i <A>____________—	j
DOLEN
v«*
im
ra
ra
ra
E
E
E
I
<»,
st
Opozorilna in tudi prava stavka
Medtem ko so novomeški tekstilci in čevljarji le opozarjali, so prikoličarji udarili
C
<_)
ZZL
fNl
3
NOVO MESTO — Prejšnji teden smo bili v Novem mestu pa tudi drugod po Dolenjskem priča dvema stavkama, ki sta zajeli kar precejšen del zaposlenih. Gre najprej za opozorilno stavko, ki jo je organiziral sindikat delavcev tekstilne, obutvene in usnjarske industrije. Taje bila v torek med 13. in 14. uro, opozorila pa ngj bi na kritičen položaj zaposlenih v teh panogah.
Druga stavka je bila prava, izbruhni-
lo
uj
3E
O)
I
z c
O
Od o c <c >
«-5 o co z »n c >-< z o o c o d a: o H- M co X/} 2E VJD
i
j
la pa je v domala vseh obratih Adrie, tovarne prikolic. V obratih Novo mesto, Brežice, Mirna, Šentjernej, Šmaije-ta in Črnomelj so imenovali svoje predstavnike v stavkovni odbor, ki je pod predsedstvom Zvoneta Pavlina iz obrata Novo mesto zajel svoje zahteve vodstvu Adrie v enajstih točkah, v petek pa na sestanku z vodstvom tudi dobil odgovore nanje. Točke so vsebovale predvsem zahtevo po zvišanju plač in izplačilu regresa pa tudi izvajanju sanacijskega programa, boljši organizaciji dela idr.
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
BREŽICE — VEČINA PROTI
BREŽICE — V nedeljo, 20. maja, so se na referendumu uresičile črnoglede napovedi glede občinskega samoprispevka za ceste, ki naj bi ga občani plačevali naslednjih pet let. Na volišča je prišlo 69,2 odst. volivcev. Za samoprispevek se jih je opredelilo 36,5 odst., proti 63,5 odst. Tako je samoprispevek padel v vodo. V večini krajevnih skupnosti ni bil izglasovan, med drugim tudi v Dobovi, kjer so nameravali svoj delež za ceste odstopiti za gradnjo nižjih oddelkov osnovne šole. V mestu Brežice so že prej močno dvomili, da se bodo ljudje izrekli za vnovično plačevanje, in pokazalo se je, da niti na enem od sedmih volišč niso zmagali optimisti.
ZA petino večji izvoz
NOVO MESTO — V prvih treh mesecih letošnjega leta je dolenjsko Bospodarstvo izvozilo za 109,5 milijona dolarjev blaga (brez storitev). To je bilo
petino več kot v enakem lanskem ča-?u> republika pa je v tem času povečala ®voz za 8 odstotkov. Še bolj seje povesti dolenjski uvoz, za 37 odstotkov, bilo M je za 125,5 milijona dolaijev. Z izvorna je bil pokrit le 87,3-odstotno. Po-'Sebej so v vseh štirih dolenjskih občinah Povečali prodajo na konvertibilne trge, 'Z Črnomaljski občini kar za 69 odstot-*ov in so tudi edini imeli pozitivno pokritje uvoza z izvozom na teh trgih. Da-leč največ, za 146 odstotkov, so Povečali izvoz v novomeški Tovarni Pravil Krka, kije tudi sicer na drugem mestu med dolenjskimi podjetji po Prodaji na tuje trge, takoj za IMV.
PREDILNICA STOJI — Z opozorilno enourno stavko so se delavci v predilnici novomeškega Novoteksa solidarizirali z vsemi v svoji branži, ki zahtevajo manjšo obremenitev osebnih dohodkov. Delavci v tekstilni industriji so se morali na račun zdravja m nizkih dohodkov vsa povojna leta odrekati za dobro drugih. Sedgj pa jim nihče ni pripravljen pomagati. (Foto: T. J.)
5. REVIJA NAŠA ZEMLJA
ČRNOMELJ — Jutri, v petek, 25. maja, ob 20. uri bo v tukajšnjem kulturnem domu že 5. medobčinska revija odraslih zborov Naša zemlja. Nastopilo bo deset zborov iz Dolenjske in Bele krajine, in sicer: moški zbori iz Stične, Črnomlja (Belt), Mokronoga (Emil Adamič), ženski zbor iz Črnomlja (Miran Jarc) ter mešani zbori iz Doblič, Muljave (Josip Jurčič), Novega mesta (frančiškanski, IMV, KRKA) in Trebnjega (komorni zbor). Revijo prireja Pevska zveza Dolenjske in Bele krajine.
#
BIACKS DECKER
BLACK & DECKER v industrijski prodajalni v GROSUPLJEM ponuja bogato izbiro najnovejšega električnega orodja, pribora in nadomestnih delov s posebnim popustom. Opozarjamo na nov delovni čas prodajalne in servisa: od ponedeljka do petka sta odprta od 8. — 18., ob sobotah pa od 8. — 13. ure. Novost: servisno popravilo je 5% cenejše, če stranka orodje odda osebno in počaka na popravilo. Informacije tudi po telefonu (061) 773-511.
>KUŠINA BELOKRANJSKIH VIN — V času Vinske vigredi v Metliki, se r»vl zadnji petek, soboto in nedeljo, so bila v grajski kleti na pokušino najbolj-, f* vina, ki sojih belokranjski vinogradniki pridelali lani in ki jih je ocenila strojna komisija. Ta pokušina vsako leto v grajsko klet privabi številne prave ”6itelje dobrega vina. Gotovo pa je tudi razstava in vsakoletno strokovno ' ^*njevanje vin pripomoglo, da Belokranjci poleg dobrih vinogradnikov posta-tudi vse boljši kletarji, kar kažejo tudi visoke ocene lanskih vin. Več o Vin-vigredi na zadnji strani. (Foto: A. Bartelj)
Kmalu seje izkazalo, da je za stavko krivo predvsem slabo informiranje, pa
• Po zadnjih poročilih, ki smo jih dobili v torek popoldne, tik pred zaključkom redakcije, je stavka v ponedeljek zopet izbruhnila, sgj delavci niso bili zadovoljni z rezultati pogajanj med vodstvom Adrie in stavkovnim odborom. Šele v torek dopoldne je bil dosežen sporazum, po katerem naj bi vsi zaposleni konec junija prejeli tisoč dinarjev posebnega izplačila, prav tako pa še enkrat konec julija. To my bi pomagalo ublažiti težko socialno stanje, zlasti tistih z nizkimi osebnimi dohodki. Vodstvo poudarja, da se zaveda situacije, vendar ga k omejevanju zavezuje sedanja zakonodaja. Delavci v polfinalni proizvodnji so se že v torek dopoldne vrnili na delo, ob enih popoldne pa tudi tisti iz finalnih proizvodenj v Novem mestu in Brežicah. V celotni IMV so bili izplačani tudi regresi za dopust.
tudi nerazumevanje razmer, v katerih se trenutno Adria nahaja. Kljub solidne-
mu tržnemu uspehu v Evropi je dohodka premalo, zbijajo ga visoke obremenitve in tečaj dinarja, kar pa velja za vse izvoznike. Kljub temu bi v Adriji lahko nekoliko povečali osebne dohodke, če bi to dovoljeval zakon.
Glede plač je vodstvo še posebej poudarilo, da bodo možne izboljšave le, ko se bo zmanjšala nerazumna obremenitev gospodarstva. Adria je samo v prvih treh mesecih letos izgubila 10 milijonov mark zaradi zamrznjenega tečaja dinaija ob hkratnem dviganju domačih cen, to p je petmesečni bruto osebni dohodek v Adriji.
T. J.
460-LETNICA
DOSELITVE
USKOKOV V ŽUMBERAK
BADOVINCI-MAGOVCI — V nedeljo, 27. maja, bo v Badovincih in Ma-govcih proslava v počastitev 460-letnice doselitve Uskokov v Žumberak. Proslava se bo začela ob 10. uri s cerkveno-liturgijskim obredom, ob 12.30 pa se bo začel znanstveni in kulturni program, v okviru katerega bodo zgodovinska in jezikoslovna predavanja ter nastopi kulturnih skupin. Po programu bo prijateljsko srečanje.
TUDMAN IN PUČNIK NA OTOČCU - V četrtek, 17. mgja, so se v gradu Otočec srečali voditelji Hrvaške demokratske stranke na čelu z dr. Franjem Tudmanom in predstavniki Demosa, ki jih je vodil predsednik dr. Jože Pučnik, v delegaciji pa so bili še dr. France Bučar, Lojze Peterle, Janez Janša, Igor Bavčar ter še nekateri iz vodstva. Seja novinarjem ni bila dostopna, kot pa smo zvedeli, so se predstavniki obeh strank pogovarjali o političnih razmerah po govoru predsednika predsedstva SFRJ dr. Borisava Joviča. (Foto: J. Pavlin)
PRVI OBISK PO IZVOLITVI — Novi predsednik slovenskega izvršnega sveta Lojze Peterle seje odzval organizatorjem seminarja na Otočcu (več o tem na 2. strani) in v krajšem nagovoru udeležence seminarja seznanil z nalogami in okvirnimi načrti vlade. (Foto: A. B.)
Dolenjec na čelu nove slovenske vlade
LJUBLJANA — V novem slovenskem parlamentu, ki ga sestavljajo poslanci devetih političnih strank, so s tajnim glasovanjem z veliko večino izvolili nov 27-članski izvršni svet (vlado). Za mandataija je bil izbran in za predsednika vlade izvoljen Lojze Peterle, predsednik Slovenskih krščanskih demokratov. Po poklicu je diplomirani geograf in zgodovinar ter ekonomist. Star je 42 let, rojen pa je bil v Čužnji vasi pri T rebelnem (občina Trebnje). Nazadnje je delal kot svetovalec za varstvo okolja v republiškem zavodu za planiranje.
Poleg Lojzeta Peterleta ima širša Dolenjska še tri člane nove slovenske vlade. Republiški sekretar za finance je postal dr. Marko Kranjec, diplomirani ekonomist iz Novega mesta, kije doslej delal v ekonomskem inštitutu v Ljubljani, za predsednika republiškega komiteja za družbeno planiranje je bil izvoljen Igor Umek, diplomirani ekonomist, doma iz Brežic, član izvršnega sveta, ki je pristojen za Slovence po svetu in narodnosti v Sloveniji, pa je postal dr. Janez Dular, docent na Filozofski fakulteti v Ljubljani, doma iz Vavte vasi pri Novem mestu.
BERITE DANES!
na 2. strani:
•	Do drugih oholi, do sebe uničevalni
na 3. strani:
•	Brez potrpljenja ne gre
na 4. strani:
•	Največ ključnih funkcij za Demos
na 5. strani:
•	Doma čakajo na Itasovo rešitev
na 9. strani:
•	Kje so tiste stezice
na 10. strani:
•	Devet mesecev zima, tri mesece mraz
na 12. strani:
•	Grozil z ugrabitvijo otrok
Kočevje terja orožje nazaj
Občinsko vodstvo prepozno in po naključju zvedelo za odtujitev — Ugotavljanje odgovornosti
KOČEVJE — V četrtek, 17. maja, popoldne so člani vojaške ekipe iz Ribnice in vodstva Občinskega štaba teritorialne obrambe iz Kočevja zgledno izpolnili ukaz iz Beograda, da je treba orožje teritorialne obramte preseliti v vojaške objekte. Pri tem so bili celo ta-
• Ni bistveno, kdo vlada, bistvenoje, kakšen je nadzor nad vlado. (Popper)
Do konca tedna se bo nadaljevalo nestalno vreme s popoldanskimi plohami ali nevihtami.
ko prizadevni, da niso oddali oz. odpeljali le orožja teritorialne obrambe (kot je bilo ukazano), ampak celo orožje občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo, o katerem pa beograjski ukaz ni govoril, kot se da sklepati iz obvestil v sredstvih obveščanja.
* Kot se za vojake spodobi, so izpol-■ njevali ukaz višjih in vso akcijo izpeljali
PROTEST IZ SEVNICE — Združena opozicija Sevnice je pretekli petek, 18. nuya, ugotovila, daje premestitev orožja teritorialne obrambe (TO) sevniške občine v razmeroma oddaljeno enoto JLA povzročila med 1 občani ogorčenje in vznemirjenost, med številnimi rezervnimi starešinami in pripadniki TO pa celo gnev. j ZOS ugotavlja, da je bik) uskladiščeno orožje varno shranjeno v posebej zgrajenem objektu ob postaji milice.
tako tajno, da zanjo niso zvedeli lastniki orožja, to je občinska skupščina Kočevje. Občinsko vodstvo je za to odtujitev orožja zvedelo povsem naključno, in to dve uri po tistem, ko je bila že opravljena.
V petek, 18. maja, seje sestal kočevski občinski svet za SLO in družbeno samozaščito in protestiral zaradi odtujitve orožja ter zahteval vrnitev orožja in streliva tistega dne (18. maja) do 18. ure.
Ta zahteva pa ni bila izpolnjena, zato se je 19. maja sestala občinska skupščina Kočevje na izredni seji. Delegati so ugotovili, da gre za nezakonit poseg v premoženje občine, saj je bilo odtujeno orožje in strelivo kupljeno z občinskim denaijem.
Obosdili so tudi samovoljo vodstva TO Slovenije, kije brez vednosti predsedstva Republike Slovenije in repu-
bliškega sekretariata za ljudsko obrambo, pa tudi brez vednosti pristojnih občinskih organov, izpeljalo to dejanje. Občinska skupščina zahteva vrnitev orožja v najkrajšem času. Hkrati zahteva od pristojnih republiških in drugih organov, da ugotovijo odgovornost komandanta TO Republike Slovenije generala Ivana Hočevaija, načelnika RŠTO generala Draga Ožbolta, komandanta PŠTO ljubljanske pokrajine Konrada Mumla, odgovornost komandanta TO občine Kočevje Janka Miheliča pa bo ugotovil svet za SLO in DS občine Kočevje. Hkrati je skupščina izrazila tudi protest zaradi nekaterih ocen in izjav komandanta PSTO in komandanta TO Republike Slovenije.
J. PRIMC
Komu je zdaj potrebna še srbska stranka?
Izpostava dr. Joviča?
NOVO MESTO — Srbska demokratska stranka s-svojim sedežem na Hrvat-skem, kjer sije na pravkar izvedenih prvih svobodnih in večstrankarskih volitvah izborila nekaj mest v hrvatskem saboru, ima od nedelje naprej svojo podružnico tudi v Novem mestu. Njenega ustanovitvenega sestanka v Metropolu seje udeležilo okoli 150 ljudi.
Delovanje srbske stranke na Hrvatskem je spričo velikega števila avtohtonega srbskega prebivalstva seveda razumljivo (po navedbah njenega glavnega sekre-tarja Branka Popoviča ima ustanovljenih že več kot 80 podružnic in vpisanih blizu 100 tisoč članov), bolj pa preseneča ustanovitev novomeške podružnice, kjer ni avtohtonega srbskega prebivalstva, kjer nima stranka tako rekoč nobenih možnosti za pridobitev mesta v občinski skupščini ter še manj v republiški. Bolj bi bilo logično, da bi za zaščito kulturnih, etničnih in socialnih pravic ustanovili tukaj srbsko društvo po zgledu drugih zdomskih društev.
