimo. Dober izid plebiscita, kakor tudi zakonito skupščinsko odklapljanje od zvezne ustave, so lahko le naivne otroške igrice, če se iztočasno ne zavarujemo z lastnim obrambnim sistemom. Verjamem, da se tega tudi Školjč dobro zaveda. Odložiti orožje na ukaz, ali prostovoljno, ni nobene razlike. Dejstvo pa je, da nas ne bo nobena država jemala resno in stavila na nas, če ne bomo nič poskrbeli za lastno varnost pred morebitnim agresorjem. Tako kot vsak državljan Slovenije, se tudi Školjč dobro zaveda s kakšnim namenom je bilo lani maja po tajnem vojaškem ukazu odvzeto orožje TO Slovenije. In kako bo mogoče doseči demilitarizacijo tudi v Srbiji, pa Jožef Školjč ne pove. Komu naj bi služili podatki če bi jih na zahteve LD Stranke do potankosti v številkah objavilo obrambno ministrstvo Slovenije, je vsakomur jasno. Takšne »mirovne« politike, kot jo vodijo nekateri v LD stranki, so lahko veseli le tisti — še zlasti v Beogradu, katerim je slovenska samostojnost in suverenost trn v peti, ker vedo, da bi le na tak način mogli uresničiti svoje oblastne težnje tudi v Sloveniji in to brez najmanjšega odpora. Po tistem pa se ne bi nihče več drznil javno spraševati: po čem je vojska, koliko stane?, kot to zdaj izivalno in škodoželjno sprašujejo nekateri iz LD stranke, čeprav še kako dobro vedo, daje teritorialna obramba in njena oskrba nujna, zato je tudi ustrezen strošek zanjo potreben.
Lažna in zato neprepričljiva je takšna mirovna politika, ki istočasno izvaja psihično nasilje neutemeljenih obtožb in podtikanj. Človeka ne ubija samo svinčenka, ampak tudi vsaka zavestna in namerna žalitev. Namreč, strastno neskladno in neodgovorno se mi zdi početje, po eni strani se zavzemati za državo brez oborožene sile, po drugi strani pa netiti konflikte in razdore, napetosti in neprijetno vzdušje, tako v javnosti, kakor v republiškem parlamentu neposredno.
Zdi se, da se še kar naprej ponavljajo prizori velikega petka, ko nekateri mislijo, da za svoje moralno očiščenje potrebujejo nedolžno žrtev.
Ivan Glušič Mozirje
Sežig
poplavljenih zdravil
V	prispevkih o ekološki problematiki se ukvarjam z odprtimi vprašanji in ne s subjekti, ki imajo drugačno mnenje, kar mi omogoča, da se z ljudmi z nasprotujočimi mnenji lahko sproščeno srečujem in pogovarjam. To pot sem primoran, resnici na ljubo in v bran svoje osebne integritete, poseči v osebno sfero. Odprto pismo Republiškemu sanitarnemu inšpektoratu in inšpektorici dr. Metki Macarol-Hiti sem poslal 31. januarja 1991. Takrat je republiški inšpektorat še vztrajal, da morajo poplavljena zdravila ostati v Termoelektrarni Šoštanj (v nadaljevanju TEŠ).
V	objavljenem tekstu je poleg dveh napak v naslovu bila še ena v besedilu. Napake niso menjale, vsebine, zato nisem zahteval popravka.
Na nobeno vprašanje v pismu nisem dobil odgovora.
Konfliktno je, da so v TEŠ brez potrebe za dejavnost, za katero so registrirani, nameravali dodatno onesnaževati okolje s sežiganjem poplavljenih zdravil. Potem, ko je IS Občinske skupščine Velenje z učinkovitim ukrepom zaščitil občane, je nadaljnja razprava ostala odveč.
Prispevek g. Marjana Jedov-nickega dipl. ing. (v nadaljevanju g. Jedovnicky) ni vnesel nič takega, kar bi ovrglo moje mnenje, da so kurišča kotlov v TEŠ za sežiganje tovrstnih odpadkov neprimerna, ker se v njih ne da zasledovati in regulirati procesa izgorevanja relativno zelo majhnih količin. Na izstopu dimnih plinov pa ni mogoče ločeno zajemati in po potrebi nevtralizirati nastalih strupenih plinov.
V mojem odprtem pismu ni trditve o nestrokovnosti Zavoda za zdravstveno varstvo v Mariboru, TEŠ in Republiškega sanitarnega inšpektorata. To si je g. Jedovnicky izmislil. Nasprotno, iz članka, ki ga je objavila TEŠ v »Našem času« dne 17. januarja, »Lažna trditev o pollegalnem sežigu zdravil« sem povzel njihovo mnenje, da je omenjeni zavod vi-sokostrokovna avtoritativna institucija. V pismu sem tudi poudaril, da ne dvomim v strokovnost osebja TEŠ.
Odgovore na vprašanja, ki so me zanimala, sem iskal pri republiškemu sanitarnemu inšpektoratu. Glede na to, kako je prihajal do podatkov občinski upravni organ, je ugotovitev, da nisem iskal informacij v TEŠ, cinična.
Poplavljena zdravila so pripeljali v TES in jih nameravali se-žgati pred 20. dee. 1990, ne da bi o tem obvestili občinski upravni organ.
Občinski upravni organ je bil o nameri obveščen po neformalni poti 20. dee. 1990 (Naš čas, 17. jan. 1991).
Bolnišnica Celje je 3. jan. 1991. (Naš čas 17. jan. 1991) Občinski upravni organ obvestila, daje bila iz Celja resnično odpeljana večja količina zdravil neznano kam.
Občinski upravni organ do 14. jan. 1991 (Delo, 15. jan. 1991) še vedno ni do.bil vseh podatkov o poplavljenih zdravilih.
»Da se ob požigu ne bodo sproščale večje količine strupenih snovi«, smo izvedeli iz članka »Vlada prepovedala sežig zdravil« (Naš čas 17. jan. 1991). Do javnosti korekten podatek bi moral vsebovati izračunano absolutno vrednost strupenih snovi, ki bi se sproščale v okolje.
Podatek o količini zdravil 5 ton je bil objavljen v »Delu« prvič 10. jan. 1991 in drugič 15. jan. 1991. TEŠ je demantirala sumljivi sežig zdravil, ne pa količine poplavljenih zdravil (Naš čas 17. jan. 1991). Trditev, daje zdravil skupaj z embalažo le (še) 2 toni, je bila objavljena v »Mladini«, 12. teb. 1991.
Ce povzamem, so v TEŠ nameravali sežgati večjo količino zdravil, ob požigu pa se ne bi sproščale večje količine strupenih snovi. Ali je taka informacija še informacija?
Podatek o dnevni porabi 5000 ton premoga, ki ni vezan na neko točno določeno obremenitev kotla, je bolj točen od podatkov g. Jedovnickega za minimalno in maksimalno obremenitev kotla bloka 5. Ta podatka ne upoštevata izrabljenosti mlinov, zamazanosti ocevja kotla, zamazanosti predgrelnikov zraka itd. To so zadeve, ki nimajo nič skupnega z nameravanim sežigom zdravil, g. Jedovnicky pa bi raje razpravljal o njih.
Sežgana zdravila se na koti + 42 m ne bi razblinila v nič, uplinjene sestavine zdravil bi potovale naprej skozi kotel in dimnik, zato bi jih bilo potrebno spremljati skozi celotno temperaturno območje kotla, do 150° C.
Vsako podjetje ima urejene nadležnosti, odgovornosti in nadzor. Zato nisem posebej navajal, kdo nadzira v raznih primerih delo kotlovskega strojnika v TEŠ, kar ne pomeni, da ni nadzorovan, še manj pa, da to trdim jaz.
Trditev, da sem bil vodilni uslužbenec TEŠ, je lažna.
Trditev, da sem bil namestnik tehničnega vodje, je polresnica. Cela resnica je, da sem bil namestnik tehničnega vodje TEŠ v obratovanju. V moje področje dela je spadalo obratovanje in vzdrževanje naprav TEŠ, od primopredaje dalje.
Vzporedno je delovalo tehnično vodstvo TEŠ v izgradnji. V
njeno področje dela je spadala izbira, nabava, montaža, poskusno obratovanje in primopredaja opreme v obratovanje. Transformatorji, polnjeni z askarelom, niso bili izjema.
Trditev, da je nabava z askarelom polnjenih transformatorjev spadala v moje področje dela, je laž.
G. Jedovnickega resno opozarjam, da nima mojega dovoljenja za pisanje mojega življenjepisa, ne glede, kako mu to uspeva.
Tudi o izbiri opreme za TEŠ 3 in TEŠ 4 ni primerno jezikati tja-vendan, ne da bi upoštevali objektivne danosti časa, ki so stalnica, mimo katere se ne da nikoli, tudi danes ne.
Nadaljnja izvajanja g. Jedovnickega so zaključki na osnovi njegovih trditev, ki jih zavračam. Sledi še žaljiva diskvalifikacija in predvidena kazen za »zločin«.
Na nek način je vendarle potrebno preveriti mojo nestrokovnost in strokovnost g. Jedovnickega v zvezi z nameravanim sežigom poplavljenih zdravil v kotlih TEŠ. Prosil bom za stališče in izvedensko mnenje Mednarodno združenje lastnikov velikih parnih kotlov »VGB«. Če tam takih izkušenj ne poznajo ali jih imajo za popolnoma »strgane«, jim bom priporočil g. Jedovnickega iz TES, ki to zna.
Še o morali. Moja morala nikoli ni bila in ne bo na razpolago za vsakodnevne politične in druge potrebe, ker je primarno človeška. Nikoli ni bila menjalno sredstvo, s katerim bi si z manj strokovnega dela pridobil večji zaslužek, ali bi bil vegetiral na kakšni pol politični, pol mana-gerski funkciji, s katero si nikjer v Evropi ne bi znali pomagati.
V skladu z moralnim nazorom g. Jedovnickega je, da je na škodo občanov pripravljen v TEŠ sežigati odpadke, ki jih drugje nočejo, da mi podtika stvari, ki jih nisem napisal, s polresnicami in lažmi zavaja javnost ter me na osnovi tega žali in diskvalificira, ker je njegova morala politična.
Kadar govoriva o morali g. Jedovnicky in jaz, očitno govoriva o dveh popolnoma različnih stvareh.
Stane Lipnik Škale 130
Onesnaženost zraka in otroci
Že dalj časa opažam, da šole in vrtci ne sprejemajo poročil o onesnaženosti. Velikokrat so obvestila o preseženih koncentracijah, kmalu za tem pa vidim, kako gredo celi razredi na sprehod. Ne vem, komu so potem meritve namenjene?
Če že gre denar za obvestila (najbrž to ni brezplačno), bi se morda našel tudi kdo, ki bi telefonsko obvestil ravnatelje, naj bodo otroci v zaprtih prostorih.
Mislim, da se bo ta situacija z leti še slabšala in prav jezi me, ko gledam, kako neresno in neodgovorno se obnašamo. Na radiu Velenje sem poslušala pogovor z gospodom Rezmanom, ki je menda kar na >svojo roko< poklical šoli v Zavodnja in Topolšici. Bravo! Vsaj nekdo, ki je storil konkretno stvar.
Čisto brez pomena so obvestila, če jih nihče ne slisi Upam, da se bodo kmalu dogovorili in našli rešitev za oglašanje siren — do takrat pa je potrebno preživeti — in se med seboj obveščati. Le s skupnimi močmi bomo obvarovali že načeto zdravje naših otrok.
Milojk-' Cesta v Bevo
vlOHOR, .7, Velenje
Pohojena
lepota
Aide
NAJBOLJŠI OGLAS
OGLAS V NAŠ ČAS
Zapuščam dom slovenske kulture in se spotikam na kamenju Klanca. Siromaki smo, majhni in ozki, zaprti v škatlice z oznako: Ego. Še vedno ne razumemo Cankarjev, Prešernov, Slomškov, kultura je bombon, ki ga ne moremo prav použiti in ne izpljuniti. Pri tem mislim predvsem na nas, preproste prejemnike.
Datum: 18. 02. 1991. Mesto: Cankarjev dom. Opera: Aida. Polna dvorana, vsa bleščeča v radovednosti, je bila izzvana. Resnica je presegla vsa pričakovanja.
V Aidi je ljudi, iskalce lepega, obiskala lepota sama. Objela nas je, spregovorila in nas odela v pravljično očarljivost. Glasba še-peče o miru, ljubezni, pa grmi o vojni, uničevanju, da bi se spet prelila v prošnjo, usmiljenje, molitev. Splet veselja in tožbe, ponosa in ponižanja nas prisili v aktivno čustveno sodelovanje. Aidino omahovanje med očetom in ljubljenim, Amerisino prosja-čenje za ljubezen ter Radameso-va predanost domovini in Aidi, vse je bilo pretresljivo zapeto in oddigrano.
Medtem, ko kostumografija s svojo barvno govorico razkriva egiptovsko veličino ter slika tradicijo in razpoloženje, nas scena preseli med templje in palače, med bivališča Amon-Reja, Ozirisa. V ozadju prav začutimo dihanje piramid.
Opera je v podrobnostih izdelan unikat. Vsi ustvarjalci, na čelu z dirigentom Arničem, so nam darovali umetniško lepoto, ki se zažge v spomin in ostane.
Sledi drugo dejanje. Opere je konec, nastopajoči se pripravljajo za poklon. Pozornost je pritegnilo nestrpno premikanje na balkonu. Nekateri obiskovalci so zapuščali dvorano. Postalo mi je neprijetno: »Kaj to pomeni?« Mogoče se je podobno spraševala tudi Paulleta de Vaughen, ko je žalostno opazovala odhajanje nepotrpežljivih. Počutil sem se kakor osramočeni Cankar pred zatajeno materjo. Naj je večina obiskovalcev še tako ploskala, nekaj je zasmrdelo. Neprijeten vonj potrošništva in koristoljubna se je prikradel v dvorano.
Kultura, dokaz človekove drugačnosti in ustvarjalnosti, ni v metuljčkih, svilenih oblekah, temveč v širini srca. In nekoč je bila srčna vrlina tudi hvaležnost. Če ti nekdo nekaj podari, se mu spoštljivo zahvališ. Samo žival pride, požre in odide, človek pa ni žival, saj zamišljen ni bil tako. Kaj nam tista minuta, ko dobimo plašč prej kot drugi, res pomeni toliko, da obrnemo hrbet nastopajočim. Bomo za par sekund za-mazali nekaj lepega, kar so umetniki ustvarjali ure, tedne, mesece. Smo res že tako pritlikavi, da nasedemo celo v največjih globinah? Žal, zelo pogosto in marsikje.
Spreminjajo se lestvice vrednot, način razmišljanja, vendar so v vesolju in človeški družbi neke stalnice. Poiščimo jih, da ne končamo kakor puh v breztežni praznini. Poskušajmo razumeti Jonatana Galeba in Malega Princa, ko nam govorita o gledanju s srcem. Kulturne Slovenije, iz božje roke spuščenega bisera, ne sme prekriti zelena mrena.