Vendar v vodstvu Srbske demokratske stranke pripisujejo ustanovitvi novomeške podružnice nenavadno velik pomen. To potijuje že dejstvo, da so sejno dvorano v hotelu Metropol pomagali zapolniti tudi gostje iz številnih krajev Jugoslavije, da sta njeno ustanovitev posebej pozdravila njen predsednik dr. Jovan Roškarič in podpredsednik Jovan Opačič, poleg njiju pa predstavniki številnih podružnic, na primer iz Karlovca, Zagreba in celo Beograda. Vse to da slutiti dobro organiziranost, finančno solidnost in strateško ostrino stranke. Njena ustanovitev namreč sovpada z ustoličenjem srbskega predstavnika na jugoslovanskem predsedniškem vrhu in plazom zaušnic, ki seje v istem trenutku usul na sever države. Temu plazu je bilo z vidika jugoslovanske opcije SDS z govorniškega odra v Metropolu še marsikaj dodanega, slovenski »politikanti« pa so bili tudi s strani novomeškega iniciativnega odbora deležni kupa opozoril
• Glede na volilni zakon in zakon o političnem združevanju bi ustanovitvi rirbske demokratske stranke v Sloveniji pripisovali obrobni pomen, saj je na prvi pogled jasno, da zaradi srbsko nacionalne usmerjenosti »ju-goslovenarstvo« ne more dobiti širše podpore med domačim prebivalstvom. To, kot kaže, tudi ni v interesu ustanoviteljev, sicer ne bi tako izzivalno razobesili plakatov za ustanovni zbor le v cirilici. Toda prav ti zakoni gredo močno v nos nekaterim v zvezni oblasti in bi jih radi nadomestili s takimi, ki bi dovoljevali le združevanje v vsejugoslovanskem okviru in načelo en človek en glas. Kakšne so težnje, precej pove tudi dekor za govorniškim odrom v sejni dvorani: velika srbska zastava v sredini, levo manjša jugoslovanska in desno prav tako majhna in zbledela slovenska.
in pogojev, pod katerimi so jih le-li pripravljeni priznavati.	j JAKŠE
VOVKOV TV SPOT V CANNESU
Na filmskem festivalu v Cannesu so v spremljevalnem programu propagandnih filmov prikazali tudi reklamni televizijski spot za TKI Globoko, ki ga je zasnoval in izdelal Toni Vovko iz Novega mesta. V Cannes so Vovkov izdelek poslali na osnovi strokovnih ocen, da je to trenutno najboljši doma izdelani reklamni televizijski spot.
Iz izjave z Otočca
Delegacija Demosa, ki jo je vodil predsednik dr. Jože Pučnik, in predsedstvo HDZ, ki mu je načeloval dr. Franjo Tudman, sta na delovnem sestanku m Otočcu sprejela izjavo, kijo objavljamo v izvlečku:
»Zavračamo neustavno in protislovno izjavo predsednika predsedstva SFRJ dr. Borislava Joviča, v kateri spodbija z ustavo določeno suverenost slovenskega in hrvaškega naroda ter njunih držav, republike Slovenije in republike Hrvatske. S to izjavo zanika ustavno utemeljenost večstrankarskih volitev, izvedenih v Sloveniji in Hrvatski, s čimer spodbija legitimnost in legalnost na ta način izvoljenih predstavnikov in organov. Povsem nesprejemljivo je tudi vsiljevanje centralističnega in unitarnega modela Jugoslavije ter njenega apriornega socialističnega značaja,« je rečeno v izjavi obeh delegacij, zbranih na Otočcu. Nadalje je v izjavi poudarjeno, da javno sporočilo predsedstva SFRJ vnaša zaskrbljenost za mir, varnost in demokratično preobrazbo, z najavo nujnih ukrepov, ki sicer niso predvideni v ustavi, pa grozi slovenski in hrvaški demokraciji ter s tem odpira nevarno nevralgično točko in križno žarišče v Evropi Na Otočcu so še poudarili, da ukaz zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, na podlagi katerega naj bi orožje in strelivo Teritorialne obrambe in civilne strukture oddali v vojaška skladišča oz. pod nadzor JLA, ni v skladu z 239. členom zvezne ustave ter da ga je zaradi tega treba preklicati

Naravnost neverjetno je, kako zanikrno sta povojna Jugoslavija in njena diplomacija skrbeli za naše manjšine v navidezno ali dejansko prijateljskih sosednjih državah. Desetletja je v javnosti prevladoval celo vtis, da ima Jugoslavija manjšine samo v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, zaradi ljubega miru med boljševiško bratovščino je namreč naša uradna politika pozabila na Srbe, Hrvate in tudi Slovence (!) v Romuniji in Makedonce v Bolgariji. Tu in tam je bil govor, izbirali smo najbolj svilene besede, samo o Makedoncih v Grčiji. Če je bila tam na oblasti kakšna bolj levičarska vlada, ki pa je to seveda ni motilo, da ne bi že v kali zatrla vsako pomisel, da živi v Grčiji še kdo drug kot Grki. Po drugi strani pa smo, regenti neuvrščenosti, z vsemi orodji naše zunanje politike pa smo ropotali ob vsakem pretepenem črncu ali podhlajenem Eskimu. To je seveda lepo in prav, vendar je diplomacija tudi nekaj, kar naj bi služilo lastni etniji in njenim otočkom po svetu.
Makedonci končno v OZN
meji. Globalen vzrok ne vem že katere ohladitve med Beogradom in Atenami pa je, kot že rečeno, dejstvo, da Grčija ne priznava makedonske manjšine v Egejski Makedoniji. In to ne glede na to, če so v južni sosedi vladali polkovniki ali pa socialistični PASOK. Jugoslovani smo za potovanje v Grčijo vedno potrebovali vizume, značilno je tudi, daje bilo ustrezen žig vedno najtežje udariti v makedonski potni list, na druge jugoslovanske narode in narodnosti so grški uradniki gledali z milejšimi očmi. Samo po sebi se razume, da mi Grkom glede vizumov nismo delali težav.
«// bo it kio gogriJolT (VJetalk. tsgrrbf
Najnovejšo napetost v odnosih z Grčijo sta neposredno povzročila naša gluhost za potrebe grških to-vornjakaijev (ti zahtevajo 35.000 dovolilnic za prevoz po naših cestah) in množična zborovanja Makedoncev na jugoslovansko-grški
Makedoncem oziroma SR Makedoniji je končno zavrela kri, kar se je pokazalo v blokadi meje. Ogorčenje Skopja je razumljivo z več plati. V vsej jugovzhodni Evropi teče intenziven proces prebujanja narodov, še zlasti Makedonci pa ob tem čutijo nekakšno tesnobo, na severu namreč nekateri trdijo, da so konec koncev samo južna Srbija, v sami Makedoniji se nezadržno razmnožujejo Albanci, na jugu in vzhodu pa kategorično trdijo, da makedonskega naroda pravzaprav sploh ni. Tu je ne nazadnje še gospodarski bankrot naše najboljjužne republike, ki ve, da bi bila lahko jugoslovanska Kalifornija, da ne ome-
njamo politične negotovosti, ki jo na visoki temperaturi vzdržuje še neodločen spopad med pripadniki Goševa in Pančevskega, med sorazmerno avtonomijo in srbskim suženjstvom.
Neizpodbitno je, da so se makedonske notranje razmere in dileme rezultirale navzven, proti arogantni Grčiji. Žal v za našo državo in v zadnjem času (vpliv Drnovška?) tudi evropsko nastrojenega Budi-mira Lončarja najbolj neprimernem trenutku. Jugoslavija se bo namreč v kratkem pogovaijala o novem sporazumu med našo državo in Evropsko skupnostjo, katere vsaj v tem primeru močan steber in pogajalec je ravno Grčija. Prav zaradi tega lahko pričakujemo, da bo Lončar grške tovomjakaije brez večjih zapletov spuščal v Evropo, makedonski protest in nejevolja (spomnimo se samo lanskega darovanja vode Grkom) pa bosta tudi doživela primemo predstavitev. Jugoslavija bo v OZN sprožila vprašanje makedonske manjšine v Grčiji. Budimir Lončar bo tudi zunanji minister Makedoncev in ne samo »Arafatov osebni sekretar«. Med drugim.
M. BAUER
Do drugih oholi, do sebe uničevalni
Dolenjskim in belokranjskim ekonomistom na Otočcu govoril član predsedstva Republike Slovenije, akademik pesnik Ciril Zlobec — Resnica ruši
OTOČEC — Ne dogaja se prav pogosto, da bi slovensko gospodarstvo in slovenska kultura razpravljala o medsebojni povezanosti. Te izjemno zanimive teme seje minulo sredo kot prvi predavatelj na dvodnevnem drugem seminarju Društva ekonomistov Dolenjske in Bele krajine v tukajšnjem Garni hotelu lotil akademik, pesnik Ciril Zlobec, član predsedstva Republike Slovenije. »Slovenci ne zmoremo, tudi ko je govor spojeno ali se vsaj medsebojno prepletati,
ročju zamegljuje našo resnično podobo, da se ne vidimo več v pravi luči,« je kritično ugotavljal Zlobec, in takoj opozoril še na drugo stran naše nacionalne duše.
o gospodarstvu, razpravljati nevtralno. Tako še posebej v zadnjem času, ko do monotonosti prisegamo na zakonitosti trga. Pri tem namreč vedno kaj dodamo, navadno kaj z drugega, nasprotnega področja, vsaj za ščepec morale, etike, bolj ali manj zavezujoče opozorilo glede narodne zavesti ali glede našega skupnega dolga do kulture,« je dejal Zlobec in takoj dodal, da po njegovem prepričanju gospodarstvo v naši republiki ne vsebuje niti znotraj niti zunaj nič takšnega, kar bi nanj utemeljeno vtiskovalo prilastek slovensko. Ta prilastek največkrat sploh ni povezan z bistvom gospodarstva, temveč s posebnimi slovenskimi težavami, ki se z njimi to gospodarstvo otepa. Toda, ko so se nevarno zamajali naši gospodarski giganti, se je i njimi zamajala tudi naša narodna zavest, zahlipala je slovenska duša in trznilo je telo naroda. Zlobec je menil, da je v takih primerih še bolj v ospredju slovenski občutek majhnosti in nacionalne ogroženosti, saj je slovenska kultura sicer prav alergično nerazpoložena do gospodarstva, češ da ni dovolj nacionalno osveščeno in ne dovolj naklonjeno kulturi. To pa poraja vnaprejšnji psihološki antagonizem, da je razdvojeno nekaj, kar bi moralo biti
dopolnjevati. »Opraviti imamo s paradoksom, ki ga prenašamo iz roda v rod, da smo visoko kulturen narod, čeprav vse raziskave kažejo, da smo dokaj ravnodušni do tistega, kar se dogaja v kulturi in s kulturo,« je poudaril Ciril Zlobec.
In kakšni smo Slovenci navzven, do drugih? Ko se razgledujemo po Jugoslaviji, zlasti še po njeni južni polovici, se po Zlobčevem mnenju in prepričanju čutimo nekritično vzvišene, pogosto tudi ohole, zaverovane vase, kot da ga pod tem našim skupnim nebom ni, ki bi se z nami lahko kosal v inventivnosti, učinkovitosti in uspešnosti. To se je pokazalo tudi v nedavni predvolilni kampanji, ko smo s presenetljivo lahkotnostjo razpravjali o potrebi po takojšnji odcepitvi in sploh ravnali tako, kot da je to samo stvar nacionalnega ponosa, ne pa tudi in celo predvsem zapleteno ekonomsko vprašanje. »Ne izrekam se o ustavnem in drugih vidikih odcepitve, do katere imamo vso pravico, če se tako odločimo, pač pa o naši nekritični ekonomski zavesti oziroma o tistem njenem delu, ki očitno izhaja iz naše primerjave z manj uspešnim delom Jugoslavije. Prav to nam na ekonomskem pod-
»Ta je seveda čisto nasprotna,« je nadaljeval Zlobec. »Kaže se v tem, da z nekritičnim pogledom na naše uspešnejše sosede in vso zahodno Evropo ter z nenasitnim apetitom po najvišji, ne samo boljši življenjski ravni v svoji zavesti in spominu že kar masohistično zanikamo vse, kar smo doslej ustvarili in kar ustvarjamo. To zanikovanje je svojevrsten masohizem, ki v
• O ZAOSTRENIH GOSPODARSKIH RAZMERAH — Društvo ekonomistov Dolenjske in medobčinska gospodarska zbornica sta ob elitnem seminarju na Otočcu, o katerem smo na kratko poročali že prejšnji teden, izdala tudi knjigo, v kateri so objavljeni vsi prispevki predavateljev o poslovnem napovedovanju in učinkovitem odločanju v zaostrenih gos-
podarskih razmerah^ Med njimi je Mencin-
Junak dneva
MARIBOR — Ne pomnimo, da bi »junak dneva«, v dobrem in slabem, v Mariboru kdaj bil gledališki režiser. Tak naziv so si s kakšnim dejanjem ali izjavo v preteklosti prislužili politiki, športniki, novinarji, direktorji kakšne pomembne firme, a le redkokdaj kulturniki. Poleg tega je bila še pred tremi leti štajerska prestolnica na vsejugoslovanskem medijskem prepihu zaradi svoje že znamenite »kulturne sivine«. Maribor je takrat dobil (zlasti v delu slovenskega javnega mnenja) malodane podobo barbarske industrijske puščave, v kateri živijo sami idioti in renegati -- ta pametni pa raje zbežijo v Ljubljano.
va miselnost, bolj naklonjena tveganju, ustvarjalnosti in mladim ljudem, še zlasti v kulturi. Če ne bi bilo mariborske kulturne katarze v letu 1987, ko seje mesto v resnici začelo zavedati svoje duhovne zaostalosti, ne bi Pandur najbrž nikoli dobil možnosti, da tako mlad — ne glede na izjemno nadarjenost — prevzame ravnateljstvo mariborske Drame. Bilo bi sto razlogov, zakaj »ne ustreza«. Potem, ko je kritika od vsepovsod mariborsko kulturno in nasploh duhovno sceno po tisti znani »prekinjeni« proslavi izničila, paje seveda celo ljudem, ki so dolga leta naravnost negovali mariborsko kadrovsko povprečnost na vseh ravneh, postalo jasno, da Maribor nima več kaj izgubiti. Celo z najbolj »tveganimi« kadrovskimi prijemi lahko samo dobi.
V Pandurju je dobil mladeniča, i je s svojim Fai
Tomaž Pandur, komaj 27-letni režiser in najmlajši ravnatelj gledališča v Evropi, je v letu gospodovem 1990 kulturno podobo mesta pod Pohorjem v nekaj mesecih dokončno obrnil na glavo. Tega seveda ne bi mogel storiti, če se ne bi po vseh tistih polemičnih razpravah v letu 1987 v Mariboru začela krepiti no-
ki je s svojim Faustom udaril v jugoslovanski gledališki prostor s takšno silo, da je v Mariboru to mnoge osupilo. Ko je pred nekaj meseci mflfiborska Drama prvič uprizorila to več kot pet ur trajajočo predstavo, so bili kritiki resda navdušeni in na račun režiserja, igralske ekipe in scenografije so deževale pohvale.
Kljub temu pa seje štajerska metropola tega gledališkega bisera zavedela šele, ko so ga najprej skovali v ugledni dunajski in graški kritiki, potem paje prišel še »lom« na sarajevskem Mesu, kjer je Faust pobral vse nagrade in mariborskemu teatru prislužil toliko pohval, kot jih ni na kupu dobil še nikoli. Tomaž Pandur se je iz Sarajeva vrnil kot »junak dneva«. Mariborčani pa, tako se zdi, že dolgo niso bili na nikogar iz svojega mesta tako ponosni,
kot so zdaj na svoje gledališče.
MILAh---------
MILAN PREDAN
prispevek prof. dr. Jožeta geija, podpredsednika novega republiškega izvršnega sveta, nadalje dr.' Matjaža Muleja, dr. Ermina Kržičnika, dr. Štefana Ivanjka, dr. Viljema Nemca, dr. Iva Baniča, dr. Staneta Možine, dr. Jožeta Gričarja, mag. Emila Milana Pintarja, dolenjske ekonomistke mag. Ane Murn in dipl. psihologinje Vlaste Tomazin iz Pionirja. V knjigi je objavljen (žal le v angleščini) članek ameriške profesorice dr. Jan Meyer, manjka pa prispevek
drugega napovedanega ameriškega r. Miltona Jenkinsa.
gosta dr.
Energetiki naj ne bi pozabili na Dolenjsko
Republiški komite je zadnjič zasedal v Krki
NOVO MESTO — Zadnjo sejo v prejšnjem sestavu je imel republiški komite za energetiko v novomeški Tovarni zdravil Krka. Ob tej priložnosti je bil komiteju ponovno predstavljen problem energetske oskrbe Dolenjske in tukajšnja bojazen, da sredstva za dolenjske investicije, ki jih že izvajajo, ne bodo normalno dotekala. Komite je sklenil svojemu nasledniku priporočiti, naj vendar poskrbi za to, da se ta problem že enkrat reši.
Krkaši so komiteju tudi predstavili Krkina prizadevanja za racionalizirano rabo električne energije, ki so republiške može prijetno presenetila. Razložili so jim tudi, da daje celotna slovenska proizvodnja izolacijskih materialov, katere pomemben del prispevajo Krkine Izolacije, na leto prihranek električne energije za srednje veliko savsko elektrarno. Opozorili so na neprimernost lani ponovno uvedenega prometnega davka za izolacijske materiale, ki ga ne poznajo nikjer v razvitem svetu. Komiteje sprejel sklep, da bo novi slovenski vladi posredoval predlog o čimprejšnji ukinitvi republiškega dela prometnega davka (10 do 26,5 odstotka, 3 odstotke pa gre za JLA!), v zveznih organih pa naj bi tudi čimprej ponovno načeli ta problem. Gre vendar za narodnogospodarsko korist, če se uporablja čimveč izolacijskih materialov.
Znanje in ugled
Podelitev Tomšičevih nagrad — Preoblikovanje
LJUBLJANA — Dan novinaijev, 21. maj, so slovenski novinaiji praznovali delovno po redakcijah in na terenu, delegati novinarskih aktivov pa so na izrednem občnem zboru začrtali nove smernice in pravila društvenega delovanja s sprejemom novega Statuta DNS in Pravilnika o sprejemanju in prenehanju članstva DNS. Oba dokumenta naj bi prispevala k avtonomnosti in neodvisnosti novinarske stroke ter k dvigu profesionalnih in etičnih norm za opravljanje tega poklica.
Slovesni del sestanka v Ljubljani je bil v prostorih republiške skupščine. Po slavnostnem govoru nestoija slovenskega novinarstva Jurija Gustinčiča, ki je ustvaijalno razmišljal o odnosu med
novinarstvom in politiko, so podelili t Tom
zlata odličja in nagrade Toneta Tomšiča, ki so tokrat prvič v rangu republiš-
kih nagrad. Zlato odličje sta prejela
Niko Košir in Drago Vresnik, Tomšičevo nagrado za življenjsko delo je dobil Slavko Fras, nagrado za vrhunske novinarske dosežke v lanskem letu Ljerka Bizilj in Branimir Nešovič, nagrade iz sklada Toneta Tomšiča pa Mirko Bogataj, Bojan Veselinovič in Darka Zvonar.
NA SVEČANOSTI PRI POBRATENIH
RIBNICA — Od sobote do ponedeljka, 21. maja, je bila na obisku v Arceviji v Italiji delegacija občine Ribnica, ki jo je vodil predsednik France Mihelič, v delegaciji pa sta bila še dosedanji predsednik Franc Lapajne in sekretar OK ZKS-SDP Janko Debeljak, pogovore paje prevajala Nada Lavrič. Ribniška delegacija se je udeležila svečanosti v spomin na pobite antifašiste na gori San Angelo. Pobili so jih umikajoči se Nemci in fašisti v zadnjem obdobju druge svetovne vojne.
IZLET V LJUBLJANO
nas in drug drugemu ubija voljo za delo in megli pogled naprej. Iz takšnega psihološkega kompleksa je nastala tudi predvolilna sintagma, da v 45 letih po vojni nismo ničesar naredili in da smo celo uničili vse, kar smo podedovali*
I. ZORAN
V četrtek smo obiskali lutkovno gledališče v Ljubljani. Gledali smo lutkovno igrico Korenčkov palček. Zgodba je bila zanimiva, poseben vtis paje name naredila gledališka dvorana, ki je mnogo večja kot kino dvorana v Trebnjem.
POLONA FINK Dol. Nemška vas
JO ljubljanska banka
Dolenjska banka d. d. Novo mesto
KAKO RAVNATI S ČEKI TEKOČEGA RAČUNA?
V	Ljubljanski banki-Dolenjski banki, d. d., Novo mesto, je v zadnjem času več občanov, imetnikov tekočega računa, prijavilo izgubo, krajo oz. zlorabo čekovnih blanketov.
Vsak imetnik tekočega računa se s podpisom pogodbe o ustanovitvi in vodenju tekočega računa med drugim obveže, da bo skrbno ravnal s čekovno karto in čekovnimi blanketi, da ti ne bi prišli v posest nepooblaščeni osebi.
V	primeru, da imetnik tekočega računa hkrati izgubi ali pa mu je ukradena poleg čekovnih blanketov še čekovna karta in osebna izkaznica, obstoji možnost, da bo prišlo do zlorabe oz. uporabe srestev po nepooblaščeni osebi.
Poleg skrbi za čekovne blankete je še posebej važno, da imetnik tekočega računa ne nosi skupaj z blanketi čekovne karte in osebne izkaznice. Vsem imetnikom tekočega računa priporočamo večjo skrb nad čeki in dokumenti za poslovanje po tekočem računu, saj je vsak vnovčen ček — »denar«.
JQ ljubljanska banka Pravi naslov za denarne zadeve
C
Naša anketa
D
Težko delo nove oblasti
V zadnjih dobrih štirinajstih dneh so se na prvih sejah sestale vse novoizvoljene občinske in republiška skupščina. Delegati, za katere smo se volilci odločili na aprilskih večstrankarskih tajnih volitvah, so izvolili nove župane občin, predsednike zborov v parlamentih, pa predsednike v republiški skupščini. Dobili smo nove mandataije vlad in za republiško marsikje tudi že kompletne občinske vlade oz. izvršne svete, medtem ko seje drugje pri tem tudi zalomilo. Nasplošno lahko rečemo, da so dobili priložnost mnogi doslej širši javnosti neznani ljudje, mnogi politično bolj ali manj nepopisani listi. Novi ljudje naj bi bili porok za prepotrebno drugačno delo od dosedanjega, za razvoj, za boljše življenje, za oživitev gospodarstva, brez česar lahko le sanjamo o lepšem življenju, pa za pravno državo, spoštovanje človekovih pravic itd. Bodimo realisti, zahtevajmo nemogoče, smo poslušali predvolilna gesla, ki pa bi morala postati resničnost, če hočemo Slovenci normalno preživeti. V svoji zahtevnosti pa so ljudje na splošno očitno kar preveliki realisti in v veliki meri tudi dokaj prizanesljivi do začetnih napak. A rezultate pričakujejo, čeprav je splošno zavedanje, da smo v takih težavah, da novi oblasti vladati ne bo lahko.
FRANC GREBENC, upokojenec iz Žlebiča, Ribnica: »Od novih vodstev v republiki in občini pričakujem odgovornejše delo in več reda, kot je tega bilo doslej. Pričakujem tudi, da bodo vse zadeve reševali trezno in preudarno ter da nas bodo po mirni poti pripeljali v lepše življenje. Posebej za ribniško občino pričakujem, da se bodo kraji bolj enakomerno razvijali. Nasploh pa menim, da bi morali poceniti državni aparat in vse stroške države.«
MILAN JARC, upokojenec iz Kočevja: »Upam, da se sedanji vodje niso borili le za stolčke in da bodo delali v dobro nas vseh. Pričakujem pocenitve pa zmanjšanje obremenitev gospodarstva, zmanjšanje birokracije, od podjetjt do zveznih organov, pa tudi več dela in manj govorjenja. Delovna mesta naj bi zasedali sposobni in usposobljeni, ne pa razna žlahta in prijatelji. Veliko starega je treba pomesti od občine do podjetja, vse do najvišjih vrhov.«
JOŽE NOVAK, oddelkovodja v trgovini Elektrotehna, Novo mesto: »Odkrito povedano, od nove vlade ne pričakujem nič dobrega, pa ne zato, ker ne bi imel zaupanja v njeno novo pluralno sestavo, pač pa zato, ker je vsakomur jasno, s kakšnimi problemi se bo srečevala. Razvoj Novega mesta je šel v preteklih letih v tako čudno smer, da ga bo sedaj, v času najhujše krize, težko preokre-niti. Precejšen del novomeške industrije je v hudi krizi, da o težavah trgovine ne

govorimo.«
profesionalca.«
__________
JOŽE FERENČAK iz Dobove: »Zame velja, da mi je najpomembnejša služba, politiko pa prepuščam drugjpi. Sicer sem prepričan, da so mladi ljudje dovolj sposobni in če bodo dobro zagrabili, bo vse v redu. Predvsem se pri svojem delu ne smemo ustrašiti groženj z juga. Omogočiti morajo tistim, ki bi radi delali, da bodo pošteno zaslužili, ostali pa naj kar životarijo. Seveda je nujno, da ljudje v novi oblasti upoštevajo dosedanje izkušnje drugih.«
■MM
MILOŠ DERNOVŠEK, poslovodja prodajalne Peko v Sevnici: »Mislim, da od nove oblasti ne bi smeli pričakovati prevelikih rezultatov že v kratkem času. Če smo bili 45 let potrpežljivi, bomo morali pač še malo počakati. Glede na to, da smo bolj revna občina, se mi pa čudno zdi, da je županja ponovno kandidirala (in bila izvoljena), saj je še pred kratkim govorila, da je bolj potrebna gospodarstvu in da na tej funkciji ni bilo dela niti za 4 ure. Torej bi šlo brez
JOŽE RAJER, strojnik v energetiki, iz Trebnjega: »Več seje treba posvetiti kmetom in njihovim problemom, npr. vrniti zaplenjeno zemljo. Potrebno je urediti infrastrukturo. Prejšnji izvršni svet se je veliko ukvaijal s projektom FAO, pa mislim, da ni veliko naredil, to ostaja za novega. Novi bi tudi moral zmanjšati družbeno režijo. Primeren predsednik bi bil kak dober ekonomist, inženir, vsekakor pa široko razgledan človek. Dober bo pester izvršni svet glede na pripadnost članov.«
JOŽE BAJUK, kmetijski tehnik z Radoviče pri Metliki: »Mislim, da bo nova oblast delala bolje od dosedanje, predvsem pa, da bo bolj upoštevala voljo ljudi, ki sojo izvolili. Pričakujem, da se bodo tudi stvari v naši občini spremenile na bolje, že zaradi splošnih sprememb v Sloveniji. Jasno paje, da bo tudi poslej ogromno odvisno od konkretnih ljudi. Mislim, daje metliška skupščina dobro sestavljena, delegate so izvolili naši občani, ki nas najbolje poznajo. Upam, da bo dobra tudi občinska vlada.«
H
JOŽE SIMONIČ, orodjar v semiški Iskri: »Sem optimist in upam, da so prišli pravi ljudje na prava mesta in da bo poslej tudi več demokracije pri odločanju. Pričakujem, da bo nova vlada tudi uspešnejša pri reševanju gospodarskih težav, vsak funkcionar pa bo osebno odgovoren za svoje delo. Kar se tiče strankarske razdelitve, mislim, da še ni čisto v redu. Strankarstvo po mojem mnenju na teh volitvah še ni prišlo povsem do izraza in gotovo se bomo morali tega še naučiti.«
FRANCI ŽIČKAR, vodja planske službe v Iskri Šentjernej, doma iz Velikega Podloga: »Prva naloga občinske vlade bo, da uredi gospodarstvo, saj če to šepa, ni kje jemati. Seveda sem prepričan, da bo nova občinska vlada imela težje delo, saj bo delala pod budnim očesom javnosti in bo, tako si predstavljam, odgovarjala za svoje napake. Vsi skupaj pa si bomo morali bolj kot doslej prizadevati za skupnost, stranka ne bo mogla biti na prvem mestu. Nasloniti se bomo morali na lastne sile, to pa so že od nekdaj pridnost, poštenje in organizacija.«
I
Hladilnico krmili računalnik
Nova hladilnica M-Kmetijskega kombinata Sevnica na Blanci z najsodobnejšo tehnologijo — ULO in Swingterm — Predvsem za sadje, a tudi za rezerve
TRGOVINA SE PRILAGAJA
KOČEVJE — Te dni bodo začeli v Kočevju širiti in prenavljati prostore trgovine kmetijske kooperacije. Tako kodo kupcem lahko ponudili več blaga 'n nekatere nove proizvode. Zdaj v trgovini prodajajo zaščitna sredstva, orodja, semena, stroje in še nekatere proiz-v°de, ki iih potrebujejo kmetje in yttičkarji. Že jeseni pa bodo v prenovljenih prostorih prodajali tudi ves gradbeni material, suho robo in opremo za HTV (higiensko-tehnična varnost). Izdelovanje suhe robe že vpeljujejo na družinskih kmetijah kot dodaten proizvodni program v zimskih mesecih, ko je s kmetovanjem manj dela. Pri prenovljeni trgovini bodo uredili lokal za pro-! dajo kmetijskih pridelkov.
BLANCA — Nova hladilnica za 240 vagonov sadja je pomembna pridobitev sevniškega M-Kmetijskega kombinata. V staro hladilnico na Blanci so namreč lahko shranili le 75 vagonov sadja, novo poslopje, ki naj bi bila z vso ustrezno opremo nared še v maju (ob stari hladilnici so ga zgradili delavci sevniškega Betona), pa naj bi sprejelo mnogo več sadja, pridelanega v kombinatovih sadovnjakih.
med staro in novo hladilnico Velika razlika: v stari je normalna atmosfera, v novi pa je s pomočjo uvožene opreme računalniško uravnana kisik — od 1 do 1,5 odstotka v sleherni izmed šestih komor; ob uravnavanju sestave atmosfere pa seveda nadziramo tudi temperaturo in vlago,« pojasnjuje dipl. inž. Jože Ratajc, vodja in tehnolog hladilnice na Blanci. V hladilnici najprej celice ohladijo, in to v čim krajšem času, potem ko so vanje na primer že spravili jabolka, na 0 do 3 stopinje Celzija. Zatem vzpostavijo s to novo tehnologijo (ULO — ultralowoxygen) posebno atmosfero, ki spodbuja te željene fiziološke procese v plodovih. Tehnologija dopušča, da se v komori lahko mešajo tudi močno aromatične sorte sadja, ne da bi to vplivalo na kakovost določene sorte.
V hladilnici, ki zaposluje 3 čuvaje in še 5 delavcev, bo manjši del zmogljivosti namenjen za zamrzovanje mesa za blagovne rezerve. Seveda bodo razpo-
A

Jože Ratajc, vodja hladilnice na Blanci
ložljive zmogljivosti vedno na voljo tudi zunanjim uporabnikom.
»Letos prvič zorimo banane za neko zagrebško podjetje. Moram priznati, da se te tehnologije še učimo, medtem ko je za jabolka in hruško že dobro obvladamo. Takoj moram poudariti, da je
VtDNIK V KUPČIJI
• Tudi na novosadski borzi se kaže,
| da je denarja vse manj in s tem tudi kupcev. Cene domala vseh kmetijskih Pridelkov, živilskih izdelkov in surovin namreč vztrajno padajo. To pa se dogaja tudi zaradi lega, ker so šele sedaj zače-; •* odbijati inflacijske pribitke. Tako se ^ znižujejo cene pšenice, koruze, ribje J nioke, različnih krmnih mešanic, praši-| dev in celo govedi. Vendar pa primanj-' kuje prašičev za pitanje, medtem ko je Sovedj še naprej več, kot je povpraše-vanje. Za primerjavo navajamo nekaj °en. V marcu je bila kila pšenice 1,85 din, aprila 1,65 din, koruza 2,55, zdaj je 1,80 din. Padle so tudi cene sončničnih I tropin, krmnih mešanic za prašiče in j govedo itd. Pitani prašiči od 90 do 120 kil' so po 15,50 do 17 din, pitano govedi do 400 do 500 kil je po 20 do 22 din ;! k ila, govedo za pitanje pa je po 24 do 26
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
V ponedeljek so prodajali sadike Paprike in paradižnika po 3 do 4 din 23 primerek. Kilogram jagod je veljal ?0 do 40 din, češenj 40 in 50 din ter Jabolk 22 din. Krompirje stal 25 din P° kg. Za kilogram solate je bilo treba ! °dšteti 40 do 50 din, za toliko špinače ; „Pa 30 din. Šopek nove čebule so ceni-I '10 din. Lonček smetane je stal 25 djn, medtem ko je bil kilogram skute “0 do 40 din. Jajce seje dalo dobiti za ‘>70 do 1,80 din. Kilogram fižola v zrnju je veljal 25 do 30 din. Nagelj je stal 3 din. k
',l ^____________________________
din za kilo žive teže.