Roman Brunšek. Andraž
Izjava za
javnost
V	NČ št. 8, 28. 2. 1991 je bil na naslovnici zapis Smeti ali voda? Ker smo v tem tednu tudi mi prijeli obsežen dopis ga. Marinke Obu na isto temo in ker so nas zaradi tega klicali tudi iz mozirske občine, želimo javnost obvestiti s sledečim:
1.	SO Velenje je maja 1990 sprejela sklep, da mora Vegrad pripraviti sanacijski program za peskokop Selo in kamnolom tufa v Gorenju. To je bil zadnji sklep SO Velenje, ki se nanaša na kamnolom v Gorenju. Storili bomo vse, da se bo ta sklep čimprej realiziral.
V	tem trenutku ne obstajajo nobeni dokumenti SO Velenje, na podlagi katerih je možno sklepati, da se v zadnjem obdobju karkoli pripravlja za (citat) »predvideno gradnjo odlagališča smeti in odpadkov v opuščenem kamnolomu v vasi Gorenje.«
2.	Odsek za varstvo okolja, IS SO Velenje in Vekos v prihodnje načrtujejo sodoben način zbiranja odpadkov s sortiranjem na viru in recikliranjem, najvažnejša naloga trenutno pa je omogočiti zaključek sanacije obstoječe deponije komunalnih odpadkov v Velenju.
3.	Nosilec razreševanja problema deponije komunalnih odpadkov bo v prihodnje skoraj gotovo Uprava za varstvo okolja in urejanje prostora. V našem interesu gotovo ni, da bi pri tako važnih zadevah zaobšli zahteve krajanov, predvsem pa strokovne odločitve in na ta način povzročali nepotrebne konfliktne situacije.
UPRAVA ZA VARSTVO OKOLJA IN UREJANJE PROSTORA -ODSEK
ZA VARSTVO OKOLJA Peter Rezman
Pripombe na osnutek Republiškega proračuna
g. Borutu Korunu:
Deklarativno je bilo pred predložitvijo osnutka republiškega proračuna večkrat poudarjeno, da bo ekologija ena od prednostnih nalog in bo dobila svojo težo tudi v proračunu.
Splošna ocena prvega pregleda tega dokumenta ne gre v prid tem obljubam.
Za ZELENE Velenja je pose-!>ej zanimiv in pomemben tisti del republiškega proračuna, ki se veže na naš program. To je v prvi vrsti vztrajanje na roku za dokončano sanacijo TEŠ (1. 1. 1993!). Naprej pa je zanimiv komunalni del proračuna, ki v dobršni meri zajema sredstva s katerimi se rešujejo problemi v zvezi z varstvom oko-Ija.
lz osnutka proračuna je razvidno, daje Republiški sekretariat za energetiko resnično pokazal voljo za resen pristop k sanaciji TEŠ, pri čemer v sedanjem osnutku proračuna ni vpisano vse, kar v Šaleški dolini zahtevamo. Tako je Republiški sekretariat v rubriko Objekti ekologije, manjša zaključna dela in predin-vesticijske študije vnesel samo postavko za TES IV. Po našem mnenju bo treba leta 1991 vložiti prva sredstva tudi za TEŠ V, drugače dvomimo, da bo investitor uspel dokončati sanacijo v zahtevanem roku. Investiranje republike v sanacijo TEŠ je pomembno zaradi tega, ker je po naših informacijah vendarle prišlo do spoznanja, da ga v proračunskem prispevku za inicialna sredstva, s katerimi bo investitorju omogočeno pridobiti ustrezne kredite in zapreti finančno konstrukcijo za TEŠ IV, hkrati pa napraviti prve korake za sanacijo TEŠ V.
Razočarani pa smo nad »ekološkim« delom proračuna, saj je po našem mnenju presplošen in nedorečen. Tudi za ta del ZELENI Velenja zahtevamo konkretizacijo, kot jo je naredil RSE. (Če pa napravimo primerjavo še z »agromelioracijami«, potem lahko sklepamo, da imajo posamezni sekretariati različne kriterije pri razrezu sredstev, ali pa da ena stran točne ve, zakaj bo rabila denar, medtem ko druga tega ne obvlada tako suvereno!)
Zaskrbljujoče je, da v kratkem uvodu tega dela proračuna res nekje piše o prioriteti sanacije tistih območij, ki so v IV razredu onesnaženosti zraka, (Zavodnje, hribovska vas na nadmorski višini 600 do 800 m, so v četrtem razre-du(!), analize podatkov EIS pa so zaskrbljujoče za vse postaje razen velenjske; Veliki vrh, Topolšica, Šoštanj in Graška gora zagotovo ne sodijo več v prvi, ali celo drugi razred. In nobenega dvoma več ni, da gre za prevladujoči vpliv TEŠ, ki ga letošnjo zimo merijo tudi na Pohorju (Kremžarjev vrh) in so prvi podatki prav tako zaskrbljujoči. Zato pričakujemo, da bo na tem delu osnutka proračuna odpravljena napaka in bo v »ekološkem« delu prav tako jasno predvidena inkonretizirana vsota za sanacijo TEŠ IV in V!
Prav tako ni razvidno, ali je vir za ta del proračuna pravzaprav ekološki sklad (Zakon o zagotavljanju sredstev za varstvo okolja, Ur. list S RS, 2/90) in pripominjamo, da bi moral biti program porabe teh sredstev že pripravljen. Zato opozarjamo, da bi po 7. in 8. členu tega zakona večina sredstev (80 %) morala biti namenjena sanacijam, na področju varstva zraka pa sanacijam velikih termoenergetskih objektov. Najbrž ni sporno, da mora tudi ekološki del republiškega proračuna izpolniti svojo obvezo do sanacije TEŠ in še enkrat poudarjamo, da gre za inicialna sredstva, ki bodo omogočila investitorju, to je TEŠ, pridobiti kredite za sanacije TEŠ IV in V.
Zaradi malomarnosti občinskega vodstva (IS, ki je odstopil), ni bil izpolnjen vprašalnik, ki ga je RSVOUP dne 12. 9. 1990 poslal vsem občinam. Ta je služil za planiranje razporeditve sredstev, ki so v osnutku proračuna predvidena za komunalno gospoda-stvo. Zaradi tega v oddelkih Toplarne in toplifikacije, plinifikacija, odlagališča odpadkov, ceste, vodooskrba, kanalizacije in čistilne naprave,, drugo, zaman iščemo občino Velenje.
Seznanjeni smo, da je sedanji IS SO Velenje urgentno popravil napako svojih predhodnikov in poslal zahteve na RSVOUP, vendar očitno pri pripravi osnutka ta njegova zahteva še ni bila realizirana. Zato tudi mi opozarjamo na prioriteto predvem glede magistralnega vodovoda Šoštanj — Velenje, na sanacijo komunalnega odlagališča odpadkov, nadaljevanja toplifikacije (Topolšica) in programa plinfikacije tiskih KS, ki jih ni možno toplifi-cirati. Poleg tega ZELENI vele-nja predlagamo, da republiški proračun predvidi sofinanciranje modernizacije (asfaltiranje) ceste Šoštanj—Črna, preko Zavodenj in Šentvida. Na ta način bomo lahko pripomogli h hitrejšemu razcvetu teh krajev, ki sedaj plačujejo davek za proizvodnjo energije v Šaleški dolini tudi tako, da poleg izredno slabih razmer na življenje, to ombočje predvsem zaradi teh slabih razmer tudi razvojno stagnira.
Naša zahteva je, da IS Skupščine Republike Slovenije pri sestavljanju proračuna upošteva dopis IS SO Velenje.
Pri pregledu planiranja sredstev za odlagališča odpadkov, smo pri Novi Gorici in Mozirju naleteli na postavko odlagališče posebnih odpadkov. Po našem mnenju se problemi posebnih odpadkov ne bi smeli reševati na nivoju občin. Tudi strateška opredelitev ZELENIH Slovenije je, da je predvsem zaradi boljšega nadzora, treba ta problem reševati na nivoju republike.
ZELENI VELENJA Peter Rezman
Predvsem pa brez panike
Stranke, puške in umetnost
Stališča ob 8. marcu
Slovenski socialisti se zavzemamo za praznovanje dneva žena.
Vemo, da je lahko praznovanje sporno, da ne odraža vedno vsebine, toda na simbolični ravni imajo tudi proslave svoj smisel in pomen.
Dan žensk, predlagala ga je socialistka Klara Zetkin in se je razširil skoraj po vsem svetu je dan, ko so ženske demonstrirale proti diskriminaciji žensk, proti vojni, za mir, za enakopravnost. To je sporočilo, ki ni danes nič manj aktualno kot leta 1910.
Nekateri predlagajo nov praznik materinski dan. Materinstvu gre vsa čast in vsestranska podpora, toda sodimo, da ženska ni le mati, kar ji je dala narava, je tudi zavestno družbeno bitje, ki dela, vodi, so-upravlja, voli, poučuje, ki se odloča in deluje za mir, za svobodo in človekove pravice ter je tudi zunaj družine samostojna in enakopravna članica družbene skupnosti.
Zato voščimo socialisti vsem ženskam ob njihovem dnevu.
SOCIALISTIČNA STRANKA SLOVENIJE Območni odbor Velenje
Kakšni argumenti?! Človek res ne ve, ali bi se zjokal, ali odmahnil z roko. Polemiziranje o političnih opredelitvah posameznih lokalnih strankarskih predsednikov je namreč za bralce Našega časa najbrž nezanimivo, kajti če bi imela z g. Korunom enaka stališča, potem bi najbrž bila tudi v isti stranki, kajne sogovornik. Vidite, če govorimo o argumentih za neko politično usmeritev, pa naj se ji reče liberalna demokracija, socialdemokracija, krščanska demokracija ali demokracija kar tako jih je potrebno vsebinsko obrazložiti. Tako se lahko razumemo, oziroma vsaj približno vemo, kaj bi sogovornik rad. Pri g. Korunu pa razen tega, da je ZA vojsko, ostane le še pljuvanje po drugače mislečih, kot npr. »ta je pa res najslabša«, »sovraštvo do slovenske države«, »sumljiva združba« ...
Očitno bo treba g. Korunu še enkrat povedati, da večstrankar-stvo že imamo. Morda pa Korun zahteva enoumje, ker je že pozabil, da so se večstrankarske volitve že zgodile (mogoče zato, ker je na volitvah pogorel?) in da ni več ENE resnice.
Kar se tiče Novih družbenih gibanj jim ne bom igral ne advokata, ne sodnika, zato ker sami najbrž vedo kaj delajo. Ne vem sicer, kdo so tisti »naši vodilni ideologi«, ki izhajajo iz »sumljive združbe«, tako da bi pavšalne ocene lahko pustili za razlago lastnih kompleksov, ne pa da jih vlačite po časopisih.
Ostro pa moram zavrniti podtikanja, da v LDS ne podpiramo in zagovarjamo NOB. Tupatam smo še za časa samoupravnega socializma kazali na deviacije, boljše-viško obarvano revolucijo in samovoljo posameznih »komisarjev«, nikoli pa nismo o NOB govorili kot negativni epizodi v dokazovanju slovenskega naroda. Vsekakor pa smo ostro proti raznim poveličevanjem domačih izdajalcev, kar so domobranci in belogardisti vsekakor, po našem mnenju, bili. Okrog tega pa v Demosu stvar ni tako jasna, kar pričajo nekatere dvoumne »spravne slovesnosti«, ki jih je vse polno po Sloveniji. Za nas je II. svetovna vojna končana, zato se ne obremenjujemo več z ocenami o pravovernosti in »ozadju«.
O mojih »prispevkih« pa takole. Mnenja sem bil in moram reči, da sem vedno bolj, da imamo v Sloveniji že precej časa največ opravka s papirnatimi deklaracijami in brezplodnim govoričenjem (samo z govoričenjem, da spet ne bo pomote) o suverenosti in emancipaciji DRŽAVE, premalo pa se ukvarjamo s sistemskimi rešitvami, konkretnimi osamosvojitvenimi dejanji ter ukrepi za zašito slovenskega gospodarstva in drugih primarnih interesov, ki bi jih morale samostojne države vsebovati, če želijo biti konkurenčne in mednarodno priznane. Teh ukrepov pa ni in ni. Beremo o možnostih, ki bi jih Slovenija naj imela, poslušamo po kuloarjih, da se nekaj pripravlja, gledamo nekakšne idejne osnutke, potem pa je spet vse skupaj zreducirano na novo deklaracijo o osamsvojitvi. Po mojem mnenju to traja že predolgo. In tista stranka, ki je v opoziciji (kar Liberalni demo-
krati v Sloveniji smo) mora resno podvomiti v sposobnost pozicije. Podvomiti v oblast, če je sposobna produktivnega koraka v samostojnost in oblikovanja modernega socialno-ekonomsko-političnega sistema. Skratka, če je sposobna voditi državo. In Demos, ki je na oblasti, se tu ne more zgovarjati na opozicijo (vsaj v republiškem parlamentu ne), ker ima absolutno večino. In če tega advokati nenehnega vsiljevanja papirnatih deklaracij ne razumejo, potem pa res ne vem več, če ima sploh smisel nadaljevati polemiko.
Glede demilitarizacije sem že zadnjič omenil, da so stvari lahko diskutabilne in vredne konstruktivne debate. Dejstvo je, in tu se delno strinjam z zagovorniki uvajanja nacionalne vojske, da so se v preteklosti tudi rojevale nove države, ki so vsebovale atribute vojaške sile, da so se rojevale s krvjo in barikadami. Sistem mednarodne varnosti, ki se danes vzpostavlja v Evropi in kaže osupljive pozitivne rezultate, pa je sistem KOLEKTIVNE varnosti povezanih in razvitih držav, vedno bolj tudi regij. To je sistem drastičnega omejevanja in zmanjševanja državnih vojaških aparatov, še posebej nacionalnih oboroženih sil. In ta projekt poteka vzporedno v vseh državah, ki so zainteresirane za POVEZOVANJE. Ravno tu vidimo Liberalni demokrati resno in odgovorno varianto približevanja sosednjim državam. Zato smo in bomo dajali pobude o demilitarizaciji, o projektu demilitarizirane cone v obmejnem pasu z Madžarsko, Avstrijo in Italijo (tudi s Hrvaško!), kar je povsem mogoče urediti z ustreznimi mednarodnimi pogodbami. Seveda pa je zato predpogoj, da se Slovenija odloči za takšno varnostno politiko, ki bo zagotavljala mir in da je to zapisano v najvišjem državnem aktu, torej v ustavi. Zato sem mnenja, da bi moral obveljati variantni predlog ustave, ki govori, da je Slovenija država brez vojske, z obrazložitvijo, da se omogoči postopen prehod k ukinitvi vojske. Argument, da Slovenija zdaj nima vojske, pa seeda ne drži, saj je znano, da je Janševo ministrstvo pri organiziranju teritorialne obrambe že zelo daleč. Seveda pa je predpogoj, ki za nas sploh ni sporen in ga v naši organizaciji vlečemo že iz časov ZSMS-ja, da se JLA popolnoma umakne iz slovenskega teritorija. Po mojem mnenju se bo to zgodilo zelo kmalu, vsekakor pa z aktom mednarodnega priznanja Slovenije kot suverene države. In smo spet pri tistem, kar bi Demosova oblast morala storiti, pa do zdaj ni.
To je pa tisti del samokritike, ki sem jo želel izvabiti iz g. Ko-runa, ko vehementno zagovarja vlado, producira papirnate vojne o nebistvenih stvareh ter po dolgem in počez drugače misleče popljuva kot »kronične slovenske podložniške tipe«.