•	Zelo se izplača pregledati tudi, kakšne so obresti pri bankah. Razlike so že v samem sistemu Ljubljanske banke. LB Posavska banka in Dolenjska banka imata enake obresti za vloge na vpogled — 8 odst. Za vloge, vezane nad 6 mesecev, pa daje Dolenjska banka 13-odst. obresti, Posavska pa 14-odst. Vendar pa daje LB Splošna banka Koper za šestmesečne depozite 17-odst. obresti, LB Komercialna banka Nova Gorica pa kar 19-odst. obresti. Vsekakor pa se najbolj splača varčevati pri Hranilno kreditni službi KZ Krka Novo mesto, ki daje 25-odst. obresti za vloge na vpogled, s tem da se vsak mesec obresti pripišejo h glavnici.
•	Diskontna trgovina KZ Krka Novo mesto v Bršljinu prodaja po ugodnih cenah toaletni papir v rolah po 10 zavitkov skupaj za 37,50 din. Uvoženi šti-rilitrski mehčalec po 50,70 din, litrski šampon po 26,30 dm.
•	V hladilnici v Žadovinku prodaja M-Agrokombinat Krško solato po 27 do 30 din, mlad krompir po 15 din, paradižnik po 30 din, jagode po 25 din. Vse te cene so v zadnjem tednu občutno padle. Poleg tega pa prodajajo tudi jabolka po 22 din in pomaranče po 19 din.
• SEJMIŠČE V BREŽICAH — Na sobotni redni tedenski sejem prašičev so rejci pripeljali 135 nad tri mesece starih prašičev in 69 mlajših. Prvih so prodali 86 po 32 do 35 din, drugih pa 17 po 22 do 24 din kilogram žive teže.
H
Kmetijski nasveti
JjJjl
Leka za atipično kugo ni
( Klasična kokošja kuga se v Jugoslaviji resda ne pojavlja več, je pa zato ) se več primerov atipične kokošje kuge, ki ogroža perutninarstvo. Kako ) "°košjo jato obvarujemo pred boleznijo, povzemamo iz članka veterinarja f^jana Šiftarja iz Pomuija, kjer so zadnje mesece ugotovili več kužnih
Atipično kokošjo kugo povzroča virus, ki je kot večina virusov k sreči ^lo občutljiv za visoko temperaturo in sončno svetlobo. To pomeni, da na ; .""ženem dvorišču v poletnem času sorazihemo hitro propade, zato pa se ; ~*Je drži pozimi, tudi do en mesec. V okuženi živali živi seveda mnogo dlje; ^klani perutnini, ki je shranjena v hladiniku, obstane tudi do eno leto.
' aka žival je potemtakem še po enem letu kužna.
:	Okužba se prenaša s krmo, vodo, opremo in mesom. V jato jo lahko
JkSe tudi ptič ali človek (s čevlji). Od domače perutnine so za okužbo naj-?°U dovzetne kokoši. Bolezen se pojavi v 5 do 6 dneh po okužbi in je lahko J	Pn oboleli živali močno pade nesnost, kokoš ne je, težko diha, bolje
(J^no hrope, dobi drisko in končno pogine, kar je prav pogost primer. ,N*Jbolj nevarna za nadaljnje Siljenje bolezni pa je tako imenovana latentna . 'prita) oblika bolezni, pri kateri žival preživi, ostane pa kužna in kot taka I; rsX> ogroža zdrave živali.
LCe se na kakem dvorišču oz. v jati pojavi atipična kokošja kuga, je treba ^'ne in zdrave živali pobiti in neškodljivo odstraniti. To je le zaščitni
I NADLEŽNE KOKOŠJE UŠI — »Na farmi sem kupila kokoši in še-. doma ugotovila, da sem z njimi prinesla domov tudi kokošje uši. Ka-,0 "aj živali rešim te nadlege?« sprašuje bralka M. R., strokovnjak '^tijskega zavoda pa ji odgovarja naslednje: h Kokošja uš žre perje in delce kožem, ki se luščijo. Stalno živi na pe-I *nini in se širi z medsebojnim dotikom. Da se uši kokoš znebi, jo je /pl večkrat temeljito naprašiti z insekticidom (neguvon, neopitroid, {N®*acid ipd.) in vsaj za dva dneva preseliti v z lizolom, klorovim ap-ali petrolejem razkužen kumik._____________________________
JAfep, saj zdravila za atipično kokošjo kugo preprosto še ni. Vsa mesta, kjer /J se obolele živali nahajale, je treba razkužiti, ogrožene živali pa cepiti s . ?P'vom, ki ga kapljično vbrizgajo v oko in nosno odprtino. Stroški neškodljivega odstranjevanja poginjenih in ubitih živali ter zaščitnega ceplje-gredo v breme posebnega računa pri občinski skupščini, stroški razku-*v»nja pa bremenijo lastnika perutnine.
I
S
i
I
S
5
5
5
*
*
*
*
Hribovci pretočijo več znoja
Devet kilogramov mesa za kilogram žebljev
NOVO MESTO — V novomeški občini ni lahko dobiti status hribovskega kmeta, to ve Viktor Robek iz Štravberka, ki ima kmetijo tik pod 597 m visokim Velikim vrhom.v krajevni skupnosti Šmaijeta, že na meji s trebanjsko občino. Da bi tiste, ki od-merjajo davke in ugodnosti takšnim kmetom, zares prepričal, je lani dal Viktor kar sam izmeriti nagib in končna ugotovitev je bila, da njegova kmetija seveda sodi med hribovske, saj je za tako klasifikacijo potrebno, da ima več kot 63 odstotkov obdelovalnih površin nagib večji od 35 odst., pri Robekovih pa se je izkazalo, da ima tak nagib še nekaj odstotkov površin več.
Sicer pa odstotki Viktorju pri njegovem delu kaj malo pomagajo, kajti premagovali strmino pri nekaj odstotkih več ali manj nagiba je težko, za kmeta, ki hoče nekaj potegniti iz teh strmin, pa tudi drago. Strmina se vedno izkaže kot strošek, ki ga mora kmet nadoknaditi s težkim delom, obilico potu in večjo porabo časa. Mehanizacija je tukaj le delno v pomoč, zato mora imeti tudi delovno živino.
Viktor Robek ima sedaj v hlevu, ki ga je zgradil pred enajstimi leti, tri krave, povprečno pa tudi stalno po 16 pitancev, od katerih prireje živi. Za obdelovanje vseh površin pa poleg traktorja rabi tudi par konj. Brez njih si dela ne more zamisliti. Ker pa je konje treba od časa do časa tudi podkovati, za to pa potrebuje kovaške žeblje, nam je kot zanimiv primer uspešnosti kmečkega dela napravil
Viktor Robek
naslednjo primerjavo: z vso muko, mehanizacijo in ostalimi stroški na enem biku lahko priredi največ kilogram mesa na dan. Za tak kilogram dobi 15,15 din, kilogram žebljev za konjske podkve pa stane 133,50 din. Torej se že iz tega vidi, kako malo je vreden kmetov trud.
T. J.
»•Vse to krmili računalnik. Zavedati pa se moramo, da še s takšno tehnologijo ni moč denimo sadja drugega kakovostnega razreda izboljšati v prvega, lahko pa se zgodi obratno, če ne bi bili dovolj usposobljeni in opremljeni,« pravi Ratajc.
P. PERC
PREVZGOJA NARODA, USTOLIČENJE DRUŽINSKE KMETIJE
Osebno menim, da bo potrebno Slovencem vcepiti zavest o tem, kako pomembna je zdrava in poseljena ter kultivirana dežela. K temu lahko največ prispeva prav kmetijstvo. To prestrukturiranje kmetijstva in naše zavesti pa ne bo zahtevalo le kapitala, temveč tudi prevzgojo naroda. Doseči bomo morali, da bo postal kmečki poklic ponovno cenjen, proces po-no vnega u velja vljanja tega poklica pa ne bo kratkotrajen... Osebno vidim potrebo, da se v Sloveniji intenzivneje dela v smeri ekološko uravnoteženga kmetovanja, takšno kmetovanje pa najlažje vodi primemo velika družinska kmetija, pa tudi mešane kmetije so lahko zelo uspešne. To pa pomeni, da ne bomo samo verbalno, ampak tudi ustavnopravno ustoličili družinsko kmetijo kot osnovnega nosilca kmetovanja. (Dr. Jože Osterc, .novi predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano)
RIBE POGINJALE
KOČEVJE — Od 12. maja so poginjale ribe v Rinži pri Mahovniku. Vodnogospodarski inšpektor Darij Klun je povedal, da za pogin sumi kmetijsko farmo Mlaka. Delno to potijujejo odvzeti vzorci vode z območja Mlake in potočkov, vzeli pa so tudi vzorce iz Rin-že, kjer se potok z Mlake izteka v Rinžo. Na ugotovitve analize vzorcev še čakajo. Kmetijsko gospodarstvo meni, da ni krivo za pogin. Počakati je treba na dokončno ugotovitev analize, zatq bomo o tem' še poročali.
yAAAAAAAA»VWWVVVVVVV\\\
f EN
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: mag. Julij Nemanič
Bo letos res ojdijevo leto?
Zanimiva odkritja in napovedi nemškega strokovnjaka dr. Hilla
(Nadaljevanje)
Posreden ukrep za zmanjševanje možnosti napada oidija je skrbno pletje odvečnega listja okrog grozdja. S pletvijo ne smemo pretiravati, listje razredčimo samo toliko, da lahko grozdje brez težav omočimo s škropivom. Tudi svetloba ovira kaljenje oidijevih spor, zato so zasenčeni grozdi ponavadi napadeni prej in bolj. Vinograde, ki niso napadeni v zgodnji fazi razvoja trte, ni potrebno ščititi pred oidijem do cvetenja vinske trte, toda takoj po cvetenju moramo uporabiti organske pripravke bayleton ali topas in skrbno poškropiti. Ako smo pred cvetenjem škropili z organskimi pripravki, je napad oidija šibkejši, četudi smo pred cvetenjem redkeje škropili. Vendar obstaja nevarnost, da se oidij navadi na organska škropiva, zato se ne smemo odpovedati cosanu in občasno tudi žveplanju vinograda.
V Kaliforniji so razvili metode, ki so za napoved jakosti napada oidija na osnovi vremenskih podatkov. Raziskave ameriških strokovnjakov potrjujejo tudi, da glivica oidija (Uncinula necator) doseže 'večjo razmnožitev pri višjih temperaturah. Letošnje temperature so v tem času nadnormalno visoke, zato bodimo

budni. Nasprotno pa listna vlaga in direktna sončna svetloba motijo kalitev konidijev glivice. Velika zračna vlaga ima pri rasti glivice podrejeno vlogo. V notranjosti trte je zaradi sence in pomanjkljive omočenosti s škropivom napad na grozdje močnejši. Zaradi razmer v lanskem letu računajmo z oidijem v toplem in suhem letu, medtem ko je hladno in vlažno poletje manj nevarno. Toda na pojav oidija v toplih poletjih vplivajo tudi večji časovni 'presledki med škropljenji, ker škropimo po napovedi peronospore, ki je v suhih letih manj pogosta.
Nizka zimska temperatura zmanjšuje napad glivice oidija. Dr. Hill v svoji študiji o razvoju oidija ugotavlja, da po cvetenju trte ni močnega napada oidija, če je bila minimalna zimska temperatura pod — 12° Celzija. To razlaga s tem, da so za nizke zimske temperature zelo občutljiva očesa, ki so okužena z glivico. Taka očesa zmrznejo že pri temperaturah, ki zdravim očesom niso nevarne. Tako mraz očisti vinograd pred prvim napadom oidija po vzbrstenju trte. •
Nemški vinogradniki pričakujejo letos močan napad oidija, saj so imeli milejšo zin o. Dr. Hill priporoča, da vinograde, ki so po brstenju pokazali napadene biste in mladike, po cvetenju trte poškropijo dvakrat z bayletonom spedal ali s topasom.
V tem članku navaja dr. Hill za cosan 12-dnevno aktivnost po škropljenju, slovenski strokovnjaki pa ugotavljajo, da cosan drži le 8 dni. Ne vem, ali gre razlika na račun kakovosti cosana.
.VV\ \\ V\\VWWWWV \\WWVWWV\,WWWWWV\N
Brez potrpljenja ne gre
Brez novega zakona sodišča ne morejo vrniti zemlje in popraviti krivic, to pa terja svoj čas_
• Pri nas so razmere veliko preveč zapletene, da bi jih lahko razpletli psihiatri. (Lokar)
Ni nestrpen samo Šentjernej, ki je na nedavnem sestanku dal duška svoji ogorčenosti (DL 26. aprila) in sprejel peticijo, da je treba čimprej popraviti v povojnem času storjene krivice in kmetom vrniti nepravično odvzeto zemljo, nestrpni so tudi v drugih krajih Slovenije, odkar imamo novo, večstrankarsko oblast. Morda so pričakovanja celo prevelika, toda ne zato, ker bi se stranke, ki so prišle na oblast, zdaj premislile, marveč zato, ker je poseg vsebinsko zelo zahteven in ker nihče ne želi z odpravljanjem starih krivic delati nove.
Eno je gotovo: na hitro ni moč ničesar dobrega storiti Predsednik hrvaškega usta vnega sodišča je že nekje zapisal da se je za denacionalizacijo mogoče hitro odločiti neprimerno težje ali včasih celo
Stotnija
1 Moja dežela.
SREČANJE IN TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV
KRŠKO — Čebelarska zveza Krško priredi v soboto, 26. maja, ob 9. uri srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev Posavja za nižjo in višjo stopnjo. Tekmovanje bo potekalo v osnovni šoli Milke Kerin v Leskovcu in je ena pomembnejših prireditev ob bližnjem krajevnem prazniku KS Leskovec.
VLOMLJENO V FARMO
KOČEVJE — V ponedeljek, 21. maja, zjutraj so s farme KG na Mlaki sporočili postaji milice v Kočevju, da je bilo vlomljeno v piščančjo farmo. Tu imajo piščance, ki so težki okoli 70 dag. Ni še ugotovljeno, ali je storilec tudi kaj odnesel, v vsakem primeru pa gre za poizkus velike tatvine.
INFLACHA

PfT 1 I! I! ! ! 11!} I ’~I IT^rTTTTTJ h ' H • • : : 1 t ' ' I -L*. ' r-
tr; i:: i p 1 j
I
nemogoče pa jo je izpeljati Kaj pa pomenijo neuresničeni zakoni s tem imamo dovolj dosedanjih izkušenj: rušijo ugled zakonodaje in prispevajo k nepravni državi Da splošne denacionalizacija ni izvedljiva in da je treba krivice popra vljati od primera do primera, ugotavlja tudi pravni strokovnjak dr. Lovro Šturm, mož, ki je precej prispeval k sedanji spremembi oblasti in ki mu goto vo ni moč očitati, da je v predvolilnem času obljubljal popravljanje krivic s figo v žepu.
Zemljiški lastninski odnosi so še posebno močno zapleteni in brez nove zakonodaje se čez noč ne da storiti nič. Ta hip preprosto nimamo pravne norme, s katero bi vračali »zadeve« na stanje pred letom 1946, opozarjajo pravniki stvari pa so se v kasnejših letih še dodatno zapletle. V povojnem času smo imeli kar tri agrarne reforme. Medtem ko so v prvi iz leta 1945, kije v Jugoslaviji zajela 1,18 milijona hektarjev veleposestev, cerkvenih posestev in zemljišč okupatorjevih sodelavcev, kmetje dobili kar 798.000 ha zemlje (preostalo so dobila državna posestva), so v naslednjih dveh reformah kmetje zemljo predvsem izgubljali iz tega ali onega vzroka V spominu je še posebej tretja agrarna reforma med leti 1961 in 1963, ko se je pod geslom »arondacija« močno okrepil družbeni sektor, mnogi lastniki pa so zemljo bolj ali manj neprostovoljno — in ob majhnih odškodninah — izgubili Težko je pozabiti v kakšni kampanji in pod kakšnim političnim pritiskom je to potekalo denimo v trebanjski občini kjer sem se kot mlad agronom zaposlil in se skupaj z drugimi kolegi po svojih začetniških strokovnih močeh skušal postavljati po robu megalomanskim in nestrokovnim (političnim) rešitvam.
In na koncu: pri popravljanju storjenih krivic in vračilu zemlje bo treba upoštevati tudi sedanja družbena posestva, njihove hleve in inventar, da o tem zaposlenih ljudeh niti ne govorimo. Med temi obrati so tudi uspešna, ki so sposobna za tržno tekmovanje in dosegajo visoko produktivnost Kaj kratkovidno bi bilo, če bi jih nasilno uničili Upoštevati je treba tudi da se je delež kmetijskega prebivalstva od vojne sem zmanjšal od 70 na vsega 7 odstotkov in da so mnoga nekdanja zasebna zemljišča ostala brez delovnih rok in potrebne opreme. V takih primerih bi bila gotovo prememejša pravična odškodnina.
Skratka: potrpeti bo treba, saj se pravice ne da uveljaviti same po sebi brez pravil igre, brez zakona, sodni mlini pa tako in tako vedno meljejo počasi, da lahko zmeljejo dobro.
MARJAN 1.EGAN
Priporočilo za škopljenje vinske trte
Kaj kaže opazovanje
Na osnovi ulova metuljev grozdnih sukačev (križastega in pasastega) bo rok za zaščito proti senenemu črvu med 23. in 25. majem. Priporočajo naslednje pripravke:
•	diptereks SL 80 ali 50 0,1% do 0,15% ekaluks 25 EC 0,1%
•	basudin 40 WP 0,15% deluje še na pršice in tripse
•	decis EC 2,5 0,02 do 0,03% deluje še na tripse
•	talstar 10 0,02 do 0,05% deluje še na pršice in pajka
•	lebajcid 0,1 do 0,2% deluje še na pršice
•	folimat 0,1 do 0,15% deluje še na pršice, tripse in pajke.
Proti peronospori je glede na to, da še ni bilo (vsaj večje) okužbe, dovolj uporabljati preventivna sredstva, in to zlasti v bujnih vinogradih bakrena, sicer pa organska. Posebej je priporočiti bakreni euparen 0,3%.
Če je bojazen ali že dokaz za prisotnost oidija, bomo uporabili antracol BT 0,20% ali dodali karathan WP 18 0,06 do 0,12%.
Vsem, ki niste škropilli proti pršici, priporočamo uporabo pripravkov basudin, lebajcid, talstar ali folimat. Če je prisoten rdeči pajek, pa folimat ali talstar.
Glede na razmere v pregledanih vinogradih, kjer je ugotovljena prisotnost pršice in večkrat tudi rdečega pajka, se svetuje uporaba talstara in folimata pred ostalimi pripravki proti sukačem oz. senenemu črvu.
Vinogradnikom priporočamo, naj poslušajo studio D, kjer je možno dobiti navodila bolj po^ .sto, kakor to zahteva trenutna situacija v vinogradih.
OPOMBA: koncentracija 0,02 ali 0,05% pomeni 3 ali 5 del sredstva na 1000 litrov vode, ne na 100 litrov vode. Za 100 litrov je to samo 1 /3 del oz. 1 /2 del. O problemu, ki se pojavlja ponekod po belokranjskih, možno pa tudi po drugih vinogradih, bomo poročali takoj, ko bomo ime" lovolj informacij. Vse vinogradnike o: ,imo, naj opazujejo svoje vinogra, ■ m sporočajo o posebnih pojavih, h bi lahko hitreje ukrepali.
Ir. L OŽEMAUEVIČ
O ŠKROPLJENJU TRTE
SEVNICA — Društvo vinogradnikov Dolenjske — podružnica Sevnica — V.s' tanj vabi svoje člane in tudi nečlane na zanimivo predavanje priznanega strokovnjaka iz mariborskega Kmetijskega zavoda, in sicer o zaščiti —- škropljenju vinske trte. Predavanje bo v nedeljo, 27. maja, ob 9. uri v sevniškem hotelu Ajdovec.
m
ll
IZ NkŠIH OBČIN
rmr*A
i m
IZ NKŠIH OBČIN

bi
Dobljen boj za novo šolo
V soboto bo v šmarjeti slovesna otvoritev do grajene osnovne šole — Enoizmenski pouk
ŠMARJETA — V arhivih je
dokumentirano, da Šmarjeta bije bitko za novo osnovno šolo že vse
od leta 1913, torej celih 77 let. Leta 1970je sicer bila na zelo lepem kraju na robu vasi zgrajena nova šola, ki pa že takrat ni zadoščala potrebam in poleg tega tudi ni bilo denarja, da bi zgradili še telovadnico, tako da so otroci telovadili po hodnikih. Šmarješka osnovna šola je sedaj le dograjena in to soboto
»Z dograditvijo in adaptacijo je naša šola pridobila telovadnico, večnamenski prostor, ki služi kot jedilnica in dvorana, preurejeno kuhinjo, pa tudi štiri nove učilnice,
zaradi česar bo poslej ves pouk po ahko v eni izmeni.
dopoldne jo bodo slovesno odprli. Osnovno šolo v Šn
Šmarjeti so gradili kot zadnjo, peto, v prejšnjem referendumskem programu novomeške občine iz sredstev samoprispevka, del sredstev pa so primaknile tudi bivše interesne skupnosti (izobraževalna, otroškega varstva, te-lesnokulturna) pa krajevni skupnosti Bela Cerkev in Šmarjeta. Omembe vredna je tudi pomoč Krkinih
Zdravilišč, Novotehne, IMV Streš-v. Šola je, kobje v
nika in krajanov, manjših krajih nasploh v navadi, zraščena z okoljem in so ljudje prispevali svoje tudi ob njenem dograjevanju. Valorizirana vrednost te šmarješke investicije znaša okrog 20 milijonov din.
Jože Pečnik
dolgem času lah Zdaj bo več prostora in možnosti za interesne dejavnosti, za delo šolskega športnega društva, za dodatno delo z učenci, ki se želijo naučiti več, svoj prostor ima šolska knjižnica itd. Velika pridobitev je tudi prepotrebni vrtec za 90 predšolskih otrok,« z radostjo razlaga ravnatelj osnovne šole 29. oktober Šmarjeta Jože Pečnik. Manj vesel je, da sta ob 44 otrokih v dveh oddelkih male šole dve igralnici vrtca še vedno prazni, čeprav starši težko čakajo, da bodo ta vrata odprta. Pa so morali vsem sedmim vzgojiteljicam, ki so se javile na razpis za delo, odgovoriti negativno, ker ne dobe denarja za njihovo plačilo. Upajmo, da se bo to vendarle uredilo.
V soboto bo torej slovesna otvoritev nove osnovne šole v Šmarjeti ter prostorov za vrtec. O novi šoli ni pretirano govoriti, saj je namreč tudi vsa dosedanja šola adaptirana, tako da je funkcionalna, kolikor najbolj seje to dalo narediti. Nekaj stvari bodo sicer še morali postoriti, marsikaj pa so že. Pri tem velja izpostaviti, da so sami učenci bili zelo delavni pri urejanju svoje šole, zbrusili in prebarvali so na primer vse stare stole in klopi ter garderobne omare, ob šoli pa postavljajo hlevček za nekaj domačih živali, ki jih bodo redili in celo čebelnjak. Že zdaj, še bolj pa jeseni, bo preko 300 šolarjem iz krajevnih skupnosti Bela Cerkev in Šmarjeta ter njihovim učiteljem omogočeno mnogo boljše življenje in delo v šoli, na kar pa so res dovolj dolgo čakali.
Z. L.-D.
Največ ključnih funkcij za Demos
Na nedeljski seji skupščine Novo mesto je bil za novega predsednika skupščine izvoljen Marjan Dvornik, za predsednika izvršnega sveta pa Boštjan Kovačič
NOVO MESTO — Čeprav je bil v zadnjih dneh v glavnem dosežen medstrankarski dogovor o medstrankarski delitvi oz. zasedbi ključnih funkcij v novem novomeškem parlamentu in vladi, so na aprilskih večstrankarskih volitvah izvoljeni delegati skupščine na prvem svojem zasedanju v nedeljo, 20. maja, po-trebnovali celih šest ur, da so izvolili novo vodstvo skupščine in vlade. Novi novomeški župan je Demosov kandidat Matjan Dvornik, dipl. inž. strojništva v kostanjeviškem SOP Ikon, predsednik izvršnega sveta pa Boštjan Kovačič, kandidat koalicije Demos-ZSMS-LS-Zeleni. Poudariti je treba, da so na seji manjkali le po en delegat vsakega zbora, družbenopolitični zbor pa je bil nekaj ur sklepčen celo stoodstotno.
Najprej so vsi trije zbori zasedali ločeno in izvolili svoja vodstva. Večjih volilnih zapletov ni bilo, kot rečeno, je bila razdelitev funkcij med stranke v glavnem dogovoijena. Že v tem delu pa seje zataknilo pri sprejemanju začasnega poslovnika in so potem z medzborov-skim usklajevanjem (ki je za večino delegatov pomenil enega številnih, a seveda obveznih in dogovorjenih odmorov) prišli do sporazuma, naj ima skupščina ne le enega, ampak dva podpredsednika.
Za predsednika družbenopolitičnega zbora novomeške občinske skupščine je bil izvoljen Demosov kandidat Alojzij Zupančič, dipl. inž. agronomije v novomeškem Kmetijskem zavodu, za podpredsednika za sedanji predsednik novomeške SZ(DL) Boris Dular. Novi predsednik zbora združenega dela je postal Jože Kukec, ekonomist v novomeškem Podjetju za ptt promet, sicer kandidat SZ(DL) in ZKS-SDP, podpredsednik pa Karel Kapš, dipl. inž.
elektrotehnike v Iskri Tenel, kandidat Demosa. Zboru krajevnih skupnosti bo po novem predsedoval Demosov kandidat dr. Leopold Kocutar iz Žužemberka, podpredsednik pa je kandidat SZ(DL) Ciril Klemenčič iz krajevne skupnosti Ločna-Mačkovec.
Pri volitvah novega župana in predsednika izvršnega sveta so imeli delegati na voljo izbiro med dvema kandidatom, za dva podpredsednika skupščine pa so bili trije kandidati. Izbira posebno za najodgovornejši mesti verjetno ni bi-
• Sekretar občinskega sekretariata za LO Novo mesto Albin Gutman je delegate na njihovo željo seznanil, kako je v novomeški občini z izpolnjevanjem ukaza o. selitvi orožja in opreme teritorialne obrambe v skladišča JLA. Ta je že poldrugo desetletje v glavnem vsa v skladiščih v Češči vasi, ki so v sklopu JLA, preostanek (6 do 7 odstotkov) pa je bil tja prepeljan sedaj. Gutman je zatrdil, da ni zahtev ali indicev za to, da občinski štab TO ne bi imel dostopa do tega orožja oz. da bi se v tem karkoli utegnilo spremeniti. Po izrečenem predlogu ZSMS-LS, naj bi šlo to orožje, če je res še »naše«, v hrambo v nevtralne objekte, pa so delegati sklenili o vsej tej problematiki več govoriti na naslednji seji.
SLOVESNA IZJAVA — S podpisom v »občinsko knjigo« seje novi novomeški župan Matjan Dvornik obvezal delati odgovorno, po ustavi in zakonih. Ali bo funkcijo opravljal profesionalno ali ob drugem delu, pa bo odločeno na naslednji seji skupščine. Za županom so izjavo podpisali še predsedniki in podpredsedniki zborov. (Foto: Z. L.-D.)
Pr»e volitve niso dale župana
•	Takoj potem, ko se je tik pred volitvami koalicijski kandidat za podpredsednika družbenopolitičnega zbora Anton Pezdirc-Mikolaš odpovedal kandidaturi, je vprašal Toneta Žuniča, kandidata ZKS-SDP in SZ(DL) za to mesto: »Žunič, kdo bo sedaj dal za pijačo, jaz, ki sem odstopil, ali ti, ki boš izvoljen?« Kakorkoli sta potem že rešila to vprašanje, pa sta bila oba takoj pripra v-Ijena na tovrstno sodelovanje. Zgledna kooperativnost, skorajda model za bodoče projektne koalicije.
•	Ko je Karolina Končar, ena od dveh žensk med 37 moškimi v zborih občinske skupščine, v našem časopisu prebrala, da se zaradi maloštevilne zastopanosti žensk v skupščini ni bati ženske strahovlade, je odločno, skorajda preteče izjavila: »To si lahko samo mislijo!«
•	V no vem občinskem parlamentu ima najmočnejše zastopstvo metliška Kmetijska zadruga, saj je kar 6 delegatov zaposlenih v tej zadrugi (med njimi tudi županski kandidat). V Beti dela pet delegatov. Če bi se zadruge združile, ki imela skupaj celo 8 delegatov, kajti prišteli bi še Otmarja Šturma iz Obrtne zadruge in Milana Vajdo iz Stanovanjske zadruge Šentrupert
•	Ravno, ko se je volilna komisija pripravljala, da bo razglasila rezultate prvega kroga volitev za metliškega župana, je v bližnjifarni cerk vi začeto zvoniti poldne. Vendar ni, tako kot v znamenitem filmu, do razpleta prišlo »točno opoldne«, niti se ni uresničila napoved enega od delegatov: »Eden bo šel v nebesa« Ne samo to, oba županska kandidata sta tudi po drugem krogu ostala živa in trdno na zemlji
Prva seja zborov skupščine občine Metlika v novi sestavi — Še brez predsednika skupščine in mandatarja za sestavo izvršnega sveta
METLIKA — Na zadnjih sejah zborov skupščine občine Metlika je bila sklepčnost eden največjih problemov. Zgodilo se je, da občinski parlament ni
bil sklepčen, če je en sam delegat šel na »čik pavzo«. S sklepčnostjo na četrtkovi
i bilo težav, saj seje od
prvi seji vseh zborov občinske skupščine v novi sestavi ni I skupaj 39 delegatov vseh treh zborov seje udeležilo 38, še tisti manjkajoči pa je bil res (zaradi zdravstvenih razlogov) upravičeno odsoten. Vendar kljub temu metliška občina, ena najmanjših v Sloveniji, prejšnji četrtek ni dobila novega predsednika skupščine in ne mandataija za sestavo novega občinskega izvršnega sveta.
ske skupščine metliška občina ni dobila predsednika. Delegati so se odločili, da zato tudi volitev za kandidata za pred-
sednika izvršnega sveta ne bodo opravili. Ponovno se bodo sestali, so sklenili.
30. maja ob šestih zvečer in volili tako predsednika skupščine občine kot man-
datarja za sestavo nove občinske vlade. Že pri
Od začetka je prvo sejo novega sestava občinske skupščine suvereno vodil najstarejši delegat Anton Pezdirc-Mikolaš s Krasnica, član Kmečke stranke, ki je na volitvah nastopala v koaliciji z ZSMS-Liberalno stranko in Zelenimi Metlike. Med drugim so delegati sklenili, da se kandidata za predsednika skupščine občine pred volitvami predstavita s krajšim programom in da naj bodo vse volitve tajne. Potem so se posamezni zbori zbrali na ločenih zasedanjih. Za predsednika družbenopolitičnega zbora je bil izvoljen kandidat koalicije Milan Vajda, od 13 je dobil 8 glasov (koalicija ima v DPZ 7 delegatov), 5 glasovnic je bilo neveljavnih. Za podpredsednika je bil z 10 glasovi za in ob 3 neveljavnih izvoljen kandidat ZKS-SDP Tone Žunič, medtem ko se je podpredsedniški kandidat koalicije Anton Pezdirc-Mikolaš tik pred volitvami odrekel kandidature. V zboru
združenega delaje na volitvah za predsednika Jože Mihelčič ml. dobil 11 od
12 glasov, za podpredsednico pa je bila soglasno izvoljena Karolina Končar. Za predsednika zbora krajevnih skupnosti je bil izvoljen Janez Kremesec iz KS Metlika, za podpredsednika pa Jože
Žugelj iz KS Suhor.