V upanju, da se bomo pogovarjali bolj kulturno, vam zagotavljam, da sem še naprej »ne-podložen«.
Dragan Martinšek
Liberalno-demokratska stranka VELENJE
Neresni zahtevi
G. Stefanica
Četudi v stavku (en stavek, pa tak odgovor v obliki eseja!), katerega je G. Štefanič razumel kot napad na Socialdemokratsko stranko in g. Pučnika, nikjer seveda nisem omenjal ne Pučnika in ne te stranke, lahko ponovno zatrdim, da g. Pučnik v funkciji predsednika SDSS (kakor npr. g. Školjč v funkciji predsednika LDS) ne more v tujini predstavljati Slovenije kot države, ker enostavno nima nobene državne funkcije, niti ni kak pooblaščeni predstavnik parlamenta, vlade ali predsedstva.
Če pa g. Štefanič meša termina država in politična stranka, ga pa lahko le prijazno spomnim, da je čas enopartijskega sistema minil.
p. s
pa še za slaviste:
Moj priimek se v rodilniku ednine sklanja »Maratinška« in ne »Martinšeka«. Recimo, da bi vaša izpeljava lahko zame pomenila žalitev. Pa najbrž gre le za nekaj drugega.
Dragan Martinšek
Na videz se med slovenstvom ponovno pogreva dilema, ki bi jo lahko slikovito ilustrirali z vprašanjem: katera himna je za Slovence primernejša, Zdravljica ali Naprej? »Na boj junaška kri, za blagor očetnjave naj puška govori«, ali »Nazadnje še prijatel'i kozarce zase dvignimo?« Na videz pravim, kajti stranke, nove in stare, ponovno kujejo politični kapital s temami, ki so daleč nad ozkimi strankarskimi interesi. Državljani Slovenije so skoraj plebiscitarno in spontano vzeli Zdravljico (pesem prijateljstva in sprave) za svojo. Kitica o gromu za naše sovražnike pa je prav tako s plebiscitarno voljo državljanov Slovenije potrjena. Pokazali smo trdno voljo, da se ne bomo pustili v nedogled goljufati. Če smo se znali v preteklosti upreti germanizaciji, smo ostro pokazali zobe tudi nasilnemu jugoslove-narstvu danes.
Komu torej koristi sedanje čvekanje o tem, kdo je in kdo ni za demilitarizacijo Slovenije? Najmanj gotovo ideji sami, kajti z nestrpnostjo, obtoževanjem in zmerjanjem krepimo le militant-nost duha!
Nekateri so prepričani, da lahko jasno opredeljevanje za demilitarizacijo koristi stranki, ki ji pripadajo. Ne želim se mešati v politiko drugih strank in analizirati njihova stališča. Dotaknil se bom le ZELENIH, ki se v tej zgodbi pogosto omenjajo. ZELENI smo pred volitvami obljubili, da se bomo zavzeli za vrhovno poveljstvo Slovenije nad obrambo slovenskega ozemlja, sicer pa smo zahtevali predvsem depolitizacijo obstoječe vojske in njen umik v kasarne. In to ne le fizično, temveč tudi miselno. Dolgoročno pa ukinitev vseh nacionalnih armad. Toda ti cilji so vmeščeni (in to ne slučajno) v drugo polovico programa, saj ZELENI nismo utopisti, temveč stranka, ki išče instrumente in vzvode za čim manjše onesnaževanje človekovega okolja in duha! Zato ni nenavadno, da ZELENI še nimamo izdelane strategije za uresničevanje demilitarizacije, kot je pravzaprav nima nobena stranka v Sloveniji. To je razumljivo. Demilitarizacija namreč ni in ne more biti predmet prestižnih strankarskih bojev, ampak bo, ko bo stvar nekoč dozorela, zahtevala najmanj plebisciten konsenz.
Zbiranje podpisov za tim. mirovno deklaracijo je zelo blizu negativni izrabi plemenite ideje v korist strankarskega drobnjakar-stva. Namesto da bi akcija pro-movirala »Hrenovo strujo«, se vse dogaja pred plebiscitnim plakatom, ki ga je stiskal SDP.
Mnogi licitirajo z govorjenjem o tem, katera stranka je za ali proti demilitarizaciji. Ker se zelo pogosto omenjajo prav ZELENI, mi dovolite, da citiram Dušana Pluta: »Sem proti temu, da se to strankarsko obravnava,\er sodim, da so v okviru vseh političnih strank pristaši demilitarizacije. To kažejo tudi podpisi. Absolutno pa bom nasprotoval temu, da bi katerakoli stranka pri-vatizirala to idejo, vključno z ZELENIMI Slovenije.« Tukaj je razlog, da vsaj Zeleni »demilita-rizacijske« strategije nimamo. V tem vakuumu je opozicija demilitarizacijo strateško zvito izrabila (kar je za opozicijo seveda normalno) za lasten cilj, ki se mu pravi boj za oblast. Načrtno in politikantsko vpletanje ZELENIH v demilitarizacijske igrice vsaj zame ni nič drugega, kot še en poizkus rahljanja vezi med strankami, ki so del DEMOSove vladne koalicije. Le spomnite se proslulih »lubeničnih« teorij o ZELENIH, teorij, pri katerih so najbolj izpostavljali politično poštenost (naivnost?) ZELENIH. Prisojna namera tega opozicijskega pranja možganov je v tem, da bi v določenem trenutku tik pred morebitnim razpadom, DEMOS pred volilci krivdo za to naprtil ZELENIM.
Če drži, da je politika kurba, potem je res tudi to, da jo najbolje obvladajo tisti, ki so v njej že dolga desetletja. Tako je strankarski iniciativi prepuščena ideja o demilitarizaciji dobila čudne in zmaličene okvirje. Namerno je postavljena tako ostro, da tistega, ki ne podpiše mirovne deklaracije, takoj označijo za militari-
sta. Podpisovanje deklaracije tako dobiva militantno podobo po načelu, kdor ni z nami, je proti nam! Posredno pa dobiva publi-citeto ravno nasprotna ideja, saj se polemike, očitki in žolčne besede kar vrstijo. Na ta način demilitarizacije seveda ne bo! Rezultat bo le poglobljen prepad med političnimi nasprotniki. Priča smo skratka hudi manipulaciji z ljudmi, ki tej plemeniti ideji verjamejo in jo podpirajo. Tudi sam sem podpisal deklaracijo in jo ... dal v predal. Nobena stranka, niti ZELENI Slovenije, ne bodo mahali z mojim podpisom, dokler ga ne bo potreboval slovenski parlament! Z udeležbo na prvih svobodnih volitvah in na plebiscitu sem mu dal svoj glas zaupanja. Naj poslanci v njem le odločajo tudi v mojem imenu. Na naslednjih volitvah in bom(o) pa ocenjeval(i). Ob tem najbrž ne gre zanemariti dejstva, da opozicija nima od boga dane pravice zganjati vika in krika o absolutističnem vladanju DEMOSA. Parlament je tisti, ki kroji usodo Slovenije, ne pa DEMOS. V parlamentu se sprejemajo odločitve, pomembne za našo sedanjost in bodočnost. Dokaz je tudi rdeča zvezda, ki po volji opozicije ostaja na slovenski zastavi. Vse stranke DEMOSA so za njeno odstranitev, pa je ne morejo sklatiti, dokler na to ne bo pristala opozicija zaradi potrebne dvetretjinske večine. Zato je zbiranje podpisov za demilitarizacijo Slovenije slepomišenje in igra z volilci, saj je očitno, da gre v največji meri za soliranje parlamentarnih opozicijskih strank.
V lokalno velenjsko polemiko je na precej čuden način vpletena tudi NSK (v prevodu: »Nova slovenska umetnost«). Vse, kar se je združilo pod tem imenom (v Sloveniji, kar ni nepomembno), je že vpisano v zgodovino umetnosti. In to predvsem kot ena najhujših kritik totalitarizma. Samoupravni socializem, v-kar se je militantni totalitarizem na naših tleh oblekel, se je proti tej kritiki boril tako, da jo je potem, ko je ni mogel stresti, podprl! To je v resnici ena najbolj komičnih potez bivše oblasti. Ko je začutila svoj konec, je dopustila, da je veliko dvorano Cankarjevega doma, to palačo nacionalističnega napuha in ne-čimernosti, krstil prav NSK z izjemno predstavo Krst pod Triglavom. Bolj brušenega ogledala takratni politiki ni bilo mogoče postaviti. Ni ogledalo krivo, če podoba v njem ni lepa! In ne pozabimo, da je predstava stala ogromno denarja! Bivši režim si je torej relativno zgodaj pričel kupovati odpustke. »Nesreča« sedanje oblasti pa je v tem, da »kaznuje« svoje zaveznike, ne zna pa se otresti takšnih ljudi, kot je denimo Jure Pengov, eden od sedanjih voditeljev TV Dnevnika, ki je slovensko javnost svojčas pozival na linč proti NSK. In to takrat, ko je ta najbolj šibal čez komunizem!
Seveda pa je potrebno opozoriti tudi na dejansko trenutno »nemoč« NSK in njegovo »izgubljenost«. Čista vest ministra Capudra je stria protest Dragana Zivadinova. Človeka, predstavnika vsak svoje »institucije«, ki sta pred leti vsak po svoje lomila totalitarizem, sta si sedaj vsaksebi. Živadinov oziroma celotna NSK je še vedno UMETNOST, kulturna politika pa je najprej POLITIKA in šele nato kulturna! V tem trenutku je veliko dolžna vsej kulturi, ne le NSK. Če bi »podkupovala« NSK. ne bi nič pridobila. Nasprotno. Izgubljala bi, kot je prejšnja oblast. Zato je v NSK nekaj »demonskega«, a ne pozabimo, da njegovo jedro tvorijo dobri režiserji in dramaturgi.
Neštetokrat se je že potrdilo, da ta naš nesrečni svet neprestano ogrožajo vojne. In grozljivo je dejstvo, da se zaenkrat proti vojnam lahko borimo edino z orožjem. Prav zato je demilitarizacija dolgoročno resnično edina možnost. Nihče se ne veseli nasilja, a zgodovine se najbrž ne bo dalo prehitevati po levi strani. Če se bo Slovenija odločila tudi s silo braniti svojo samostojnost in demokracijo, potem upam, da ne bomo »militarizirali« misli, ampak poskrbeli za sodobno obrambno politiko. Če bi moral sam izbirati med dvema (slabima) možno-stima, med močno policijo in vojsko v kasarnah, potem bi se odločil za slednje.
Peter Rezman
ČETRTEK
7. MARCA
PETEK
8. MARCA
SOBOTA
9. MARCA
NEDELJA
10. MARCA
PONEDELJEK
11. MARCA
TOREK
12. MARCA
TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 | TV SLOVENIJA 1 «TV SLOVENIJA 1 |TV SLOVENIJA 1
9.00
9.25
10.15 10.45
11.30 15.20 15.30 16.00 17.00 17.05
17.55 18.30
18.50 19.30 20.05 21.00 22.05 22.25
23.40
Grizli Adams, 41. del ameriške nanizanke
Šolska TV — Izumi za vsakdanje življenje Mostovi
Zakon v Los Angelesu, 40. del
ameriške nanizanke
Video strani
Video strani
Mostovi, ponovitev
Sova. ponovitev
Tv dnevnik 1
Žival—človek, ameriška poljudnoznanstvena serija, 2/5, ponovitev
Po sledeh napredka ZBIS: Štirideset zelenih slonov, 1/7 Risanka Tv dnevnik 2
Simenon, tv nanizanka, 7/13
Tednik
Tv dnevnik 3
Sova: Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka, 27/28, Twin Peaks, ameriška nadaljevanka, 7/21 Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Danes v skupščini. 20.30 Zda| pa po slovensko — Mlečna kaša. mati naša in otročja sladka paša. izobraževalna oddaja. 4/10. 20.55 Mali koncert — Irena Baar, sopran, Vladimir Mlinarič — klavir 21.10 Večerni gost — prof. dr. Janez Rotar. 22.00 Retrospektiva Komedija na slovenskem odru — A. Gelman: Klopca. 23.15 Yutel, eksperimentalni program.
HTV 1
9.15 Poročila 9.20 Tv koledar 9.30 Jelenko. nanizanka za otroke 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski spored 15.00 Pod starimi strehami. drama. 15.30 Video strani. 16.45 Poročila 16.50 Tv koledar. 17.00 Imu-nologija. poljudnoznanstveni film. 17.30 Hrvatska danes. 18.15 Jelenko. nanizanka za otroke 18.45 Kaštelan-ski zaliv, potopis. 19.15 Energija, ekologija, ekonomija: 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Spekter politični magazin. 21.05 Kvizkotekai 22.20 Tv dnevnik. 22.40 Poročila <v angleščini. 22.45 Glasbena scena. : 23.45 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobrojutro. 8.35 Sosedje. Bolnišnica. 9.50 Telesho_p. 10.10 Bingo. 10.35 Samo ne moških, veseloigra. 12.20 Kolo sreče. 13.00 TV-borza. 14.00 Sosedje. Ghostbusters. 15.35 Teleshop. 15.50 Kadeče pištole. 16.45 Make up in pištole. 17.40 Poročila. 17.50 Mr Belvedere. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče 20.00 Pravi čudeži (Christopher Lee). 21.00 Lov na zeleni diamant. pustolovski, 1983 (Michael Dou-22.50 Poročila.
t. P
glas, Kathleen Turner) 23.05 Brezmilostini maščevalec stern. 1969 (Robeirt Mitchum).
RTL PLUS
6.00 Halo Evropsa. 9.15 Zakon gora,
1937 (George Breent). 11.00 Tvegano!
12.00 (Cena je vroča. 12.3"
SpringTie
zgodba 14.55 Divja roža 15.35 Poro-
- J ie
Oddelek M 13.00 Dirty Dancing. 13.20 Santa Barbara. 14.05 Springfieldova
čila. 15.50 Buck James. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Moški za sest milijonov. 18.45 Poročila 19.20 1. Jump Street 20.15 Cepec iz prve banke, komedija, 1972 (Hansi Krausl. 21.55 Poročila. 22.05 Sem z prašičkom, seksi komedija. 1984 (Bea Fiedler! 23.40 Maščevalec podzemlja (Death Wish III), akcijski, 1986 (Charles " ......
Jump Street, pon.
Bronson). 1.05 21.
EUROSPORT
6.00 Poslovni raport. 7.00 Za otroke 8.30 Eurobics. 9.00 Formula 3 9.30 Golf Sun city 10.30 Sabljanje, Moskva. 11.30 Eurobics. 12.00 Dirkalni čolni. 13.00 Sanjaknje. Igls 13.30 Golf, Niča. 15.30 Rokomet. 16.30 Moto dirke 17.00 Smučarski raport 18.00 Novice 18.30 Konjenistvo 19.30 Novice 20.00 Odbojka, Major-— 21.00 Tenis. Virginia Slims. žen-
ca._____ _______ ..
ske^ Palm Springs 1.00 Novice
2.30 Nogomet.
8.50 9.00 10.10 11.00 15.20 17.00 17.05 18.10 18.25
19.00 19.30 19.50 20.20
21.05
22.15 22.35
0.45
Video strani Klub Klobuk
Simenon, tv nanizanka, 7/13 Video strani Video strani Tv dnevnik 1 Tednik, ponovitev Zgodbe o Poluhcu, 4/14 Pasja pripoved ali kako je bilo . .. češka naniznaka. 3/6 Risanka Tv dnevnik 2 Zrcalo tedna
Škandal, angleška dokumentarna serija, 3/4 J. Le Carré: Popolni vohun, angleška nadaljevanka, 2/7 Tv dnevnik 3
Sova: Dragi John, ameriška nanizanka, 3/24, Svetloba dneva, ameriški film
Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Maribor: Tele M 19.00 Videomeh. ponovitev 44. oddaje 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče 20.30 Oči kritike 21.10 Koncert simfonikov RTV Slovenija, posnetek II. dela Munih—Mozart. 0.20 Glas bena oddaja TV Sarajevo 0.50 Yutel. eksperimentalni program.