Za predsednika občinske skupščine sta ZKS-SDP ter SZDL-LS predlagali dosedanjega predsednika Stanislava Bajuka, koalicija pa je predlagala za predsednika Otmarja struma, za podpredsednika pa Antona Bezenška. Oba kandidata za predsednika sta se pred volitvami predstavila s povzetkoma svojih programov. Bajuk je dejal, da je pripravljen predsedniško delo opravljati nepoklicno (sicer je direktor metliške Kmetijske zadruge), Otmar Šturm pa, da se, če bo občinski izvršni svet sposoben, prav tako ogreva za neprofesionalno župansko funkcijo, sicer pa bi bilo prav, da bi predsednik skupščine svoje delo opravljal poklicno.
Na tajnih volitvah nihče od kandidatov za predsednika občinske skupščine ni dobil potrebne večine, najmanj 20 glasov od 38 prisotnih delegatov. Stanislav Bajuk je dobil 19 glasov, Otmar Šturm 15,4 glasovnice pa so bile neveljavne. Za podpredsednika občinske skupščine pa je bil že v prvem krogu izvoljen Anton Bezenšek, ki je dobil 30 glasov, 8 glasovnic pa je bilo neveljavnih. V ponovljenih volitvah za predsednika, se pravi v drugem krogu, je bil rezultat natančno tak kot v prvem krojgu in tako na prvi seji novega sklica občin-
: pred prvimi volitvami so na predlog delegata SZDL-ZS sklenili, da bodo poslej seje skupščine v popoldanskem času oziroma ob nedeljah.
A. BARTELJ
la prav lahka, navsezadnje so si delegati pred njo zaželeli, da se jim kandidati na kratko predstavijo. Koliko so te predstavitve, v katerih je seveda izstopala skrb za okolje, občino in mesto ter gospodarstvo, komu pomagale pri odločanju, pa je vprašanje. Kakorkoli že, župana so novomeški delegati lahko izbirali med Matjanom Dvornikom in pa Labodovim direktorjem Milanom Bratožem, kije bil kandidat ZKS-SDP. Zmagal je Matjan Dvornik s 60 glasovi, Bratož jih je dobil 32, ena glasovnica pa je bila neveljavna. Za podpredsednika skupščine so kandidirali: iz Demosa Branko Kirn, dipl. inž. kemije v novomeški Krki, kot kandidat ZKS-SDP Borut Pretnar, dr. metalurških znanosti v šentjernejski Iskri, ter kot kandidat SZ(DL) dr. Anton Starc iz novomeške bolnišnice. Izvoljena sta bila Branko Kirn z 62 in dr. Anton Starc s 65 glasovi, dr. Pretnar pa jih je dobil 43.
Za predsednika novomeškega izvršnega sveta sta kandidirala mag. Boštjan Kovačič, kandidat koalicije Demosa, ZSMS-LS in Zelenih, ter dosedanji predsednik izvršnega sveta Adolf Zupan kot kandidat SZ(DL). V nasprotju z mnogimi pričakovanji je bilo neveljavnih le pet glasovnic, Kovačič je dobil 55, Zupan pa 33 glasov.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
ZANIMIV NAČIN
Ko smo na šoli praznovali slovenski kulturni praznik, so nas obiskali dolenjski umetniki Marjeta Dajčman, Marjan Maz-nik, Toni Vovko, Staša Vovk, Janez Mu-
šič, Slavko Dokl, Janez Kolenc, Ivan Per-
haj, Jože Dular, France Režun in Jože Kumer. Predstavili so nam slovensko kulturo na malo drugačen, vendar zanimiv in prijeten način. Obiska smo bili zelo veseli.
Učenci novin.-informativnega krožka na OŠ Baza 20 Dol. Toplice
ZANIMIVI PRAVNIŠKI PREDAVANJI
NOVO MESTO — Na povabilo društva pravnikov bosta v prihodnjih dneh v razpravni dvorani novomeškega sodišča dve predavanji. Najprej bo v sredo, 30. maja, ob 13. uri dr. Janez. Novak, sodnik republiškega sodišča združenega dela, govoril o novostih v delovni zakonodaji, v sredo, 6. junija, pa bo prof. dr. Boštjan M. Zupančič prav tako ob 13. uri imel predavanje z naslovom »Naravno in nravstveno pravo v današnjem času«. Vabljeni!
NOV OBČINSKI PARLAMENT — Na prvi seji zborov skupščine občine Metlika v novi sestavi ni bilo nobenih proceduralnih in drugih zapletov, a kljub temu občina ni dobila župana, kajti noben od dveh kandidatov ni dobil potrebne večine glasov. Do izvolitve predsednika bodo skupščino vodili podpredsednik in predsedniki zborov. (Foto: A. B.)
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 26. maja, bodo odprte do 19. ure v Novem mestu, do 17. ure drugod naslednje prodajalne živil:
•	V Novem mestu: Market na Kristanovi
•	v Šentjerneju:	Market
Dolenjka
•	v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Rog
•	v Žužemberku: Samopostrežba KZ
•	v Straži: Market Dolenjka.
•	V nedeljo bo od 8. do 11. ure odprta v Novem mestu Samopostrežba na Glavnem trgu 23, v Črnomlju pa Samopostrežba, Staneta Rozmana 13.
Nelikvidnost kot kuga
Tudi sorazmerno zdravo Beti niso obšle likvidnostne težave —Terjatve večje od oveznosti
METLIKA — Če je o zdravju med hudo epidemijo kuge sploh možno govoriti, je metliška Beti, največja firma v Beli krajini, med najbolj zdravimi ne samo v tej pokrajini, ampak tudi med firmami v svoji branži v Sloveniji in Jugoslaviji sploh. Seveda pa to nikakor ne pomeni, da so težave in problemi, ki tarejo celotno gospodarstvo in našo družbo nasploh, Beti obšli.
»Od letošnjega februarja imamo precejšnje težave zaradi nelikvidnosti, ki je posledica vedno slabše plačilne sposobnosti domačih kupcev naših proizvodov in splošne nelikvidnosti jugoslovanskega gospodarstva,« pravi Viktor Kozjan, vodja finančnega sektoija v tej metliški tovarni. »Terjatve do naših kupcev so iz dneva v dan večje, posledica tega pa je, da se večajo tudi naše obveznosti do dobaviteljev. Kljub temu pa v Beti še nismo črnogledi, kajti zapadle terjatve so večje od vseh naših obveznosti do dobaviteljev, kamor lahko prištejemo tudi del kratkoročnih kreditov.«
Zaradi nelikvidnosti se pojavljajo težave pri izplačilu plač, vendar
so plače doslej kljub temu vedno izplačali pravočasno, težave pa se bolj nanašajo na zagotovitev potrebne količine denarja. Povedati je
tudi treba, da Beti doslej še nikoli ni
»lej i
bila blokirana zaradi finančnih težav. V sedanjih razmerah dokaj tekoče finančno poslovanje Beti zagotavlja tudi pametno in solidno »minulo delo«: večji del virov financiranja predstavlja lastni kapital, ki so ga v preteklosti ustvarili v glavnem z uspešnim poslovanjem in odrekanjem zaposlenih. Razen lani so v zadnjih letih pri delitvi čistega dohodka vedno nekaj denarja namenili v poslovni sklad, kar jim danes omogoča znosnejše finančno poslovanje od drugih firm iz njihove panoge.
Ker zaradi velikih izgub gospodarstva in omejitvenih ukrepov zvezne vlade pričakujejo, da se bo nelikvidnost še nadaljevala, so seveda sprejeli določene ukrepe, da bi težko stanje kar se da omilili. Zlasti gre za pospešeno izterjavo zapadlih plačil, optimalnost zalog, povečanje izvoza v vseh oblikah in še nekatere druge ukrepe.
A. B
Novomeška kronika
jfh.


s"
Ena gospa je rekla, da so na otoški sestanek tako dr. Jožeta Pučnika kot tudi dr. Franja Tudmana pripeljali v avtomobilih z nemško registracijo. Mogoče je to prvi dejanski korak v Evropo.
Primes laži vedno poveča užitek. (Bacon)
Za intelektualce so najbolj ne-1 varne intelektualke. (Jurič)
Če ne želimo libanonizacije Jugoslavije, je treba prenehati| obtoževati Srbijo, da je boljševi-\ stična in totalitarna. (Čosič)
V času od 11. do 19. maja so v brežiškij porodnišnici rodile: Vera Muha iz. Brežic Luka, Anica Pirš iz. Rajca —Matejo, Jadranka Potočki iz Zaprešiča Filipa. Marenka Peteline iz Brežic Jana, Ivica Zupan z Vetrnika Milana, Irena Radej iz Dovškega Iztoka, Snježana Kukolja iz Orešja — Silvijo, Kristina Jazbec iz. Tr-j^ novca — Mateja, Irena Kos iz Stolovnik* -Majo, Durdica Županič s Senovega Damjana, Jožica Mohar s Čateža — Saro, Boža Jankovič z Bregov —Renato, Tatja' na Baznik iz. Vel. Podloga Nino, Janj* Zorič iz Krškega — Majo, Marija Pavlo-vič iz Sel Silvijo, Mirjana Šančič iz Vel Rakovice Andrija, Zora Hudorovič j Drnovega — Jasno, Anita Krošl iz. Brezi' ne Aleša, Veronika Medvedec iz Jerc*' lavca — Petra, Biserka Martek s Čatež*
Bruna Aleksandra, Jolanda Jagodič Bušcče vasi — Anamarijo Čestitamo! j
Sprehod po Metliki
i
V PODZEMELJSKI OSNOVNI Š< Ll JE gostoval pevski zbor Glasbene šol( iz Trebnjega. Blizu štirideset pevce'] —prevladujejo predvsem dekleta — j' dobre pol ure pelo otroške pesmi jugoslej vanskih in nekaterih tujih skladatelje'. Sto sedemdeset podzemeljskih in nekate rih tujih skladateljev, je bilo s koncerto? zadovoljnih, diregentka Tatjana Mihelo1 pa je obljubila navezati tesnejše stike m*j glasbeno šolo Trebnje in osnovno šo* Podzemelj. Isti dan so mladi Trebanjci |f-li tudi v metliški osnovni šoli.
25. MAJA SE BODO ZBRALI ’ METLIKI dolenjski in belokranjski vij,
RAVNATELJ — Na svečanosti na eni j od novomeških osnovnih šol so ravnate- | lju, ki naj bi tudi govoril, ponudili mikrofon. Prvi mož. pa je tehniko zavrnil, rekoč, da ima silno močan glas, sicer ne bi mogel biti ravnatelj tako velike in ugledne šole. Cicibanom je bila ta možata pripomba se- , veda neznansko všeč, iz vrst gostov pa je bilo slišati pripombo, da se bližajo časi, ko ravnateljev ne bodo več zbirali po decibe- ! lih glasu.
OBHAJILO — Kot vsi veste, je bila prva seja nove novomeške občinske skupščine v nedeljo. Do tega je prišlo, tako pripovedujejo, ker so bili nekateri za petek, drugi za ponedeljek, nakar so dolo- | čili sredino. Ko so bila vabila že razposlana, se je vodstvo Demosa zavedalo, da je omenjeno nedeljo marsikje tudi prvo obhajilo, nakar je, v skupščini ima večino, j hotelo sejo preložiti. Stari administrativni mački pa sojih prepričali, da mora, ko so vabila enkrat v rokah, malo potrpeti celo Bog.
VIGRED — Specialist za masovne pivske prireditve nam je postregel s po-: datkom, da so novomeško cvičkarijo ime-1 li na budnih očeh samo štirje možje posta- j ve. Nekoliko bolj varovana je bila) metliška vinska vigred, kjer so bile poleg [ krajevnih uniform navzoče tudi novo-, meške. Glavna naloga NovomeščanoV naj bi bila ugotavljanje, kdo od Dolenjcev ga bolj pogosto daje na zob, da bi potem ma-ligane uradno preverili na domačem tere-nu, ko so nekoliko opotekava vozila pri- j vihrala čez občinsko mejo na Vahti. Zanimivo je, da seje na cvičkarji vnaprej, vedelo, da pijanih šoferjev praktično ni.
čevalci na srečanju mladih varčevalcev.)
k
'ni program, v katerem bodo s ned drugim tudi metliški osn
Metliko bodo prišli že zjutraj, ogledali I si bodo delovno organizacijo Beti, Bel' kranjski muzej in mesto. Popoldne par čaka podelitev priznanj ter kultur zabavni | vali me
šolci.	_
GRAJSKO DVORIŠČE BELOKR* NJSKEGA MUZEJ A je dodobra prelij, jeno in urejeno, zato bodo lahko na njo letošnje poletne kulturne prireditve ?•**’, vele še z večjim zagonom. Za julij in gust jih pripravljajo pri Metliški folkln*T skupini Ivan Navratil, z njimi pa bi zaslužili denar, ki jim ga sicer za delov*# ne more zagotoviti Zveza kulturnih org*1’
Nekdaj razvpiti, za dan^
NJE POJME PA DOKAJ UMIRJA: metliški bend Indust bag, je izdal ka*j ki jo je moč kupiti v nekaterih metli’*, gostinskih lokalih. Fantje pri Indust preskromni, saj bi morali svoje dej*]?
su fliraiuuiiilii,	uiuiaii s.ujt »»j-.i
le malce bolj razkokodakali. Ozirati *%l morali po ansamblih, ki jim ni več Oi^fl
dorasel, brž ko spravijo skupaj skladb0 dve.
A
ja
nu
Pa
oh
ne
sar
T(
nji
in
gai
toš vpr dri ^an jen tiči blo V S' gar
str;
riš
niz
Pei
tak
do do< ti r
K
8oz
ne
dru
om tu s * n |no Uje ril;n I
'az'
kar
dru
nih
"ku
SeV;
krši
MSSSM& ^
DOLENJSKI UST
Črnomaljski drobir
1
H
Ul
vi-\
M
ški
žic
:jo,
pa,
ica
dej
f
TrV iU '
iro,
tja-
mj»
do-
^el
ič<
c/i'
rcS' tež* ič ii!
l
_J šo-
5ol<
i
islci
!jc'
iatc
to"
i-IČ*
n#
Št*
:ipc
J 1
v**.
;V. j
s
.j>
irfl"
del
.rA
e<
<
”5
a
va"l
■g*"1
MA*
jfJ*
asC:
liSU"
b rf.
d
ib1 J
oib
,bo*

SEMIČANI IN OBČINA — Pred časom so Semičani razmišljali, da bi ustanovili kar svojo občino, zahteve pa so utemeljevali s tem, da sojo nekdaj že imeli. Pa so očitno spoznali, da bi bila to predraga stvar. In zakaj tudi ustanavljati še eno občino, ko pa jo v Črnomlju z vsem potrebnim »postrojenjem« že imajo. Raje so se torej »zavlekli« na vse možne funkcije, od občinske vlade do vodstev strank in še kam. Sedaj bodo Črnomaljci šele videli, kako se vlada!
BREZE — Poročali smo že, da brezam, ki sojih zasadili pred belo hišo, ni bilo usojeno dolgo življenje. Nad početjem nevestnih voznikov, ki so polomili mlada drevesca, sta se takrat zgražala tudi miličnik in politik. Miličnik je nekaj grozil in obljubljal, tudi politik ni ravno varčeval z besedami, toda polomljenih drevesc še vedno ni nihče nadomestil z drugimi. Čakamo, kdo od njiju, ali pa morda nekdo tretji, bo prešel od besed k dejanjem.
PLJUNEK — Pretekli teden se je na stopnicah sodišča znašel velik pljunek. Kdo je bil tako korajžen, da je s pripravljeno »munieijo« prišel na sodišče, a mu je na koncu zmanjkalo poguma, da bi jo izstrelil v obraz tistemu, ki mu je šla, se ne ve. Morda pa ne bi bilo napak, da bi na sodišču, če so le količkaj ekološko osveščeni, po hodnikih postavili pljuvalnike. Pa naj se potem izživljajo tisti, ki jim pljuvanje pomeni pomirjanje strasti.