HTV 1
9.15 Poročila 9.20 TV koledar. 9.30 Povejte kaj naj delam, dokumentarna oddaja za mlade 10.00 Šolski spored (do 11.55) 12.00 Poročila. 12.10 Video strani 12.20 Satelitski spored 15.05 E. Wolf-Ferari: Mali trg. opera. 16.30 Video strani. 16.45 Poročila 16.50 Tv koledar 17.30 Hrvatska danes 18.15 Povejte kaj naj delam, dokumentarna oddaja za mlade. 18.45 Polna hiša. humoristična nanizanka 19.10 Smeško Bjelič. risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Prvi koraki. ameriški film 21.45 Duoptrija. talk show 22.35 Tv dnevnik 22.55 Poročila v angleščini 23.00 Ekran brez okvira. 0.30 Poročila.
SATELITSKA TV
6.00 Dobrojutro. 8.35 Sosedje. Bolnišnica. 9.50 Teleshop. "" "" ~
10.35 Kadeče
10.10 Bingo. pištole. 11.25 Pravi cu-
pii______
deži. 12.20 Kolo sreče. 13.00 TV-borza 14.00 Sosedje, Bolnišnica. Glava, ilaviča 15.35 Teleshop. 15.50 Paradiž Lee Horslev). 16.45 T. J. Hooker. 7.40 Poročila. 17.50 Mr. Belvedere. 18.15 Bingo. 18.45 Dobrojutro. Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Hardball. 21.00 Frankov klub. 21.55 Poročila. 22.10 Bojevnik, kriminalka. 1982 (Alain Delon. Francois Delon. Francois Peri-er) 23.55 pridi na Dunaj . . ., komedija. 1969 (Tanja Greuber). 1.20 Hardball. ponovitev.
RTL PLUS
6.00 Halo Evropa. 9.10 Policijsko poročilo. 9.35 Tako je samo v Ka
asbeni vestem, 1955 (Jeanne______,.
.00 Tvegano! 11.30 Šov 12.00 Cena 12.3"
ingfie	_	_
ža. 15.35 Poročila. 15.50 Narodna
glasbeni vestem, 1955 (Jeanne Crain). 11.00 Tvegano ! 11.30 Šov 12.00 Cena ie vroča f2.35 Oddelek M. 13.00 Dirty Dancing. 13.20 Santa Barbara. 14.50 Springfieldova zgodba. 14.55 Divja roža. 15.35 Poročila. 15.50 Narodna glasba. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra 18.00 Moški za šest milijonov dolarjev. 18.45 Poročila. 19.20 Nazaj v preteklost. 20.15 Airwolf. 21.05 Loterija 21.15 Grad ob Vrbskem jezeru, serija. 22.15 Nogomet 23.10 Poročila. 23.20 Tutti Frutti. 0.20 Ljubezen v vesoljski ladji, erotični, 1977 (Catherine Erhardt). 1.40 Pištole, vestem, 1961 (Don Taylor). 3.00 Ljubezen v vesoljski ladji, ponovitev. 4.10 Pustolovščina denar, pustolovski 1973 (Donald Pleasance)

6.00 Poslovni raport. 7.00 Za otroke. 9.00 Formula 3. 10.30 Prosto plezanje. 11.30 Eurobics. 12.00 Virginia Slims, tenis. 13.30 Golf, Niča. 15.30 Dresur no jahanje. 16.30 Novice. 17.00 Atleti ka, prenos iz Seville. 21.00 Wrestlin< .30
22,
Formula ena v Phoenixu. 23,
6.20 Ljubezen, laži. Rascal. Flipper Velika dolina. Enaka pravica. Družinske vezi, Harryjeve sodbe. 11.20 Colt za vse primere. 12.05 Prvi smrtni greh, kriminalka. 13.35 Velika dolina. Rascal. Charlie Browm. 15.35 Flipper. 16.00 Waltonovi 16.55 Družinske vezi. 17.20 Na zdravje. 18.00 Petrocelli. 18.55 Charlie Brown. 19.20 Colt za vse primere 20.15 Pustolovščina grofa Bobbyja komedija. 1961 (Peter Alexander). 22.00 Hawai 05. 22.55 Cesta nasilja, akcijski. 1975 (Jan Michael Vincent). 0.25 Maškerada, serija. 1.25 Hudičev otok, pon.
Virginia Slims, finale. 0.00 Dirkalni čolni. 1.00 Novice. 1.30 Smučanje 2.30 Avtomobilizem, Anglija, 1990
6.15 Ljubezen, laži, Rascal, Flipper. Waltonovi. Velika dolina, Petrocelli. Družinske vezi, Na zdravje.11.20 Colt za vse primere 12.05 Zabavni hotel, komedija. 13.35 Velika dolina. 14.30 Rascal, Charlie Brown. 15.30 Flipper. 16.50 Družinske vezi. 17.15 Barney Miller. 17.55 Sestre. 18.50 Charlie Brown. 19.20 Colt za vse primere. 20.15 Pančo Vila jaha, pustolovski, 1968 (Yul Brenner). 22.25 Ceste San Francisca. 22.20 Mož, ki je prišel iz dr-žunale. akcijski, 1978 (Perry King). 0.50 M.A.S.H.
8.25 8.35 9.00 9.10
9.30 9.55 10.05 10.20 10.45 11.45 12.25
12.45
13.30 14.10 15.05
15.50 16.20 17.00 17.05
18.30
19.00 19.12 19.30 19.59 20.20 20.35 21.00
23.35 23.55
2.40
Video strani Angleščina, 3. lekcija Radovedni Taček: Grad ZBIS: Štirideset zelenih slonov, 1/7 Čebelica Maja Novinarske zgodbe Zgodbe o Poluhcu Alf, ameriška nanizanka. Zgodbe iz školjke Periskopov raček Slovenska kuhinja z ansamblom bratov Avsenik, 10.. zadnji del
Večerni gost — prof. dr. Janez
Rotar
Oči kritike
Video strani
Plava trava zaborava, ponovitev zabavnoglasbene oddaje HTV
Žarišče, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik II
Čudež v Valbyju, danski film
Zdaj pa po slovensko — Mlečna kaša, mati naša in otročja sladka paša, ponovitev izobraževalne oddaje, 4/10
Že veste? Risanka Tv dnevnik 2 Utrip
Žrebanje 3x3 Zabavnoglasbena oddaja Sarajevo: Izbor popevke za Evrovizijo
Tv dnevnik 3
Sova: Na zdravje,!, ameriška nanizanka, 2/30, Twin Peaks, ameriška nadaljevanka, 8/21, Soseda, ameriški film Video strani
TV SLOVENIJA 2
12.55 Videonoč, ponovitev. 16.55 Sevilla: SP v atletiki, prenos 21.00 Filmske uspešnice — Pirati, franco-sko-tuniški film. 22.50 Yutel, eksperimentalni program 23.50 Satelitski programi, poskusni prenosi.
HTV 1
8.15 Poročila 8.20 Tv koledar. 8.30 Vesela sobota, spored za otroke. 10.00 Izbor iz šolskega sporeda (do 11.55). 11.30 Danes skupaj 12.05 Tarzan in njegova družica, ameriški film. 13.40 Mixer »M« 14.25 Sedmi čut 14.35 Lisica, dokumentarni film 14.50 Oddaja narodne glasbe in običajev. 15.20 Tv teden. 15.35 Nafta, poljudnoznanstvena nanizanka. 16.25 Poročila 16.30 Tv aukcija 18.00 Berači in sinovi, dramska nanizanka. 18.55 Risanka. 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Intervju tedna 20.15 Izbor pesmi JRT za pesem Evrovizije 91. 22.45 Tv dnevnik 13.05 Poročila v angleščini 23.10 Izseljena Hrvatska, dokumentarna oddaja. 23.40 Športna sobota 0.00 Fluid, zabavno-glasbena oddaja 0.45 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
7.30 Dobro jutro. 8.30 Od srca do srca. 9.00 Glava, glavica. 9.30 Gospodarski forum. 10.05 Frenkov klub 11.00 Paradiž. 11.50 T. J. Hooker 12.45 Bingo. 13.10 Hotel 14.00 Ženske niso angeli, komedija, 1943 (Mart-he Harell). 15.45 Glasbene novice. 16.15 Zapp. 16.40 Neon Rider. 17.35 Dobitek na Sat 1. 17.40 Poročila 17.50 Mr. Belvedere. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 18.50 Quadriga, politični magazin. 19.30 Očarljiva Jeannie 20.00 Upor na ladji Caine, vojni, 1954 (Humphrey Boaart, Jose Ferrer). 22.10 Poročila. 22.25 ATP tenis. 23.25 Marseillski sporazum, kriminalka, 1974 (Michael Caine, Anthony Quinn). 0.55 Pridi na Dunaj.
RTL PLUS
sii- — & ?!
6.00 Moški za šest milijonov. 7.35 Stri-ček Bili. 8.00 Za otroke 9.30 Klack 10.10 Rimske počitnice, Jetsonsi Spi-derman, Robocop, risanke. 12.05 Kapitan N. 12.35 He-man. 13.00 Super Mario Brothers. 13.25 Želve. 13.50 Ra-lazzi. 14.25 Kakor pes in mačka. 1.50 Lassie 15.10 Daktari. 16.00 Angel se vrača. 16.55 Cena je vroča 17.45 Bunte. 18.10 Novo v kinu. 11" '" Poročila. 19.00 Nogomet ali če uu igrala Grafova, prenos tenisa Virginia Slims. 20.05 Rožnati panter, komedija 1982 (Peter Seilers). 21.45 Formula ena. 22.05 Dall-As. 23.05 Pension prj irosti ljubezni, seksi komedija, 1974 I.35 Sexy Folies. 1.10 Zlati dekleti, seksi. 2.35 Pension, pon 3.55 KGB skrivna vojna, agentski, 1984 (Michael Billington).
18.45
bo
6
EUROSPORT
TILE 5	■ TELE 5_■ PRO 7
6.30 Dobro jutro. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reak 13.30Flash Gor-
don, Chack 14.25 Divje življenje. 15.30 Wildcat. 16.90 McCool, Battersi, Ghostbusters. 118.35 Flash Gordon, Smrkci. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito (Ruck Zuck) 201.00 Mesto, dežela, reka. 20.30 Hop ali top 21.00 Ike, biografski o Dwigntu Eisenhowerju, 1979 fRobert Duvall. Lese Remick). 21.50 Poročila. 22.00 Pohilep in denar, ameriški, 1984 (Tab Huunter). 23.25 Smrt-nosna vročina, amieriški, 1985 (Nick Surovy. Pat Corley l)
6.30 Dobrojutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 131.00 Mesto, dežela reka. 13.30 Flash Gordon Barkleyi. 14.30 Reklamni boben. 15.30 Wildcat. 16.00 Igra z ognjem. 16.30 Poročila. 16.3!i Bim, barn, bino: Smrkci Cool Me Cool, Bluffersi, Smrkci. 18.25 Galaxy Rangers, H. Finn. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.30 Hop ali top. 21.00 Ring je prost. 21.50 Poročila. 22.00 Kdor poje, mora umreti, 1966 (Robert Hossein). 23.25 Mali umor, ameriški, 1983 (Ed Asner, Jean Simmons). 1.05 Bliskovito. 1.30 Scena D.
8.40 Video strani 8.50 Živ žav
9.45 Pasja pripoved ali kako je bilo ..., ponovitev češke nanizanke, 5/6 10.15 V znamenju zvezd, nemška dokumentarna serija, 1/12 10.45 Muppet show: Broockle Shields
11.10 Domači ansambli: Ansambel Krt
11.40 Obzorja duha 12.00 Znani umetniki v cirkuški areni, oddaja nemške TV, 2. del 12.55 Video strani
13.10 Retrospektiva Rolling Stone-sov, angleški dokumentarni film
14.40 J. Galsworthy: Saga o Forsy-tih, angleška čb nadaljevanka, 8/26
15.30 Sova. ponovitev
16.55 Poslovne informacije
17.00 Tv dnevnik 1
17.05 Capablanca, kubansko-
sovjetski film 18.45 Dolenjski splet, otroška folklorna oddaja 18.50 Risanka 19.00 Tv mernik 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Ivo Brešan: Donator, nadaljevanka HTV, 2/3 20.55 Zdravo 22.15 Tv dnevnik 3 22.35 Sova: Kremplji in praske, ameriška nanizanka, 2/16, Twin Peaks, ameriška nadaljevanka, 9/21 0.30 Video strani
HEnnanD
14.00 Športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Okavango — dragulj Kalaharija: Živ dragulj, angleška poljudnoznanstvena oddaja 2/3 20.55 Kajkavske popevke, glasbena oddaja HTV. 21.35 Športni pregled 22.15 Yutel. eksperimentalni program
HTV 1
9.30 Kronika Čehov in Slovakov 9.45 Poročila 9.50 Tv koledar 10.00 Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otroke 12.00 Sadovi zemlje, oddaja za kmetovalce. 13.00 Poročila. 13.05 Daktari. filmska nanizanka 13.55 Govorimo o zdravju 14.25 Televizijski dolžinski magazin 16.45 Veni vidi. 16.50 Žene prihajajo, ameriški film. 18.45 Mali leteči medvedi, risana nanizanka. 19.10 Tv fortuna 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Dramski spored. 21.15 Nafta, tuja poljudnoznanstvena nanizanka 22.10 Tv dnevnik. 22.30 Športni pregled. 23.15 Nogomet: Borac—Dinamo, reportaža. 23.45 Nogomet: Radnički—Crvena zvezda, reportaža 0.15 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT I
8.05
8.30 Neon Rider. 9.30
Očarljiva Jeannie. 10.00 Avto magazin 10.30 Car gora. 11.05 Ženske niso angeli, avstrijski. 12.45 Bingo. 13.10 Hotel. 14.05 Novo iz videotek 14.30 Kapitan Blood, pustolovski, 1935JEr-rol Flynn). 16.15 Dokumentacija. 17.10 Veliki alarm (Red Alert), film katastrofe, 1977 (William Devane) 18.45 Poročila. 18.50 Športni klub. 19.30 Narodna glasba. 20.00 Ko zvenijo zvonovi avstrijski, 1959 (Willy Birgel). Če bo igral Becker, bo neposreden prenos. 21.40 Poročila. 22.00 Pogovor. 23.15 Valentina. 23.45 Šport. 0.45 Pekel spominjanja, španski, 1969 (Geraldine
RTL PLUS
6.00 Kapitan N. 7.10 Yogi 8.00 Za otroke. 9.45 Pes s farme, risani film, 1986. 11.00 Tednik. 12.05 Klasika. 12.35 Nenavadne zgodbe 13.00 Moj oče vesoljec, Munsterjevi, Ultraman. 14.20 Borck. nemški. 1955 (Gerhard Riedmannj. 16.00 Veseloigra. 17.50 Glasbena revija s Petrom Krausom. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni magazin. 20.15 Predviden prenos tenisa vir-
Pinia Slims. 21.30 Formula ena. 22.00 ormula ena, prenos iz Phoenixa 0.00 Noč ko zmrzuje kri. 0.25 Cona somraka. 0.50 Hitchcock prikazuje.