Drobne iz Kočevja
POTREBA PO VETERINARJIH — Seveda v Kočevju ljudje kažejo svoj smisel za duhovitosti še na razne druge načine. Tako so ugotovili, daje pač Kočevje nujno potrebovalo za mandatarja nove občinske vlade veterinarja (gaje tudi dobilo), in sicer zato, ker je med novimi občinskimi odborniki največ tistih »znamke« BIK (bivših komunistov).
KDO PRAZNUJE? — V pravkar minulem obdobju naj bi tudi v Kočevju praznovali dan OF, praznik dela, dan osvoboditve Kočevja, dan zmage in morda še kaj. Nekatere izmed strank in organizacij, ki naj bi jim bilo proslavljanje teh praznikov uradna dolžnost, pa so na to pozabile. Njihovo pozabljivost je nadoknadila ZKS-SDP, kije v sodelovanju z delavsko godbo le organizirala eno svečanost za vse naštete praznike, na njej pa je govoril predsednik njihove stranke Ladislav Lenassi.
SPET POKA — Po naši objavi, da pri Mladinskem klubu (bivša gostilna Rog) kovinski pokrov jaška na cesti močno poči, ko zapelje nanj avtomobil, so to pomanjkljivost odgovorni odpravili in kar nekaj mesecev ni pokalo. Ljudje so mirneje spali. Zdaj pa je spet vse po starem in spet poka podnevi in ponoči.
Ribniški zobotrebci
NIHČE NOČE DENARJA — Na polički oglasne deske na hodniku občinske skupščine Ribnica je že dober teden položenih 3.000 din (sedanjih 30 par), ki sejih nihče ne pritakne. Ne ve se, ali je to za Ribničane premalo denarja ali pa je zaradi novega občinskega vodstva, ki ga ima v rokah v glavnem krščanska demokracija, med občani takoj zavladal večji občutek *a poštenost.
HOČEJO TELEFONE — V Žlebiču je 60 hiš, v katerih živi 70 do 80 družin. V vsej vasi so imeli do pred kratkim le dva telefona, pred nekaj dnevi pa sojih dobili Se 9. Toda Žlebičani pravijo, da niso zadovoljni s počasnim priključevanjem no-'nh številk, in zahtevajo, naj čimprej priključijo vse interesente, sicer bodo zagnali v>k in krik.
REKORDNO KRIŽIŠČ — Že stolet-Ja je znano glavno križišče v Žlebiču, ki mu pravijo še vedno »Pri rokah«, ker so Pač tudi tu imeli v starih časih kažipote v obliki rok. Razen tega imajo do vsakih nekaj hiš, včasih celo samo do dveh ali ene fttme, še svojo cesto in zato tudi križišče. Torej Žlebičani upravično trdijo, da ima njihova vas med vsemi vasmi v Jugoslaviji 'n celo v zahodni Evropi (na katero prisesamo) največ križišč.
Trebanjske iveri
NAŠI IN VAŠI — V pripravah na letošnji trebanjski Tek mladqsti so nekoga vPrašali, če bo tudi letos pomagal organi-z,rati to prireditev, ki — mimogrede — ni ?amo športna in ne le trebanjska. Ogovorjeni je na to zabrusil »snubcem«, ki so polifono blizu trebanjskemu liberalnemu bloku, nekako tako: Saj imate dovolj ljudi v svoji stranki, pa z njihovo pomočjo organizirajte tek! Če bodo v Trebnjem strankarsko zavest razvili v omenjeni sme-r'.še nekaj dalje, bodo lahko kmalu orga-htzirali npr. zlet sokolov, telovadne nasto-Pe orlov in prireditve drugih primerkov ne Jako davne slovenske politične zgodovine.
BRALNI FANATIZEM - Ko se bodo osnovnošolci učili o gozdu, bodo v bodoče v trebanjski hiši učenosti smeli našte-b med gozdnimi sadeži poleg borovnic, jtob, jagod in volčje češnje tudi knjige. Nedaleč od Trebnjega je namreč nekdo v Sozdu odložil skupaj z nesnago tudi knjiž-Jfc izvode iz starejših zbirk Prešernove družbe in še nekaj leposlovja. Če knjige na °menjeni lokaciji niso v nobenem prime-rd samonikel gozdni sad in bi si šolar torej 1 naštevanjem prislužil cvek, dopustimo fhožnost, da jih je pod bukvijo pozabil kak Jsiemno zagnan bralec, ko si je tešil v bladni senčici bralno žejo.
IZVOZ — Območje občine Trebnje fazvija s sosednjimi lokalnimi skupnostmi ■far nekaj oblik blagovne menjave. Med drugim dobivajo v sevniško občino iz trebanjske tudi smeti, in sicer po organizira-n'h kanalih. Kako se odjemalcem ta “kupčija« obnese, se ne ve, to pa, da iz tovniške občine sicer vozijo svoje smeti v krško odlagališče.
■Sl
il
IZ NtkŠIH OBČIN
llkkl
IZ NtkŠIH OBČIN

0 »Ajdovem zrnu«
Zaradi ogrožanja varnosti prometa najprej urediti Skubčevo hišo
ČRNOMELJ — Skubčeva hiša na Kolodvorski cesti v Črnomlju je bila že velikokrat kamen spotike krajanov. Enonadstropna hiša, ki ima častitljivo starost (okrog 100 let), je razen enega lokala nenaseljena, ker pa je delno v družbeni, delno v zasebni lasti, se je vprašanja obnove hiše lotil komite za družbeni razvoj.
Na komiteju se zavedajo, daje prav zaradi ogrožanja varnosti prometa potrebno hišo urediti čimprej. Ker pa je v starem mestnem jedru, imenovan »Ajdovo zmo«, kije po planskih dokumentih republike in občine obvarovano kot urbanistični spomenik, ni moč urediti Skubčeve hiše brez predhodne kompleksne urbanistične in v zvezi z njo tudi spomeniškovarstvene
• Razgrnitev zasnove ureditve »Ajdovega zrna« je v izložbi blagovnice Dolenjske in na oglasni deski na občini, komite za družbeni razvoj pa sprejema pripombe do 15. junija. Javno razpravo o tem in še nekaterih drugih urbanističnih problemih v Črnomlju bo pripravila črnomaljska skupnost krajevnih skupnosti.
obravnave. »Ajdovo zmo« obsega 5 stanovanjskih hiš z gospodarskimi poslopji in dvema lokaloma ob Kolodvorski cesti. Kmetijska ureditev z gospodarskimi poslopji prehaja v mestno ob Kolodvorski cesti, zato se po mnenju novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine »Ajdovo zrno« kaže kot zapletena urbana enota, ki je ni moč kompleksno oceniti brez arhitekturne topografije area-la. Tovrstna topografija doslej še ni bila opravljena v celoti, nekaj podatkov nudi le diplomska naloga Lidije Malerič iz Črnomlja.
Zasnovo bodoče ureditve, ki naj bi nakazala funkcionalne rešitve za vključitev kompleksa in z njim tudi Skubčeve hiše v mestno življenje Čmomlja, je izdelal arhitekt Boris Lorkovič, in sicer v treh variantah, v Črnomlju pa so se opredelili za varianto C. Tako naj bi dolgoročno v »Ajdovem zrnu« porušili vse ograje in pomožne objekte, oblikoval bi se odprt trški prostor, po notranji ulici pa bi z nevarnega pločnika pred Skubčevo hišo usmerili pešce. Ob tej ulici bi uredili lokale, medtem ko bi na delu, ki meji na ulico Pod lipo, zgradili stavbe za lokale s čim večjo zasteklitvijo.
M. B.-J.
ZA LEPŠE OKOLJE
OSILNICA — Jutri, v petek, 25. maja, in še 26. in 27. maja organizira odbor za varstvo okolja pri KS Osilnica akcijo za čiščenje bregov Kolpe in Čabranke ter vasi in vaških smetišč. Za take akcije je KS Osilnica razdeljena na štiri območja (Bos-Ijiva Loka, Osilnica, Podvrh-Padovo, Papeži), vsako pa ima svojega vodjo.
SREČANJE PRI NOVI ŠTIFTI
RIBNICA — V nedeljo, 27. maja, bo pri Novi Štifti prijateljsko srečanje vseh članov in simpatizerjev Demosa ter ostalih ljudi dobre volje in širokega srca. Ob 14. uri bo verski obred, ob 15. uri kulturni program zgosti iz Ljubljane in z domačini, potem pa bo družabno srečanje.
NOV DALJNOVOD
SODRAŽICA — Med Sodražico in Vintarji bo letos Elektro iz Kočevja zgradilo nov 20 kilovolten daljnovod. Hkrati bodo vmes, na Perovem in v Zadnikih, postavili še dve transformatorski postaji. V teh dveh vaseh pa načrtujejo tudi obnovitev nizkonapetnostnega omrežja.
Kdo je kriv za novo afero Krupe?
ČRNOMELJ — Podoba, kakršno kaže sedaj izvir Krupe, pomeni grob poseg v eno najpomembnejših naravnih znamenitosti Slovenije. S tem se zagotovo strinjajo tudi na črnomaljski občinski skupščini, nikakor pa ne z obtožbami Zelenih Bele krajine, da vso odgovornost za to nerazumljivo dejanje nedvomno nosijo strokovne službe skupščine občine Črnomelj. Ob tem pojasnjujejo, da je investitor Matjaž Puš 4. januaija letos zaprosil za izdajo dovoljenja za obnovo žage na obstoječi lokaciji (zamenjavo strehe, strešne konstrukcije, lesenih podov in nosilcev z betonskimi in zamenjavo lesenih sten).
V drugi polovici februarja je bilo ob lokacijski obravnavi ugotovljeno, da bo Puš obnavljal tudi stanovanjsko hišo in urejal celotno območje izvira, žage, hiše z mlinom in elektrarne. Referent za gradbeništvo in urbanizem gaje opozoril, da lahko opravlja dela le v soglasju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta ter novomeško Vodno skupnostjo. Za ureditev celotnega območja mora imeti lokacijsko dokumentacijo, za izdelavo le-te pa posnetek dejanskega stanja v merilu 1:500. Ker pa se Puš po opravljeni obravnavi ni več oglasil, so mu 9. maja letos poslali pisno opozorilo za dopolnitev vloge, vendar do konca preteklega tedna investitor ni dostavil ne posnetka 1:500 ne zahtevanih soglasij. Dan prej mu je inšpekcija izdala tudi ustavitveno odločbo, ker je ugotovila, da opravlja dela na objektih in okolici, čeprav nima nikakršnega dovoljenja. Vodnogospodarski inšpektor pa je 18. maja zagotovil, da bo Puš prejel tudi odločbo vodnogospodarske inšpekcije o ureditvi brežin v prejšnje stanje po navodilih Območne vodne skupnosti iz novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Če del ne bo opravil v določenem roku, bo to storilo vodnogospodarsko podjetje na njegove stroške.
Je ob vsem tem potreben kakšen komentar? Morda le ta, da čudi, da se pristojne službe ob Puševem početju niso zganile nekoliko prej. M. B.-J.
Čas, ki ne bo brez presenečenj
V Črnomlju izvolili za predsednika občinske skupščine Martina Janžekoviča, za podpredsednika Borisa Mužarja, za predsednika IS pa Antona Horvata
ČRNOMELJ — Če odštejemo nekaj proceduralnih zapletov v zvezi s spremembami dveh členov začasnega poslovnika skupščine občine Črnomelj ter razburjenje zaradi ukaza o spremembi hrambe orožja, s katerim je gospodarila TO, je konstitutivna seja nove črnomaljske občinske skupščine potekala brez zapletov, tako rekoč kot po maslu. To je nedvomno tudi zasluga Demosa, Socialistične zveze, ZKS-Stranke demokratične prenove in ZSMS-Liberalne stranke, ki so se bili sposobni sporazumeti o razdelitvi funkcij po proporcionalnem načelu, upoštevaje seveda strokovnost kandidatov in voljo volivcev.
Za predsednika občinske skupščine je bil skoraj soglasno izvoljen dipl. inž. agronomije in sedanji direktor Ljubljanske banke v Črnomlju Martin Janžekovič, ki je dobil 51 od 53 možnih glasov; predlagala ga je Socialistična zveza. Podpredsednik skupščine občine je postal absolvent filozofske fakultete, sicer pa sekretar OK ZSMS-LB Boris Mužar (predlagala ZSMS-LS), ki je
• Za predsednika družbenopolitičnega zbora so črnomaljski poslanci izvolili Antona Malenška (Demos), za podpredsednika Francija Jermana (ZSMS-LS), za predsednika zbora združenega dela Matjana Hutaija (ZKS-SDP), za podpredsednika Antona Belca (Demos), za predsednika zbora krajevnih skupnosti Antona Marentiča (SZS), za podpredsednika pa Staneta Movrina (ZKS-SDP).
dobil 43 glasov. Za predsednika izvršnega sveta so se poslanci odločali med kandidatom koalicije Demosa Antonom Horvatom, dipl. ekonomistom in inž. strojništva, dosedanjim podpredsednikom IS in predsednikom komiteja za družbeni razvoj, ter Jožetom Strmcem (kandidatom ZKS-SDP), višjim
CENEJŠE KNJIGE IN ZVEZKI
SEMIČ — V semiški osnovni šoli imajo že več let akcijo za nabavo učbenikov in delovnih zvezkov za učence. Po letošnjem pregledu učbenikov so ugotovili, da bi jih morali za prihodnje šolsko leto na novo kupiti le 15 odst., starši, ki se bodo odločili za nakup knjig in delovnih zvezkov preko šole, pa bodo plačali le polovico vsote, ki bi jo sicer morali odšteti v knjigarni. Lani se za tovrstno uslugo šole ni odločilo le 8 se-miških staršev.
upravnim delavcem in dosedanjim podpredsednikom komiteja za družbeni razvoj. Od 52 volivcev jih je za Horvata glasovalo 37, za Strmca pa 15.
Skupščina občine je Horvata tudi zavezala, da do 28. maja pripravi predloge za podpredsednika IS in njegove člane.
Martin Janžekovič, dolgoletni gospodarstvenik in družbenopolitični delavec, ki je pred časom 9 let že vodil občino, je ob izvolitvi dejal, da bodo s skupnim delom vodili skupščino tako, kot se času spodobi: z veliko razpravljanj, medsebojne tolerance in razumevanja. »Položaj v črnomaljski občini je slabši kot v slovenskem povprečju, ker imamo staro tehnologijo, avtohtone in ne preveč atraktivne proizvodne programe, a tudi ne obvladujemo celotnega gospodarstva v občini. Prepričan pa sem, da nam bo uspelo zagotoviti najpomembnejše pogoje za uspešnejše gospodarjenje ter ustvariti pogoje za angažiranje vseh umskih in materialnih sposobnosti občanov. Vemo, da imamo precej preveč zaposlenih za sedanjo proizvodnjo, zato bo čas, ki prihaja, lahko tudi presenečenje. Morda bo prišlo tudi do zapletov pri zaposlovanju in socialni varnosti ljudi,« je poudaril v svojem nastopnem govoru Janžekovič, pri tem pa zagotovil, da to niso programska izhodil"
Martin 'Janžekovič, novi predsednik črnomaljske občinske skupščine
program
skupaj.
išča, saj si bodo morali dela v skupščini zastaviti
M. BEZEK-JAKŠE
Inkop je na robu prepada
Morda pa že pade vanj — Kupci ne plačujejo — Z< sleni na čakanju doma — Predragi materiali
— Zapo-
KOČEVJE — Inkop Kočevje zaposluje 215 ljudi, od tega jih je od 14. maja 92 doma na čakanju in dobivajo 80 odstotne plače. To bo trajalo, dokler ne bo spet dovolj dela za vse, oz. dokler bo imel Inkop denar za ta plačila, saj denar za te plače ne dobiva ne od občine in ne od republike, je povedal sekretar podjetja Anton Križ.