H'IìI-HìéIÌ
PRO 7
6.35
Peyton Place, uivje kralje Marco Polo, Nikiaas, Scarlet, Vi
10.00 Novice. 10.30 Formula ena 11.00 Športno popoldne: Smučanje, Lahti, Tenis, Virginia Slims, Rokomet Dirkalni čolni, Jadranje, Atletika. 21.00 Boks, prenos. 23.00 Formula ena v ZDA 23.30 Rokomet. 0.30 Lahti, smučanje. 1.30 Golf. 2.30 Avtomobilizem sezona 1990.
7.00 Peyton Place. 7.45 Kako skriješ osla? mladinski. 8.40 Za smeh, Marco Polo, Nikiaas 9.55 Poslednji Mohika-nec, risani. 10.40 Veverička Charlie Brown. 11.30 Riptide. 12.20 Cosby Show. 12.45 Grof Bobby, komedija. 14.25 Kako skriješ osla, mladinski. 15.25 Nori hotel komedija. 17.00 Pa-trolni čoln. 18.05 Perry Mason: Seminar smrti, kriminalka, 1989. 19.45 Cosby Show. 20.15 Lovec, domovinski, 1974 (Alexander Stephen). 21.55 Peklenski izlet, grozljivka, 1980 (William Hurt, Blair Brown). 23.45 Ceste San Francisca. 0.45 Pančo Vila, vestem.
8.50 9.00
9.15 9.30
9.45
10.00 10.15 10.30 10.45 14.40 14.50 17.00 17.05 18.30 18.45 19.10 19.30 20.05
21.40 22.25 22.45
23.35
0.50
Video strani
Alica v deželi risb, 8. oddaja TV Sa
Ciciban, dober dan: Pajac Tamburaški orkester prosvetnega društva Artiče Folklorna skupina Emona — Štajerski in pustni plesi Utrip
Zrcalo tedna
Tv mernik
Video strani
Video strani
Sova, ponovitev
Tv dnevnik 1
Zdravo, ponovitev
Radovedni Taček: Krava
Alf, ameriška nanizanka, 20/38
Risanka
Tv dnevnik 2
M. Avramescu-M. Maric: Strta mladost, drama TV Novi Sad
Osmi dan Tv dnevnik 3
400 let slovenske glasbe, 10. oddaja
Sova: Avtostopar, ameriška nanizanka, 11/16, Twin Peaks, ameriška nadaljevanka, 10/21
Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče 20.30 Po sledeh napredka 21.05 Sedma steza, športna oddaja. 21.25 Rezervirano za šanson 21.25 Catherine Sauvage, 4. oddaja. 21.45 Satelitski programi, poskusni prenosi. 22.45 Yutel, eksperimentalni program
HTV 1
9.15 Poročila 9.20 Tv koledar. 9.30 Čas za bajko, oddaja za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55) 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored. 15.40 Fuj. valček, dokumentarna oddaja. 16.45 Poročila 16.50 Tv koledar 17.00 Familly Album 15. 17.30 Hrvatska danes 18.15 Čas za bajko, oddaja za otroke 18.45 Morje 19.15 Risanka 19.30 Tv dnevnik 20.00 Boljše življenje, humoristična nanizanka. 20.50 Sedem dni v svetu zunanjepolitična oddaja 21.20 Tv dnevnik. 21.45 Kinoteka Hollywooda 23.50 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
Bingo
čija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Sin z otoka. 21.00 Kletka norcev, komedija, 1978 (Ugo Tognazzi, Michel Serrault). 22.35 Poročila. 22.50 Magazin. 23.35 Pekel spominjanja, pon.
7.00 Religija. 8.00 Za otroke 10.00 Svetovni sport. 11.00 Košarka. 12.00 Nedeljski sport: Formula ena, Rodeo, Igre v Lahtiju, Rokomet, Skok ob palici, Atletika, Rodeo. 20.30 Nogometni dokumentarec. 21.30 Formula ena. 0.00 Igre v Lahtiju 1.00 Golf. 2.00 Avtomobilska sezona 1990.
Divje kraljestvo, Scarlet, veverička, Poslednji Mohikanec. 12.45 Divje kraljestvo. 13.35 P. Mason: Seminar smrti, kriminalka. 15.15 Vojak Müller nemški. 16.55 Riptide. 18.00 Morski vrag iz Kartage, pustolovski, 1945 (Paul Henreis, Maureen O'Hara). 19.45 Bill Cosby. 20.15 Frankie Ocean, kriminalka, 1960 (Frank Sinatra). 22.30 Ceste San Francisca. 23.30 Mata Hari, erotični, 1985 (Sylvia Kristel) 1.40 Nepodkupljivi.
TELE 5
6.30 Dobro jutro. Bino, non stop risanke 11.00 Ženska preveč, ameriški, 1948 12.35 Kritični magazin. 13.00 Tednik. 13.15 Normal. 13.45 Bim. bam, bino: She-Ra, Saber Rider, Smrkci. 15.45 Pot v svobodo, ameriški, 1985 (William Shatner) 17.25 Scena D. 18.10 Divje življenje. 19.05 Poročila. 19.15 Kritični magazin. 19.45 Bagdad Cafe 20.15 Prosim, smejte se. 21.05 Kdo si ti, ki te ljubim, nemški, 1949 (Jester Naefe). 22.50 Nočna patrulja. 23.40 Norišnica, zabavna serija. 0.05 Ring je prost.
8.50 9.00 10.00
10.50 11.15 11.35 12.20 14.25 14.35 15.00 15.30 17.00 17.05
18.05
19.00 19.30 20.05
21.00 21.10 22.15 22.35
23.50
Video strani
Zgodbe iz školjke, 11. oddaja Šolska TV — Zemljepisne posebnosti, 4/14 Angleščina, 5/16 Sedma steza Osmi dan Video strani Video strani Angleščina, ponovitev Žarišče, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 1
Šolska TV — Zemljepisne posebnosti, 4/14, ponovitev Periskopov raček: Programski jezik logos, 1/8 Risanka Tv dnevnik 2
P. Gibbs: Včerajšnje sanje, angleška nadaljevanka, 3/7
Novosti založb: Odprta knjiga Jazz festival v Montre uxu, 4/4 Tv dnevnik 3
Sova: Haggard, angleška nanizanka, 2/7, Twin Peaks, ameriška nadaljevanka, 11/21
Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio 2 Koper. 19.00 Naša pesem. 12. del. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. oddaja TV Beograd. 20.35 Umetniški večer. Hollywoodski uporniki, ameriški dokumentarni film. 22.00 Yutel, eksperimentalni program.
HTV 1
9.15 Poročila 9.20 Tv koledar. 9.30 Mali svet. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored. 16.30 Video strani. 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar 17.00 Rene Descartes. 17.30 Hrvatska danes 18.15 Mali svet. 18.45 Hrvatska kulturna zapuščina 19.15 Risanka 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Dogovor ali razhod, kontaktna oddaja. 22.00 Žrebanje lota. 22.05 Deset zapovedi. filmska nanizanka. 22.55 Tv dnevnik. 23.15 Kino klub Evropa. 0.45 Poročila.
SATELITSKA TV
6.00 Dobro iutro. 8.35 Sosedje. 9.50 Teleshop 10.35 Ko zvenijo zvonovi, domovinski. 12.20 Kolo sreče. 13.00 TV-borza. 14.00 Sosedje, Bolnišnica, Beetlejuice. 15.35 Telesnop. 15.50 Daniel Boone. 16.45 Cagney in Lacey. 17.40 Poročila. 17.50 Mr. Belvedere
SAT 1
6.00 Dobrojutro 8.35 Sosedje Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Bingo 10.35 Veliki alarm, ameriški. 12.20 l<o-lo sreče 13.00 TV-borza. 14.00 Sosedje, Bolnišnica, Policijska akademija. 15.35 Teleshop 15.50 Bonanza 16.45 Matt Houston. 17.40 Poročila. 17.50 Mr. Belvedere. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče 20.00 MacGyver 21.00 Baracuda ameriški, 1977 (Wayne David Craw-ford). 22.40 Poročila. 22.55 Spiegel TV. 23.25 Resnica o Rosemarie, kriminalka, 1959 (Belinda Lee). 1.05 MacGyver, ponovitev.
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 9.00 Formula ena,
------.-i, n oc o------. pustolovski,
gano!
■ • .vv , L.VH UCIPO IC »PUI.O 12.35 Oddelek M. 13.00 Tožilec 13.20 Santa Barbara. 14.05 Springfieldova zgodba. 14.50 Divja roza. 15.50 Galaktika. 16.40 Tvegano! 17.10 C?na je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Moški za šest milijonov. 18.45 Poročila. 19.20 A-Team. 20.15 Mini Playback Show. 21.10 Na »«rtn^ocd lo wr,g £The Cannoball ) (Burt Reynolds). UlUU INUIlUlIll magazin. 23.20 Poročila 23.35 Priložnost za ljubezen 0.05 Magazin za moške. 0.40 Ko ugriz popusti, komedija (Jean Lefebre).
EUROSPORT
6.00 Poslovni raport 7.00 Za otroke 8.30 Eurobics 9.00 Formula 3. 9.30 Konjeništvo. 10.30 Tenis, V. Slims. 11.30 Eurobics. 12.00 Formula ena ZDA. 14.00 Igre v Lahtiju 15.00 Bob, La Piagne 15.30 Košarka. 16.30 Nogometni dokumentarec. 17.30 Smučanje, prosti stil. 18.00 Velika kolesa. 18.30 Odbojka 19.30 Novice 20.00 Hokej 21.00 Boks 22.00 Rodeo 23.00 Ameriška košarka 0.00 Umetnostno drsanje, ples. 1.00 Novice. 1.30 Britanski avtomobili.
RTL PLUS
6.00 Halo Evropa. 9.10 Policijsko poročilo. 9.30 Ne morem več molčati, nemški. 1961 (Barbara Frey). 11.00 Tvegano! 11.30 Sov. 12.00 Cena je vroča. 12.35 Oddelek M 13.00 Holmes in Yoyo. 13.20 Santa Barbara. 14.05 Springfieldova zgodba. 14.55 Divja roza. 15.35 Poročila. 15.50 Mini Playback Show. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Ira. fB.OO Moški za šest milijonov. 18.45 Poročila. 19.15 Knight Rider. 20.15 Naša hiša v Kamerunu' nemški, 1961 (Johanna v. Koczian). 22.05 Explosiv. 23.00 Zakon v L.A 0.05 Mačka na vroči pločevinasti strehi, drama, 1958 (Elizabeth Taylor, Paul Newman).
uns
6.D0 Poslovni raport. 7.00 Za otroke 9.00 Formula 3. 9.30 Konjeništvo 11.30 Eurobics. 13.00 Hokej. 14.00 Lahti, igre. 15.00 Bob 16.30 Ameriška košarka. 17.30 Smučanje prosti stil. 18.00 Španski nogomet. 19.30 Novice. 20.00 Prosto plezanje. 20.30 Velika kolesa. 21.00 Wrestling. 22.00 Rodeo. 23.00 Umetnostno drsanje, prenos iz Miinchna. 0.30 Smučarski skoki. 1.00 Novice. 1.30 Avtomobili.
SUPER CHANNEL
7.00 Daybreak. 9.00 Novice. 13.00 Japonski poslovni danes 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Novice. 20.00 Ultra šport. 22.00 Novice 22.15 Ultra šport, nadaljevanje. •
PRO 7
5.40 Ljubezen, laži, Rascal, Flipper, Scarlet, Velika dolina. Sestre, Družinske vezi Barney Miller, Colt za vse primere. 11.25 Frankie, komedija. 13.30 Velika dolina. 14.30 Rascal, Charlie Brown. 15.30 Flipper. 15.55 Richmond Hill. 16.50 Družinske vezi. 17.15 Murphy Brown. 17.55 Harry O. 18.50 Charlie Brown. 19.20 Colt za vse primere. 20.15 Stanovanje, komedija, 1963 (Rex Gildo). 22.00 Salamander, kriminalka, 1983 (Anthony Quinn, Franco Nero). 23.45 FBI. 0.45 Ceste San Francisca.
PRO 7
5.15 Ljubezen, laži, Rascal, Flipper, Velika dolina, Richmond Hill. Harry O Družinske vezi, Murphy Brown. 11.15 Colt za vse primere. 12.00 Stanovanje komedija. 13.40 Velika dolina. 14.35 Rascal, Charlie Brown 15.35 Flipper. 16.00 Tarzan 16.55 Družinske vezi. 17.20 Alice 17.55 Diamonds 18.50 Charlie Brown. 19.20 Colt za vse primere. 20.15 Nočna bojna skupina, komedija, 1981 (Giuliano Gemma). 22.10
High Life Klinik, komedija, 1985 (Parker Stevenson). 23.45 Kobra, prevzemite. 0.45 FBI 1.35 Idealni mož, kome-
dija.
TELE 5
6.30 Dobrojutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka 13.3tTShe-Ra, Saber Rider, Alvin. 14.40 Smejte se. 15.30 Wilcat. 18.00 Igra z ognjem, 106. nadaljevanje. 16.30 Poročila 16.35 Bim, barn, bino: Smrkci, Coli McCool, Bluffersi. 18.30 Flash Gordon, Smrkci. 19.20 Poročila 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto, dežela, reka 20.25 Hop ali top. 21.00 Nočna patrulja. 21.50 Poročila. 22.00 Poslušaj svoje srce, TV film, 1982 (Kate Jackson, Tim Matheson). 23.40 Hotel ob močvirju, 1988. 1.10 Bliskovito 88.
TELE 5
6.30 Dobrojutro, BinòTl.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka 13.30 Flash Gordon Monsterji, Alvin. 14.45 Scena D. 15.30 Wildcat. 16.00 Igra z ognjem 16.30 Poročila. 16.35 Bim. barn, bino: Smrkci, .
Cool Me Cool, Bluffersi, Ghostbusters. 18.35 Flash Gordon, Smrkci. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.25 Hop ali top 21.00 Smejte se. 21.45 Pregled filmov. 21.50 Poročila. 22.00 Diamantni poker, francoski, 1983 (Andrea Ferreol, Maria Schneider). 23.35 Ike. biografski, 1979. 0.25 Bliskovito.
SREDA
13. MARCA
■■Ml
'n
mr
Ob dnevu žena trkamo na vaša srca
Zvončki in koncert za materinski dom
Naša vsesplošna kriza, ki ji ta hip žal, še ni videli konca ne udarja zgolj po brezposelnih. Cesto se pred pragom pomanjkanja znajdejo tudi zaposleni, saj je znano, da prejemamo bedne jugoslovanske plače, in da so pri nas veliko višje cene kot, denimo v Zahodnih državah.
Vsi imajo sicer polna usta pravic, ki pritečejo posamezniku, a zdi se, da govorijo to samo še zaradi lepšega kot tudi tisto, da so otroci naše največje bogastvo . . VSE TO ŠIROKOUSTE-NJE JE NAMREČ LE FRAZA, če se nič ne stori! Prav tako je govoričenje o manjšem številu splavov; o večji nataliteti itd., če že tistim, ki so že rojeni, ne znamo pomagati.
Včasih smo v naši republiki že imeli materinske domove in tudi dečje, kjer so ženske lahko ostajale, če so bile pred porodom in tudi po njem brez strehe nad glavo. Žal pa nihče ne ve povedati, kdaj so jih zaprli: in to kljub številni birokraciji, ki smo jo premogli in ki jo še ima-
mo . . .
Tako je zapisala v začetku akcije Naše žene novinarka Neva Železnik in mi v Kulturnem centru Ivan Napotnik smo se odločili, da se tej akciji za pridobitev sredstev za prvi posvetni materinski dom pridružimo. Tako bomo sredstva zbrana na koncertu v petek, 8. marca ob 19.00, kjer bodo imele svoj biserni nastop Šaleške predice, kot gostje pa se jim bodo pridružili tudi dramski igralec Boris Kralj, pevka Marjana Deržaj in Silvester Mihelčič, namenili za materinski dom. Del sredstev zbranih s tem koncertom pa bomo tako kot lansko leto namenili Društvu za boj proti raku Velenje.
Pa naj zopet zaključim z mislimi Neve Železnik:
Če država in sodala ne znata, ne zmoreta, če vemo, da denarja primanjkuje na vseh koncih in krajih, si pa pomagajmo vsaj ljudje med seboj. Ta oblika je namreč najboljša. In tudi najbolj uspešna!
Radovedni slonček za najmlajše
V soboto, 9. marca, ob 10. in 16. uri, bo naše najmlajše obiskal RADOVEDNI SLONČEK v lutkovni predstavi Lutkovnega gledališča iz Ljubljane.
Zgodbica, ki bi morala biti pri nas že januarja, pa je bila zaradi bolezni izvajalca odpovedana, pripoveduje o majhnem in navihanem predvsem pa radovednem slončku, ki je svoj nosek vtikal v vse stvari in si s »pomočjo« krokodilovih čeljusti prislužil njegovo podaljšavo v nos in rilec, oziroma trobec.
Zgodbica je za lutkovni abonma in izven. Cena vstopnice 30 din.
Razstava Marije Lucije Stupica
/L, ^ ^ Velenje
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaie čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
KTKK, 8. MARCA IMI : 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Slovenija); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 V imenu Sove; 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo; 20.00 Lahko noč.
NEDELJA 10. MARCA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Poročila Radia Velenje; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (najprej bomo odgovorili na vprašanja, ki ste nam jih zastavili pred 14. dnevi, takoj za tem pa sprejemali po telefonu 855 963 takšna vaša vprašanja na katera sami ne uspete dobiti odgovor); 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 11. MARCA: 15 00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje: 18.00 Najboljše, najnovejše; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 13. MARCA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi (naš gost bo član velenjske vlade Marko Jeraj — vprašanja mu postavljajte neposredno po telefonu 855 963; 18.00 Pogovor z ginekologinjo; 19.00 Na svidenje.
I 1	M	hI	M	M	1	1		J
TV SLOVENIJA 1
8.50 Video strani
9.00 Živ žav
9.50 M. Avramescu — M. Maric: Strta mladost, drama TV Novi sad 10.50 P. Gibbs: Včerajšnje sanje, angleSka nadaljevanka, 3/7 11.40 Video strani 14.50 Video strani 15.00 Žarišče, por.ovitev 15.30 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Slovenija — počitnice, dokumentarna oddaja, 1/6, ponovitev 17.35 Klub Klobuk, kontaktna oddaja 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Film tedna — 38, avstrijski film
21.40 Tv dnevnik 3 22.00 Fluid: The Dubliners, 2. del zabavnoglasbene oddaje HTV
22.45 Sova: Alf, ameriška nanizanka, 28/38, Twin Peaks, ameriška nadaljevanka, 12/2!
0.30 Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 18.30 Slovenci v zamejstvu. 19.00 TV Slovenija 2 - Studio Maribor. 19.00 Poslovna borza. 19.15 Tv ruleta. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče 20.30 Opera, balet 21.50 Mednarodno delavsko gibanje — Le vkup, le vkup uboga gmajna, dokumentarna oddaja, 6/8. 23.10 Svet poroča. 23.35 Yutel, eksperimentalni program.
HTV I
9.20 Poročila 9.25 Tv koledar. 9.35 Vrnitev ladje Antilopa, nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored, (do 11.55) 12.00 Poročila 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored 15.35 Prozor: V čast Charlieju Parkeru. 2. del 16.30 Video strani 16.45 Poročila 16.50 Tv koledar 17.00 Kairos otoškega mesta. 17.30 Hrvatska danes. 18.15 Vrnitev ladje Antilopa, nanizanka za otroke 18.40 Risanka. 18.45 Video boom. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Nor za dekleti, ameriški film 21.30 Heawy petting, dokumentarni film. 22.50 V dnevnik. 23.10 Spomin na 20. stoletje: 1918, 1943. 0.10 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Bingo. 10.35 Baracuda, ameriški (Wayne David Crawford), 12.20 Kolo sreče. 13.00 TV-borza. 14.00 Sosedje, Bolnišnica, Veter. 15.35 Teleshop. t5.50 Nori Divji zahod. 16.45 Pod kalifornijskim soncem, serija. 17.40 Poročila. 17.50 Mr. Belvedere. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Booker (Richard Grieco). 21.00 Poročna noč v gradu duhov, kriminalna komedija, 1986 (Gene Wilder). 22.30 Poročila. 22.45 Petek, trinajstega, serija. 23.35 Zgodovina filma. 23.50 Booker, Ponovitev.
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 9.10 Prepameten za ljubezen, komedija. 1945 (Spencer Tracy). 11.00 Tvegano! 11.30 Sov 12.00 Cena je vroča. 12.35 Oddelek M. 13.00 Hartovi. 13.20 Santa Barbara. 14.05 Springfieldova zgodba. 14.50 Divja roža. 15.35 Poročila. 15.50 Čips. 16.48 Poročila. 17.10 Cena je vroča 17.45 Igra. 18.00 Moški za šest milijonov. 18.45 Poročila. 19.15 Gottschalk 21.15 Model in vohljač. 22.10 Stern TV. 22.45 Ženske po Sinnovi. 22.45 Poročila. 22.55 Mirilec žensk, kriminalka, 1984 (Olga Karlatas). 0.35 Model in Vohljač, pon. 1.30 Jochen in Inge, pon
8.00 Poslovni raport. 7.00 Za otroke 8.30 Eurobics. 9.00 Formula 3. 11.00 Smučanje, prosti stil. 12.00 Rokomet. 13.00 Velika kolesa. 13.30 Umetnostno drsanje. 17.30 Cirkus. 18.30 Svetovni šport. 19.30 Novice. 20.00 Smučanje. 21.00 Boks 23.00 Umetnostno drsanje, SP v Münchenu. 0.30 Smučarski skoki. 1.00 Novice. 1.30 Britanski avtomobilizem
PRO 7
6.30 Dobro Jutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.30 Flash Gordon, Teddy Monster, Alvin. 14.45 Prosim, smeh. 15.30 Wildcat. 16.00 Igra z ognjem. 16.30 Poročila 16.35 Bim. barn, Dino: Smrkci, Cool McCool Bluffersi, Ghostbusters. 18.35 Flash Gordon, Smrkci. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.25 Hop ali top 21.00 Bagdad Cafe, serija. 21.25 Norišnica, zabavna serija. 21.50 Poročila 22.00 Ursus, maščevalec sužnjev, zgodovinski, 1961 (Ed Fu-ry). 23.35 Orožje zakona. 0.25 Bliskovito 88. 0.40 Cinematika.
TELE 5
6.20 Ljubezen, laži. Rascal, Flipper. Tarzan, Velika dolina, Diamonds, Družinske vezi, Alice, Colt za vse primere. 12.00 Idealni mož angleški. 13.35 Velika dolina. 14.30 Rascal, Charlie Brown. 15.30 Fliper. 15.55 Hiša na Eaton Place. 16.45 Družinske vezi. 17.10 Harrvjeve sodbe. 17.50 Enaka pravica. 18.45 Charlie Brown 19.15 Colt za vse primere. 20.15 Yukon vestem, 1981 (Charles Bronson). 22.00 Maške-•rada. 22.55 Upor prekletih, kriminalka, 1968 (Jim Brown, Gene Hackman).
Marija Lucija Stupica (hčera pred kratkim umrlega, svetovno znanega slikarja Gabrijela Stupica, čigar dela smo si v Gorenju že ogledali) je predvsem znana slovenska ilustratorka.
Rodila se je v Ljubljani 1950. leta. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je študirala slikarstvo, po diplomi leta 1976 pa je nadalje-
ZDRAVO!!!
V današnjem glasbenem kotičku vam bom napisal nekaj o zadevi, ki se imenuje sponzorstvo v svetu pop glasbe. Vsi vemo, da večina znanih glasbenikov živi prav od denarja, ki jim ga nakažejo veliki tovarniški giganti in z njim podprejo njihove velike svetovne turneje.
Pa začnimo najprej z M. C. HAMMER-jem kateremu glavni sponzorje PEPSI COLA in ga je tudi letos popeljala na veliko turnejo okoli sveta. Pa vendar večina zvezd, ki jih bom danes omenil nima samo enega sponzorja. Tako M. C. HAM-MERJU daje denar poleg pepsija tudi firma športne obutve BRITISH KNIGHTS.
Naslednji izmed velikih zasluškarjev so prav gotovo NEW KIDS ON THE
vala študij na slikarski speci-alki. Poleg slikarstva pa se ukvarja tudi s kostumografi-jo, scenografijo in z lutkami.
Ilustrirala je številne otroške knjige (Sapramiška Svet-lane Makarovič, Lokomotiva, lokomotiva Nika Grafe-nauerja, Kraljična na zrnu graha H. Ch. Andersena). Razstavljala je na številnih razstavah doma in v tujini in
BLOCK, katerih glavni sponzor je pijača COCA COLA, ki je med drugimi podprla tudi njihovo turnejo. Ta pa se je končala junija lani v ZDA. Pravijo, da je podpis pogodbe veljal COCA COLO dobrih pet milijonov funtov. Sicer pa fante podpira tudi še znana firma športnih copat ADIDAS.
Pravi posebnež med vsemi pa je prav gotovo MICHAEL JACKSON. Mož je v svetu show-businessa dosedaj prav gotovo zaslužil največ denarja. Velik delež od tega mu je podarila PEPSI COLA. Pogodba jih je veljala sedem milijonov funtov. Zraven pepsija pa se pojavlja še ena močna tovarna športnih copat LA GEAR.
Zanimiva je tudi zadnja poteza PEPSIJA, ki je zdru-
je dobitnica uglednih nagrad, med drugim tudi nagrade Prešernovega sklada za leto 1989.
In vse nedorasle dorasleže (kakšen lep občutek!), mamice in otroke ter vse druge prisrčno vabimo na otvoritev razstave ilustracij Marije Lucija Stupica, v četrtek, 14. marca 1991 ob 12.30 v Galeriji Gorenja v upravni stavbi Gorenja Servis.	S. P.
žil dva veterana pop-rock glasbe TINO TURNER IN ROD STEWART A v pesmi »It takes two«. Ta plšča pa je vsakemu izmed njih navrgla pol milijona angleških funtov.
Toliko za danes o sponzorstvu v pop glasbi. Kaj več novega bom napisal v naslednji številki, do takrat pa me lahko najdete na tel. številki 855-191 (od 17-19)
BYEFOR NOW
MICHAEL JACKSON
L. A. GEAR
OBČINA VELENJE
KINO VELENJE REDNI KINO
Četrtek, 7. 3. ob 18. uri MEMPHIS BELL — ameriški vojni film. V gl. vi.: Mathew Modine, Eric Stolz. Avtentični dogodki zadnje akcije bombnika BI7 (Memphis Belle) iz II. svetovne vojne in njene mlade posadke.
Petek, 8. 3. ob 18. uri DUH — ameriška melodrama. V gl. vi.: Patrick Swayze, Demi Moore. Vsi, ki ste zamudili premiere) tega filma imate sedaj priložnost, da si ga ponovno ogledate!
Možje in fantje! Svojo drago lahko za njen praznik razveselite tako, dajo povabite na ogled filma, ki ji bo zagotovo všeč V Kinu pa bodo vsako obiskovalko še posebno počastili!
Sobota in nedelja, 9., 10. 3. ob 18. in 20. uri DUH — ameriška melodrama. HIT film, ki si ga tokrat morate ogledati, če ste ga v premieri prezrli.
V	filmu je veliko romantike, smeha, dobre glasbe in tudi žalostnih trenutkov, vsakega nekaj. Glavno vlogo pa igra ljubitelj ženskih src Patrick Swayze (Umazani ples).
Ponedeljek, 11. 3. NI FILMSKIH PREDSTAV!
Torek, 12. 3. ob 18. in 20. uri DUH — ameriška melodrama.
Sreda, 13. 3. ob 18. in 20. uri AMERIŠKI LOVEC — ameriški, akcijski.
V	gl. vi.: Chris Mitchum.
NOČNI KINO V REDNEM KINU
Četrtek, 7. 3. ob 20. uri, petek, 8. 3. ob 20. uri in sobota, 9. 3. ob 22. uri TRENUTKI LJUBEZNI - ameriški, trda erotika.
Odslej namesto v NEDELJO OB 22. URI nočne predstave \ četrtek OB 20. URI.
KINO DOM KULTURE
Nedelja, 10. 3. ob 10. uri OTRO-
KINO VELENJE VABI NA FILMSKI ABONMA '91 (prvi del) od 18. 3. dalje ob ponedeljkih v Domu kulture ob 20. uri.
ABONMA 1 (moder):
18. 3. SVEČANA OTVORITEV ABONMAJA IN PREMIERA SLOVENSKEGA FILMA DO KONCA IN NAPREJ (predstavitev ekipe filma)
25. 3. DOLGOLETNO PRIJATELJSTVO — ameriška drama
8. 4. JUTRANJA ZARJA -V. Britanija, zgodov. drama 22. 4. KINOTEKA 6. 5. VELIKE OGNJENE ŽOGE — ameriški, biografski.
20. 5. NAJBOLJ NORI BO-ŽlC — ameriška komedija
3. 6. Trije filmi: BELI LOVEC, ČRNO SRCE, MORSKE SIRENE, DOBRI FANTJE (vsi trije filmi so všteti v ceno abonmaja)
ABONMA 2 (rumen): 18. 3. SVEČANA OTVORITEV ABONMAJA IN PREMIERA SLOVENSKEGA FILMA DO KONCA IN NAPREJ (predst. ekipe filma).
1. 4. BREZ IZHODA - ameriški, vohunski triler.
SKA MATINEJA RACMAN JAKA IN NJEGOVA KLAPA - ameriška risanka.
Ponedeljek, 11. 3. ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE MEMPHIS BELLE — ameriški, vojni film. Režija: Michael Caton-Jones, vloge: Mathew Modine, Eric Stolz, John Lith-gow.
Zgodba o mladih ameriških pilotih, ki letijo na bombniku B-17 z imenom Memphis Belle v II. svetovni vojni. Film je zasnovan na resničnih dogodkih in prikazuje zadnjo in najbolj nevarno akcijo tega bombnika. Igra prva postava mladih amer. igralcev.
Ponedeljek, 11. 3. ob 22. uri. Za vse, ki vam bolj odgovarja pozna ura pa še niste videli tega filma DUH — ameriška melodrama.
KINO ŠOŠTANJ
Nedelja. 10. 3..ob 18. uri MEMPHIS BELLE — ameriški, vojni film. Ponedeljek, 11. 3. ob 18. uri DUH — ameriška melodrama.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 8. 3. ob 20. uri DUH - ameriški, melodrama.
OBČINA MOZIRJE
KINO »DOM« MOZIRJE
7. 3. - LJUBEZENSKA ŠOLA J. MUNCENBACH, ameriška komedija-
9. in 10. 3. - PEKEL PRAVDE, ameriški akcijski.
14. 3. - GOLA PIŠTOLA, ameriška krimi-komedija.
KINO »JELKA« NAZARJE
9. in 10. 3. - GREMLINI II. del, ameriška fantastika.
13. 3. - LAHKO NA VSAK NAČIN, ameriška erotika.
KINO LJUBNO
9. in 10. 3. - BOLNIČARJI NA KOTALKAH, ameriška komedija.
15. 4. TANKA LINIJA SMRTI — ameriški, psih. triler.
29. 4. PONORELA OPICA -špansko-francoski, psihološki. 13. 5. KINOTEKA 27. 5. TAM, KJER JE SRCE - ameriška komedija
3. 6. Trije filmi: BELI LOVEC, ČRNO SRCE, MORSKE SIRENE, DOBRI FANTJE (vsi trije filmi so všteti v ceno abonmaja).
INFORMACIJE O FILMIH, REZERVACIJA VSTOPNIC IN PRODAJA ABONMAJSKIH
vstopnic od Četrtka, i.
3. DALJE V PISARNI REDNEGA KINA NA KOROŠKI CESTI OD 6. DO 15. URE TER NA BLAGAJNI DOMA KULTURE PRED PREDSTAVAMI.
CENA ENEGA ABONMAJA ( I ali 2) JE 250,- (vseh devet filmov)
CENA OBEH ABONMAJEV (1+2) JE 400,- (vseh 14 filmov) Kino Velenje vabi vse. ki jih zanimajo stari (kinotečni filmi) na sodelovanje. Sporočite jim vaše želje — katere filme bi radi ponovno videli in vključili jih bodo v kinotečne predstave Filmskega abonmaja. Telefon: 856-384 za kinotečne filme.
tn
s
(i) (D
»Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Fran-tiška Foita 10.
»NAŠ CAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965: do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ CAS« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik) Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89. telefon (063) 853-451 856-955 855-450, telefaks: (063) 851-990. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 15,00 din, mesečna naročnina 76,50 din, trimesečna naročnina 165,00 din, polletna naročnina 331,00 din, trimesečna naročnina za tujino 283,00 din
Ziro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: CZP Mariborski tisk, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1984, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.	'	K
saga sfili
Glasbeni kotiček
adia Velenje
D.
HHHBHHHHH
^nuUo éhjjte&c éBSk
Tel. št.: 853 451 mTM _855 450jy»
0nama
Namin kotiček
TA
TEDENZAVA?,
Na oddelku moške konfekcije:
—	kavbojke iz uvoza znamke »WILD«
—	balonski plašči po zelo ugodnih cenah že od 1.306 din dalje
—	lepe moške obleke že od 2.635 din dalje
Na oddelku ženske konfekcije:
—	nova pomladanska kolekcija »LEONA« iz Mure
—	kavbojke iz uvoza znamke »WILD«
Na otroškem oddelku:
—	trenirke iz uvoza v raznih živahnih barvah že od 267,50 din dalje
—	dekliške obleke za OBHAJILO IN BIRMO od 2.214 din dalje
Na oddelku metraže:
—	uvožen pliš, meter	309,20 din Na oddelku kozmetike:
—	ure vrteče namizne	881,10 din
—	stenske ure	2.269,50 din
—	sodelujte v Lekovi nagradni igri — ob nakupu nad 250 din dobite nagradni kupon
Na športnem oddelku:
—	NOVO!! APOLLOS — maser za telo, ki odstranjuje celulit, pospešuje prekrvavitev, zmanjšuje nervozo
349,00 din
Na oddelku posode:
—	jedilni servis za 8 oseb iz uvoza	2.832 din «
V	tekstilnem diskontu:
—	ženski predpasniki le	33,60 din
—	moško, žensko in otroško perilo po zelo ugodnih cenah!
V	prodajalni PRESKRBA na Koroški cesti:
—	rum Istra l/l	54,60 din
—	dvojni C hypa 0,7 1	13,80 din
—	džem Teta Liza 450 gr.	18,80 din
—	vafel napolitanke 200 gr.	13,40 din
V	samopostrežni prodajalni:
—	kumarice Eta 720 gr. 6 kozarcev	180,00 din
—	kompot Eta 720 gr. 6 kozarcev	150,00 din
—	sok 0,7 Fructal »Shakin oranž«	11,00 din
—	sirupi Dana 0,75	27,90 din
—	sir Edamec Celeia kg	64,40 din
Od ponedeljka, 11. marca bo v pritličju VELIKONOČNA PONUDBA!
V pritličju smo pripravili za dan žena posebno ponudbo cvetja___
Vsem dekletom in ženam čestitamo ob dnevu žena in vas vabimo jutri na sok ali skodelico kave!
VOZOVNICO na relaciji Šalek—Gorenje št. 2879, št. osebne 18322, preklicujem. MOPED APN 6 prodam. ® 857-772, popoldan.
SOBO V VELENJU iščem. Pomagam pri hišnih opravilih ali čuvanju otrok. Naslov v upravi lista. DVOLAMELNE ELEKTRONSKE ORGLE znamke Fogel, poceni prodam. Informacije ® 891-100, po 18. uri.
DIATONIČNO HARMONIKO
»ZUPAN«, duri C, F, B, prodam. ®
856-219.
GOVEJO KOŽO, temne barve, z lisami, prodam. ® 882-473. BELO OTROŠKO POSTELJICO z
jogijem prodam za 1000 din. ®
857-898	zvečer.
SOBO S SOUPORABO kopalnice in kuhinje oddam ženski. »Naslov v upravi lista«.
REGAL OMARO visoko kotno, bele barve za dnevno sobo prodam. ® 0602/55-483.
ZASTAVO 750 letnik 1983. reg. do 1/92 prodam. Cena 2000 DEM. 851-226.
PREKLICUJEM VOZOVNICO št
27550/4399 na relaciji Šalek-Gorica na ime Grešak Almira.
PUHALNIK TAJFUN z električnim motorjem 4 KW, ter motorno žago STI H L 041 ugodno prodam. ®
062-856-271.
KLASIČNO RJAVO SPALNICO
ugodno prodam. ® 854-011. PRI TRGOVINSKEM IN ADMINISTRATIVNEM delu iščemo pomoč za nekaj ur tedensko (avtostroka). ® 855-975.
LADO SAM ARO 1300 S, 5/3, letnik 1989. prodam ® 856-279. JUGO 45 ugodno prodam. Cena po dogovoru. ® 855-199. PREKLICUJEM avtobusno vozovnico št. 1389 INTEGRAL na relaciji Podgorje pri Slovenj Gradcu —Velenje Gorenje na ime Andreja Kolar. RAB1JENA; ŠTEDILNIK (4 plin. 2 elektr. plin. pečica) in pralni stroj Gorenje (priključek na toplo in hladno vodo) ugodno prodam. Informacije popoldne, po 15. uri. © 852-482.
JUGO SKALA 55, letnik 6/89, prodam. ® 852-922. •
JADRNICO OMBRE 85, dol. 8,90 m, vgrajen motor VOLVO PENTA, 16 KW. prodam. Cena 40.000 DEM v dinarski protivrednosti. ® 021-742-208.
VRT V OKOLICI VELENJA 100 m'
(ali več) dam ugodno v najem za dobo 5 let (ali po dogovoru). ®
063-741-327.
MOTOR BT 50 prodam ali zamenjam. ® 858-265.
BARVNI TELEVIZOR Körting, rabljen, prodam. ® 857-665. AVTO 126 P. 8/89, rumen, brezhiben, ugodno prodam. ® 854-667, zvečer.
STILNO JEDILNICO (velika razte gljiva miza in šest stolov) ter visoki regal za dnevno sobo . .. ® 856-779. JUGO 55 AX, letnik 1988, ugodno prodam.® 853-651. NOVO GARSONJERO v Šoštanju zamenjam za garsonjero v Velenju. Naslov: Dalšašo Emilija, Aškerčeva 5/B stanov, št. 19, Šoštanj. LESENO ŠUPO, 4 leta staro, 5x8, višine 5 m, uporabno za garaže ali skedenj, prodam. ® 853-005. KUPIM AVTO TAM, nosilnost 1500 kg, dolg keson vozen z B kategorijo, starega od 5—7 let. ® 744-285. GARAŽO iščem v Velenju. Plačilo po dogovoru. ® 857-798 popoldan. AVTO RADIO Fisher z zvočniki Pioneer in motorno kolo Avtomatik prodam. ® 853-533.
AVTO AUDI star 12 let, zelo dobro ohranjen in nov kombiniran štedilnik prodam. © 853-764. RODOVITNO VRTNO ZEMLJO lahko dobite brezplačno. ® 063-857-459.
RABLJENO POHIŠTVO, prodam hitro, za 1000 din (I kavč, 2 fotelja in klubsko mizico starejše izdelave) in za 4.500 din Brestovo sedežno garnituro Mojca. Za prevoz poskrbite sami. ® 831-209, po 20. uri. KANU, DVA ŠOTORA, nerjaveča enoosna prikolica za osebni avto z povišanimi stranicami in ponjavo, ter cirkular prodam. ® 832-134. R-4 GTL, letnik 1985, prevoženih 55.600 km, prodam. ® 857-652. FIAT 126, letnik 1990, krem, opremljen. ® 858-001, od 18.—21. ure.
POLAGANJE, BRUŠENJE IN LAKIRANJE vseh vrst parketa in polaganje vseh vrst talnih oblog. ® 855-245.
KOMPLETNI STROJ primeren za Golf 1100 derby ali Audi 50. Za derby kompletno školjko, spredaj poškodovano, oboje z dokumenti. Informacije, Avtoservis Meh, od 7,- 15. ure. ® 856-824.
ROLETE IN ŽALUZIJE v več
barvah izdelujemo in montiramo. ® 24-296.
r — 4 gtl letnik 1983, ugodno prodam. ® 851-717.
naroČila za velikonočne
potice in šarkeljne sprejemam. Informacije po tel. dopoldan 852-337, popoldan 851-103.
Gisiro jO
ZASTAVO 125 P, letnik 1977, prodam. Franci Kovačič, Rečica ob Paki 57.
JUGO SKALA 55, letnik maj 1989, prevoženih 21.800 km. Cena po dogovoru. Informacije na ® dopoldne 063-856-181 interna 363, popoldne 063-857-903.
TELICO, težko 180 kg prodam. ® 881-078.
R-5 KAMPUS. star dve leti, prodam. ® 854-670, popoldan. OBRAČALNIK ZA BUHERCO, ra bljen eno sezono, ugodno prodam. Prodnik Ivan, Veliki vrh 12, Šmartno ob Paki.
KOMBI ZASTAVA 850 letnik.1980 in R-18 1. 1982, ugodno prodam. ® 854-191.
JUGO 45 AX letnik 1988, prevoženih 26.000 km, reg. do 2/92, ugodno prodam. Meh Radivoj, Gaberke 228, Šoštanj.
UPOKOJENEC star 46 let, razvezan, ne po svoji krivdi, želim spoznati žensko staro od 40 do 48 let za skupno življenjsko pot. Ponudbe pod »Pridi, dobro ti bo«.
Planinstvo
Zimski pohod
na Raduho
Planinsko društvo Luče ob Savinji in meddruštve-ni odbor planinskih društev bosta v soboto, 16. marca, pripravila enodnevni zimski pohod iz Luč na Raduho (2062 metrov), pohod pa bo odslej vsako tretjo soboto v marcu. Letošnji bo posvečen 90-letnici rojstva skladatelja Blaža Arniča in 35-le-tnici PD Luče.
Začetek pohoda bo med 6.30 in 8.00 izpred osnovne šole v Lučah, pot bo vodila po markirani poti do koče na Loki in po želji tudi na vrh Radu-he, ki se ponaša z enkratnim razgledom na vse strani. Izkaznico, spominski žig in čaj bodo zagotovili pokrovitelji Gorenje Servis, Gorenje MGA in Športna zveza Mozirje, za ostalo bodo pohodniki poskrbeli sami.
Zaradi občutne višinske razlike (1542 metrov) in skupno okoli 7 ur hoje, bo potrebno preudarno ravnanje vseh pohodnikov, primerna oprema in predhodne priprave.
G prebivalstva
Občina Velenje
Smrti:
Pavla Sušeč, roj. 1906, Slovenj Gradec, Ul. heroja Ronka 11, Frančiška Pfeifer, roj. 1922, Celje, Teharska c. št. 58, Marija Skrabar, roj. 1924, Pod hribom št. 9, Rudolf Penšek, roj. 1946, Šoštanj, Cankarjeva c. št. 11, Alojzij Presekar, roj. 1929, Celje, Drapšinova c. št. 15, Alojzij Mra-vljak, roj. 1922, Velenje, Kidričeva c. št. 23, Franc Zidar, roj. 1934, Brecljevo 10, Mihael De-beršek, roj. 1900, Velenje, Cesta pod parkom št. 30, Henrik Puš-nik, roj. 1914, Presečno 10, Ljud-
mila Povše, roj. 1949, Orla vas št. 12, Franc Razgoršek, roj. 1922, Cesta na Štibuh št. 16, Jakob De-lopst, roj. 1909, Topolšica št. 135.
Rojstva :
Rodilo se je 29 dečkov in 23 deklic.
Občina Mozirje
Rojstva :
Januarja se je v mozirski občini rodilo 7 dečkov in 4 deklice.
Smrti:
Antonija Žagar, 1910, upokojenka iz Gornjega Grada 128, Janez Kranjc, 1910, upokojenec s Prihove 40, Marija Jurič, 1910, upokojenka iz Mozirja, Venišni-kova ulica 1 in Edvard Vršnak, 1930; upokojenec iz Spodnjih Kras 31, Terezija Dešman, 1928, Robanov kot 39, Mateja Bezov-nik, 1983, Raduha 17, Jožefa Rajter, 1931, Sp. Kraše 7, Vojko Krumpačnik, 1958, Mozirje, Ulica Šlandrove brigade 8.
ZAHVALA
V petek, dne 1. marca smo se na pokopališču v Podkraju poslovili od našega dragega očeta, starega ata, pradedka in strica
Miha Deberška
Vsem, ki stte ga pospremili z lepo mislijo in toplo besedo se iskreno zahvaljujemo.
Vsi njegovi
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
Boleč je spomin na dan, ko je za vedno ugasnilo tvoje plemenito srce, naši dragi ženi, mami in omi
Jožici Srebre
iz Šoštanja
Eno leto te krije zemlja, v gomili tiho mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš. Hudo in kruto je, ker smo te izgubili, toda ponosni smo, ker smo te
imeli.
Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo spominjate in postojite ob njenem grobu, prinašate cvetje in prižigate svečke.
Mož Tone, sin Milan, hči Jožica z družinama
ZAHVALA
Umrla je naša draga mama
Franja Mlinšek
Vsem, ki ste se spomnili njene plemenitosti, skromnosti, delavnosti in materinske požrtvovalnosti slovenstvu, prisrčna hvala.
Posebna zahvala osebju kirurškega oddelka splošne bolnišnice Slovenj Gradec.
Vsi Mlinškovi
Tam kjer si ti, ni sonca ne luči le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo zelo boli ko, zavemo se, da več te ni.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in boleči izgubi našega dragega
Staneta Dvorjaka
iz Topolšice 83
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem dobrim ljudem, ki so nam v najtežjih trenutkih tako nesebično pomagali, darovali cvetje in sveče, izrekli
sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili v njegov prerani dom. Hvala vsem govornikom za ganljive poslovilne besede, pevcem, častni straži RLV in rudarski godbi, g. duhovniku za opravljen obred. Vsem še enkrat hvala.
Vsi njegovi
O zazidalnem načrtu Mlin bo svoje reklo Ustavno sodišče
Alfi*	wr	^^ «
Za zazidalni načrt Mlin, ki je bil sprejet v velenjski občinski skupščini julija 1989, se ne ve — bo ali ne bo, niti kdaj bo, če bo. Na Vegradu pa so pohiteli in vsaj en lokal, za katerega vemo, prodali in pobrali kupnino. Kupec pa naj bi se vanj vselil že prihodnji mesec. Pa se žal ne bo, ker tam še vedno trava raste tako kot je lani ta čas.
Kako se v Velenju lotevamo iskanja prostora za podjetnike in obrtnike je vidno. Če ni vidno, je primerljivo. Pa vam sploh ni treba daleč. 17 kilometrov stran je Žalec, ki je znal v svoji glavni in najbolj prometni ulici izkoristiti vsak kvadratni meter. Še celo kleti. Pa v Velenju? Te dni bo znano, kaj bo z Mlinom in kako bo o njem odločilo Ustavno sodišče Slovenije.
SKLADNO Z ZAKONOM, PA VENDAR ...
Zazidalni načrt Mlin je
bil sprejet pred dvema letoma in uredil naj bi del centralnega območja mesta Velenje, ga naredil živahnejšega. Postopek do sprejema je trajal skoraj tri leta. Z odlokom je bila predvidena gradnja 93 stanovanj, lokali v parterju, rekonstrukcija prometnega omrežja in zunanja ureditev predela.
Ampak, ker se potem rado zaplete, se je zapletlo tudi tu. Že po sprejetju zazidalnega načrta so se nanj pritožili stanovalci Kraigherjeve 2, ker naj bi šele ob pričetku izvajanja del izvedeli, da bo k njihovemu stanovanjskemu bloku dograjena dodatna lamela, ta naj bi poslabšala njihove bivalne pogoje; krajevna skupnost Levi breg pa je Ustavnemu sodišču posredovala predlog za oceno ustavnosti in zakonitosti zazidalnega načrta. In zdaj je vse v zraku, čeprav je, mimogrede povedano, Republiški sekretariat za varstvo okolja
in urejanje prostora že prej ocenil, da je bil v tem primeru tako postopek priprave kot postopek sprejemanja zazidalnega načrta voden skladno z zakonom.
VEGRAD PREHITEVAL IN ...
"Ampak, tu je še drugi ampak. Na Vegradu so bili,
kot je videti iz dokumentov prepričani, da bodo tu gradili in še predno so zasadili prvo lopato, nekaj kvadratnih metrov že prodali.
Kupca 20. kvadratov, ki sta kupnino tudi poravnala, sta zakonca Konič, ki sta predpogodbi verjela in zato verjetno nasedla. Vegrad jima je v njej obljubil lokal v osmih mesecih po pridobi-
tvi gradbenega dovoljenja. Računal je, da bo do gradbenega dovoljenja prišel do 15. avgusta lani, kar naj bi pomenilo, da bo imel Konič sredi prihodnjega meseca že lokal.
To, ali sta bila Koniča edina, ki sta kupila lokal, ki ga morda nikoli ne bo, vedo na Vegradu. A mi do tistih, ki bi nam uspeli v zvezi s to zadevo kaj povedati, nismo prišli. Ali so bili na službenem potovanju, ali pa smo jih čakali zaman.
Kljub dogovorjeni uri. Pa smo imeli zanje kar nekaj vprašanj, ki bi lahko zadevo naredila vsaj malo svetlejšo.
PRODAJA PO NAŠE
Recimo, vprašali bi jih — kako so lahko prodali nekaj, česar ni in za to s kupcem sklenili predpogodbo
že 5. junija lani in za to pobrali tudi denar? Vprašali bi, kaj bo s kupcem ali kupci, če jih je več (koliko jih je, bi nas tudi zanimalo), naredili zdaj? Vprašali bi jih, so sklenili kdaj so in s kom so sklenili sporazum o investitorstvu pri tej gradnji?
Zanimalo bi nas tudi, kdo bo povrnil zamujen zaslužek Koničem, ki svoje proizvodne dejavnosti prihodnji mesec še ne bodo mogli razširiti kot so načrtovali, ker za to nimajo poslovnega prostora na katerega so računali? Verjetno pa bi vprašali še kaj.
Mimogrede: slišati je, da naj bi Ustavno sodišče o Mlinu reklo svoje najkasneje v 14. dneh. Počakajmo in videli bomo. Vsaj nekaj. Bo ali ne bo. Kdaj, pa je že drugo vprašanje.
Milena Krstič-PIaninc
Še ena obravnava zaradi uničenih gozdov
Izvedenec: gozd »zardeva« zaradi Teša
Na celjskem sodišču je bila v sredo že četrta obravnava v sodnem primeru, ko 12 kmetov iz Zavodenj ter GG Nazarje tožijo šoštanjsko termoelektrarno zaradi uničenih gozdov in s tem storjene škode. Kot smo že zapisali, je to zelo pomembna obravnava, saj bi v primeru, da bodo tožitelji spor dobili, verjetno sledile še nove tožbe.
Verjetno je zaradi tega tudi razumljiva taktika zagovornikov tožene strani, to je Teša, da bi zadevo čimbolj
zavlekli ter skušali vsaj znižati odškodnino.
Tako lahko ocenimo tudi sredino obravnavo, ko je zastopnica Teša želela natančno določitev »škodnega« obdobja, verjetno tudi zaradi tega, da bi morda lahko uveljavila svojo zahtevo zastaranja. Želela je tudi pojasnitve izvedenca o tem, ali bi lahko bili za škodo na gozdovih tudi kaki drugi vzroki (suša, mraz), želela pa je tudi pojasnila o tem, na kak način so prišli do odškodninskih zneskov.
Sodni izvedenec prof. dr. Iztok Winkler je med drugim odločno povedal, da je nesporno, da je drevje poškodovano zaradi emisije žveplovega dioksida iz bližnje termoelektrarne. Zaradi tega se je zadnja leta prirastek močno znižal — v zadnjih 20-tih letih za polovico. To pa je tudi osnova za odškodninski zahtevek. Razen čiste izgube donosa so pri odškodnini upoštevali še dodatne stroške, saj bo treba gozdove sanirati. Zanikal je tudi, da bi kmetom pomagal
oblikovati odškodninski zahtevek; pred leti jim je le svetoval, katere elemente naj pri tem upoštevajo.
Obravnavo so v sredo spet preložili in do naslednje mora izvedenec narediti še nekaj dodatnih izračunov (škoda v obdobju 1983 do vložitve tožbe - 1987), sodišče pa je zavrnilo zahtevo zastopnice Teša, naj izvedensko mnenje (odškodnino) ocenijo strokovnjaki Gozdarske fakultete iz Zagreba.
(k)
MILIČNIKI SO ZAPISALI A
f
NEVARNOST TRAVNIŠKIH POŽAROV
Pomlad prihaja z njo pa tudi nevarnost travniških in gozdnih požarov. Vse je suho in le nedolžen požig travniškega odpada lahko povzroči veliko katastrofo. Zaradi travniškega požara so se prejšnji teden že oglasile gasilske sirene tudi na našem območju. Edvard L. je zažgal suho travo, požar pa se je razširil v bližnji vinograd in gozd. Prestrašil se je, da plamenom ne bo kos in poklical je gasilce. S pomočjo sosedov so sicer požar že pred prihodom gasilcev zatrli in škoda ni velika. Bodite torej previdni!
RADIJSKI SPREJEMNIK JE BIL ŽE NA POLICIJI
Janez P. je prišel 2. marca zjutraj na velenjsko postajo milice, da bi prijavil vlom v svoj avtomobil, ki je bil ponoči parkiran na Prešernovi cesti v Velenju. Iz njega je izginil avto-radijski sprejemnik. Miličniki pa so mu ga lahko kar izročili. Ponoči so ga namreč zasegli Evgenu P.
RAZBITA ZAŠČITNA STREHA
Eden izmed stanovalcev v Šaleku je verjetno izrazil svoje nezadovoljstvo nad tem, da je Salon S pogosto predolgo odprt, tako da je vrgel na zaščitno streho steklenico. Streho je tako precej poškodoval.
POŠKODOVALA SE JE
V	obratu lakirnice Hladilnikov v Gorenju se je 26. februarja poškodovala Senada A. V času, ko je nesla pokrov hladilnika mimo transportne palete, so nanjo padla obešala.
OTROCI VLOMILI V VRTEC
V	času med 22. in 25. februarjem so »obiskali« vrtec Ciciban na Gorici otroci D. Š., M. B. in A. T. Hodili so po vseh prostorih, naredili kar nekaj nereda, s seboj pa odnesli star kasetofon, pojočo skrinjico, več kompletov tempera barvic in flomastrov, balone ... Miličniki so jih kmalu po dejanju odkrili.
NEPOVABLJENI GOST V OBRATNI PISARNI
Med 14. in 22. uro, 26. februarja letos je nekdo na silo odprl predal pisalne mize v obratni pisarni Mehanizacije Jame Škale. Odnesel je več svinčnikov. Potem seje lotil še omare iz katere je ukradel glavo vrtalnega stroja in brusni kamen.
OČE IN SIN STA SE STEPLA
Jože B., mlajši, se je vrnil 1. marca zvečer domov in se hudo spri s svojim očetom. Prišlo je do pretepa med katerim je bil sin telesno poškodovan. Zoper oba so miličniki napisali prijavo sodniku za prekrške.
VLOM V KINO VELENJE
Delavci velenjskega Kina so bili 1. marca neprijetno presenečeni. Njihovi prostori so bili kar precej razdejani. Ponoči je nekdo razbil steklo dvokrilnega okna in si tako sprostil pot v notranjost. Iz prostora blagajne je odnesel radiokasetofon, nato pa vlomil še v bife, od koder je izginilo več zavitkov cigaret in kave. Že naslednji dan so miličniki izsledili osumljenca. Bila sta dva S. N. s prijateljem.
ODNESEL REZERVNO KOLO
V	noči na 3. marec je nekdo s pokritega parkirišča na Standovi v Velenju odnesel iz avtomobila Dušana H. rezervno kolo. Nekaj škode pa je naredil tudi na avtomobilu, saj je pokrov motorja nasilno odprl.
ODNESEL ELEKTROMOTOR
V	času med 27. februarjem in 3. marcem je nekdo vlomil v nedograjeno hišo na Sončni ulici. Milku G. je odnesel elektromotor.
POŠKODOVAL CAMP PRIKOLICO
Med 3. februarjem in 3. marcem je nekdo zlomil pleksi steklo na prikolici Štefana S. Parkirana je bila pri šoštanjskem bazenu. Očitno je bil tudi v notranjosti, a tistega kar je iskal ni našel. Ničesar namreč ni odnesel.
ODPELJAL LES
Med 24. februarjem in 2. marcem je nekdo z jase na Lu-beli odpeljal 3 kubične metre smrekove hlodovine, ki je bila last Boža V.
NA DELAVKO PADLO KOVINSKO STOJALO
Okoli 10. ure dopoldne seje 1. marca pripetila v Veplasu delovna nezgoda. Marta H. je hotela primakniti k stroju kovinsko stojalo, ki se je zlomilo in padlo nanjo. Zdravi se v celjski bolnišnici.
DOLGOPRSTNEŽ OBISKAL ELEKTRONIKO
V	noči na 5. marec je Radoje M. preplezal ograjo Gorenja in odšel v halo elektronike. Kaj vse je hotel odnesti še ni znano. Varnostniki so ga zalotili z dvema kasetofonoma.
Čigav spomenik je pošta v Mislinji
Slovensko gospodarstvo je iz dneva v dan bolj na psu in ob opazovanju naporov, ne le naše vlade, temveč tudi drugih, ki še marajo za bodočnost, da bi obubožano gospodarstvo spet zraslo iz plevela zgrešene ekonomije, si ne morem kaj, da ne bi opazil spomenika te iste ekonomije — zgradbe pošte v Mislinji.
Res je, da so organizatorji pošte v Mislinji izkoristili
možnost udobne namestitve PTT instalacij v veliki, prazni zgradbi nekdanje železniške postaje in verjamem, da so bili ob tem veseli vsi, tudi Mislinjčani, saj so pričakovali, da se bo v ogromnem objektu razbohotila tudi dejavnost PTT-
ja.
Bržkone pa je sedaj večini to veselje splahnelo, saj je od pošte kaj malo koristi:
telefonske veze so kriminalne, priključka za telefon ni mogoče dobiti, denarja s tekočega računa je-ni mogoče dvigniti, poštni delavnik pa botruje, da lahko povprečni delovni človek usluge PRT-ja v Mislinji koristi vsega en dan na teden!
Kdo bi si mislil, da lahko
nekaj tako velikega daje tako malo!
Vem, da bodo prizadeti temu oporekali, češ, da denarja za novo centralo ni in da ga še nekaj časa ne bo, pa da temu ni kriva pošta, da včasih ne izplačujejo denarja, ker med pošto in banko pač ni doseženega sporazuma, da si takšnega delavnika niso sami izmislili in da bi za celodnevno delo rabili nove sodelavce, v družbenih dejavnostih pa naj ne bi na novo zaposlovali, da...
V utemeljevanju, zakaj da ni, so nedvomno dobri, a bo vseeno potrebno nare--diti več, kot le oporekati kritiki. Mogoče bodo morali tisti pravi ljudje na pošti poškiliti v gospodarstvo in se od njega kaj naučiti. Na primer kaj o Evropskem delavniku, o tem, kako se mu nekateri prilagajajo. Mogoče bo potrebno poškiliti k trgovcem, ki že plavajo v tržni ekonomiji.
In bi se bilo kaj naučiti!
Sicer bo nekoč nekje nekdo zares povprašal: čigav spomenik je pošta v Mislinji?
DJ