Težave Inkopa so se začele 15. marca, ko so kupci prenehali plačevati, saj so doživeli takorekoč finančni zlom. Denarja ni bilo za plače in račune pri banki imajo blokirane. To velja za kupce iz vse Jugoslavije. Nobeni pismeni
Doma čakajo na Itasovo rešitev
Direktor Ivan Hrkač o seznamu 184 »čakajočih na domu« in možnostih, da se bo ____Itas prebil iz težav — Rešitev nikakor ni v razprodaji premoženja
KOČEVJE — V Itasu Kočevje je 184 zaposlenih dobilo odločbo, naj ne prihajajo več na delo, ker so določeni za tako imenovano »čakanje na domu«. V. d. direktoija družbenega podjetja Itas Ivan Hrkač je o njihovi perspektivi in bodočnosti podjetja povedal tole: »Povpraševanje po naših proizvodih je večje, kot je bilo v zadnjih letih. Kupci pa so slabi plačniki in tudi pogoji za njihovo kreditiranje so se močno poslabšali. Za kredite bi potrebovali kar 6-krat več denarja, kot ga imamo. Težave imamo tudi z nakupom materialov za našo proizvodnjo. Prav zato smo se odločili za kolektivni dopust zaposlenih med prazniki. Strokovne služe pa so medtem dobile nalogo, da zagotove vse potrebno za nemoteno delo. Vendar nabava in priprava materiala ni potekala po načrtu, račun pri banki smo imeli že 40 dni blokiran, zato smo se odločili
za nov, že prej načrtovan ukrep, da pošljemo 184 ljudi domov, in smojim tudi izdali odločbe p tem. Dobivajo 80-odstotne plače. Že po praznikih pa smo sprejeli 30 teh, ki so bili na čakanju, nazaj na delo.
V vojni je tako: če se večja enota ne
Ivan Hrkač
Sedem kilometrov do rešitve?
Za enkrat šolstvu v treban
Istvu v trebanjski občini ne grozijo globoki rezi v jedro 150.000 din
TREBNJE — Na slovenski ravni ne bo lahko ta čas, ko se gospodarstvo otepa s pomanjkanjem denarja, šolstvo pa je komaj dobro utihnilo v zahtevah za izboljšanje možnosti lastnega dela, ugoditi volji enega in drugega področja, in to tako, da bi bilo obema prav. Se težje bodo iskale tovrstne rešitve občine, kolikor so dolžne ukrepati po razdelitvi pristojnosti med republiko in lokalno raven.
Problem, ki pa ni vsesplošen v republiki, a je zato nedvomno pereč za trebanjsko občino, je podružnično organiziran pouk. S tem v zvezi je dosti besed o OŠ Šentlovrenc, ki ji je matična šola trebanjska osnovna šola. Kot ugotavljajo, šentlovrenška 120 let stara šolska stavba ne bo več dolgo primerna za pouk brez temeljite sanacije; že zbranih 150.000 din, na kolikor so ocenili stroške za najnujnejša popravila, pa obeta, da bodo nekatera obnovitvena dela, vendar lahko stekla. Toda v debatah o OŠ Šentlovrenc sogovorniki poudarjajo bolj kot trenutno dotrajano streho in vlažne stene vprašanje, ali je to podružnico s 45 otroki v 4 delno kombiniranih razredih še smiselno držati pri življenju ali bi bilo bolje otroke voziti v 7 km oddaljeno Trebnje. »Naša šolska politika je trenutno proti ukinjanju po-
družničnih šol. A tudi sam ne vidim pravega vzroka za ukinitev v omenjenem konkretnem primeru. Po eni strani lahko navedem, da imajo npr. v domžalski občini podružnične šole, in to le 2 do 3 kilometre od matične. Po drugi strani ocenjujem vzgojni vidik podružnične šole kot take in menim, da je v njej delo učinkovitejše. Pouk ni manj kakovosten, kot je v matični šoli, saj npr. nabavljamo potrebna učila vsem šolam,« pravi o zadevi Štefan Kamin, direktor trebanjske Vzgojno-izobraževal-ne organizacije.
Kar zadeva šolstvo v trebanjski občini, se ga drži obilica skupnih slovenskih bremen iz naslova pičlih denarnih sredstev. Pod pezo teh težav zato občinske oblasti, šolske in druge, iščejo salomonsko rešitev, pri čemer pa zaenkrat še niso tako daleč, da bi napovedovali mo-
rebitno ukinitev svoje poletne šole v naravi v Pavičinih pri Pulju ali prehod na dvoizmenski pouk.
Po mnenju vodje podružnične osnovne šole v Šentlovrencu Marte Grmovšek, bi ukinitev morebitna šola koristila minimalno, škodila pa več. »V taki šoli se otrok ne izgubi v množici anonimnih ljudi, učitelj se mu lahko posveti. Prostor je sicer pomemben dejavnik, vendar sam ne zagotavlja otroku dobrega počutja v zgodnjem obdobju odraščanja,« meni Grmovškova in dodaja, daje šola močno povezana s krajem.
Vsa ta dejstva in ocene pa imajo svojo ceno. Če jo bo občina plačala, bo pokazal čas. Ne gre pa prezreti veijetno dosti strokovno podprtega mnenja iz. občinskega sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti, da bi lahko občinski parlament z izglasovanjem višje prispevne stopnje za družbene dejavnosti odgovoril mnogo tega o usodi (podružničnih) šol v občini. Kot vemo, je parlament v prejšnji sestavi nedavno te stopnje z glasovanjem znižal, zavedajoč se, da je denarja malo.
M. LUZAR
more prebiti, se razdeli na manjše in se dogovorijo, da se čez toliko in toliko časa spet zberejo na določenem kraju, seveda, kdor preživi. Tako smo se dogovorili tudi v Itasu. Razdelili ga bomo na 6 samostojnih enot. Prva, Energo-Itas, že uspešno deluje in ima dovolj dela zase do konca leta, pa tudi za preostali Itas je pridobila precej naročil. Ostale enote, ki bodo s 1. julijem začele poslovati kot podjetja, pa so še: Servis in trgovina, ČAŠ (cisterne, avtomešalci, silosi), PIN (prikolice, nadgradnja), KO-TAL (ležaji) in Termo-ltas, kjer bo imel večinski delež ribniški RIKO. Nove programske enote je treba usposobiti, da bodo znale gospodariti tako, da bo-
•Na vprašanje o zadolženosti Itasaje direktor Hrkač odgovoril, da se je v zadnjem letu dni le malo zadolžil. Iz teh stisk se bodo reševali tako kot drugi v Jugoslaviji. Meni pa, da s tem ne bi smelo biti preveč težav, saj ima podjetje osnovna sredstva, ki presegajo njegove dolgove. Samo če bi prodali stanovanja, počitniške domove in počitniške prikolice, ki jih imajo, bi z izkupičkom pokrili vse dolgove. Vendar menijo, da to ni rešitev, in bodo skušali vse to ohraniti. Rešitev je v sodobnejši in donosni proizvodnji.
do imele odprto pot v Evropo. Direktorji bodo odgovorni za proizvodnjo in prodajo, ne bodo pa polagali računa političnim strankam, sindikatu in še komu ali pa se ukvarjali s popoldanskim delom itd. Kljub težavam za Itas je rešitev, saj bomo letos tudi povečali izvoz v države EGS za najmanj 100 odstotkov.«
J. P.
KOČEVARJI
PRIHAJAJO
KOČEVJE — Za soboto, 26. maja, je napovedan obisk 120 Kočevarjev iz Avstrije in še nekaterih drugih gostov iz te sosednje republike. Med drugim si bodo ogledali tudi cerkve v Stari Cerkvi in na Trati v Kočevju (Spominski park) ter nekatere druge objekte in kraje. Na Trati jih bo ob 11. uri sprejel predsednik občinske skupščine Kočevje Mihael Petrovič. Naslednja večja skupina Kočevarjev je napovedala obisk za drugo polovico julija.
opomini ne zaležejo. Nekaj plačil pa so le dosegli tako, da so Inkopovi uslužbenci obiskali neredne plačnike. Vendar je' med prvomajskimi prazniki prišlo spet do zastoja plačevanja, zato so se odločili za ukrep »odvišne zaposlene na čekanje«.
Do zloma prihaja zato, ker je kupna moč padla in ker je gospodarstvo preobremenjeno z raznoraznimi dajatvami. Zdaj nekako pridejo v Inkopu skozi le z izdelki, v katerih je veliko dela in malo materiala, ker je material predrag, saj so polproizvodi obremenjeni s pretiranimi družbenimi dajatvami. Delno INKOP rešuje njihova lakirnica, ki so jo uredili v sodelovanju s švedskim partnerjem.
J. P.
PREDSTAVNIKI KMEČKE ZVEZE
V zapisu iz prejšnje številke Dolenjskega lista »Novi predsednik je predlagal mir« je prišlo pri obdelavi rokopisa v tehničnem oddelku do napake, zaradi katere niso navedeni vsi predstavniki Slovenske kmečke zveze — podružnice Trebnje, ki to stranko zastopajo v družbenopolitičnem zboru trebanjske občinske skupščine. Pisati bi moralo »Tako so delegati DPZ Alojz Metelko, Marjan Jevnikar, Darko Bartolj, Ciril Pungartnik, Janez Prosenik, Anton Fortuna, Peter Brcar (SKZ),« itd. V prejšnji informaciji je bilo namreč navedeno «Tako so delegati DPZ Alojz Prosenik, Anton Fortuna, Peter Brcar (SKZ),« itd. Vsem, ki se čutijo kakorkoli oškodovane in prikrajšane zaradi omenjene nepopolne in napačne informacije, izrekamo dolžno opravičilo, spoštovanje in iskrene želje za uspešno nadaljnje delo v novoizvoljenem parlamentu.
REBOLJ PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA
TREBNJE — Delegati vseh treh zborov trebanjske občinske skupščine so na torkovi seji volili izvršni svet, in sicer je postal predsednik občinske vlade Jože Rebolj, kije na tej funkciji zamenjal Maksa Kurenta. Člani izvršnega sveta so Majda Ivanov, zadolžena za področje obče uprave, družbenih dejavnosti in proračuna, Darko Bartolj, skrbel bo zlasti za obrt in malo podjetništvo, Peter Brcar, v izvršnem svetu bo zadolžen za gradbeništvo ter stanovanjske in komunalne zadeve, Tone Fortuna, ki bo v izvršnem svetu skrbel predvsem za kmetijsko dejavnost, Božo Perko, katerega delovno področje v vladi se bo nanašalo predvsem na urejanje prostora, varstvo okolja in industrijo, in Ana Nahtigal, zadolžena za socialno varstvo, vzgojo in izobraževanje. Od kandidatov za člane IS iz predloga mandatarja Rebolja na funkcijo nista bila izvoljena Jure Žlajpah in Jožica Strmole; namesto slednje bo gospodarsko področje začasno »pokrivala« v IS Ivica Bandelj. Delegati niso izvolili za sekretarja skupščine predlaganega kandidata Tomaža Plazarja, zato bo sledilo iskanje novega kandidata.


LH
IZ NkŠII-1 OBČIN

IZ NNŠIH OBČIN

Za mandatarja en sam kandidat
— Novoobčin-
Delegati brežiške skupščine so za župana izvolili Ivana Tomšeta — Nove ______sko vlado bo sestavljal Ciril Kolešnik — Popoldanska zasedanja
BREŽICE — Prvo zasedanje novo izvoljene občinske skupščine je trajalo dolgih 10 ur, k čemur je precej prispevalo razpravljanje o odloku za volitve predsednika in podpredsednikov skupščine, predsednikov posameznih zborov ter predsednika in članov izvršnega sveta. Najbolj seje zataknilo ob dopolnilu, po katerem naj bi kandidati za župana predstavili svoje videnje razvoja občine.
V popoldanskih urah so se na skup-
nem zasedanju zbrali delegati vseh treh zborov. Skupina delegatov Demosa, ZSMS in Zelenih je za župana predlaga-
la Ivana Tomšeta, rojenega 1942, zaposlenega v Termah Čatež, ki je delegat
ZSMS in Zelenih. Njegovega protikandidata Stanka Zlobka, rojenega 1947, dosedanjega predsednika skupščine ob-
čine Brežice, je predlagala skupina delegatov sedanje opozicije — ZKS SDP
in SZDL.
Med 66 glasovnicami (vse so bile veljavne) je Ivan Tomše prejel 37 glasov podpore, Stanko Zlobko pa 29. Tako je od minule srede naprej Tomše novi brežiški župan. Ko je spregovoril dele-
Krška občina ostaja še brez vlade
Z 2. redne seje
KRŠKO — Po peturnem pone-deljskovem zasedanju krške občinske skupščine, ki se.'
ot sestala
,, je to pot
drugič v novi sestavi, je bilo jasno,
da ni več mogoče naprej. Tako na tej seji niso izvolili predsednika izvršnega sveta in članov občinske skupščinske vlade, ampak jih bodo šele na nadaljevanju seje, ki so jo preložili na 31. maj.
Takega razvoja dogodkov sicer ni bilo mogoče predvideti, lahko pa gaje bilo slutiti po dopoldanski tiskovni konferenci Socialdemokratske zveze Krško, kjer je bilo sporočeno, da niti socialdemokrati niti Demos ne bodo sodelovali v novi občinski vladi. Kot so povedali na tej tiskovni konferenci, je mandatar za sestavo občinske vlade, Brane Janc (ZSMS — Liberalna stranka), sicer imel razgovore s strankami, ampak z vsako posebej. Po mnenju
O

Brane Janc, mandatar krškega izvršnega sveta
strankarskih prvakov pa bi se lahko pogovarjal le z Demosom, kije tudi na volitvah nastopal skupaj. Tak način pogovarjanja o sestavi nove vlade so v SDZ ocenili kot poskus razbijanja Demosa.
Z zapleti pa se je nadaljevalo še na skupščini. Celo uro je trajalo, da so se na seji dogovorili, ali naj bo na dnevnem redu tudi sklep o financiranju strank ali ne. Končno so sprejeli sklep, naj ta točka ostane na dnevnem redu, čeprav je predsednik skupščine v soglasju s predsedstvom predlagal, da te točke ne bi obravnavali. Potem je sledila potrditev zapisnika prejšnje seje in pa izvolitev podpredsednika skupščine. Z enim samim glasom prednosti (37:38) je zmagal dr. Stane Sunčič pred prof. Ivanom Mirtom.
Kot rečeno, se je najbolj vroča razprava začela ob 4. točki dnevne ga reda, ko so prišle na vrsto volitve predsednika, podpredsednika in članov novega izvršnega sveta. V uvodnem govoru je Brane Janc povedal, da je imel s strankami dva kroga razgovorov, pripravljenost za sodelovanje v vladi pa so pokazale vse stranke razen SDZ. V petek pa je prišlo do nepredvidene spremembe v stališčih nekaterih strank v Demosuin mandatarje sprevidel, da stranke ne bodo podprle takega IS na seji skupščine. Kljub temu da je Janc poudarjal, kako pomembno je, da krška občina dobi vlado v čim krajšem času, pa imen članov vlade le ni prebral, ker ni bil dosežen dogovor s strankami. Tega ni storil niti potem, ko so ga k temu pozvali nekateri strankarski prvaki, ki jih je predsednik občinske skupščine na pobudo ZKS — SDP tudi vključil v splošno javno obravnavo tega vprašanja. Vendar pa rešitve že na tej seji ni bilo mogoče najti, in to kljub posvetom in odmorom, zato so se odločili, da bodo s sejo skupščine nadaljevali konec maja. j SIMČIČ
gatom v skupščini, je izrazil prepričanje, da je bodočnost v parlamentu, ne pa v treh posameznih zborih. Osnovo za tako delo že imajo, saj je že prejšnja za-
• Edinega kandidata za mandatarja so predlagali delegati iz tabora Demos — ZSMS — Zeleni. Ciril Kolešnik (po poklicu prostorski planer, rojen 1950) je dobil 49 glasov, medtem ko je bilo 12 glasovnic neveljavnih. Kolešnikova naloga je, da v času 10 dni izbere sodelavce za novo občinsko vlado. Ko bo to delo opravljeno, se bo skupščina ponovno sestala. Delegati bodo tajno glasovali o vsakem izmed predlaganih članov izvršnega sveta. Predsednik in člani IS bodo izvoljeni v primeru, če bo za njih glasovala večina navzočih delegatov in če bo izvoljenih več kot 80 odst. predlaganih članov.
vič, dr. Peter Zorčič in prof. Marjan Gregorič. V prvem krogu je bil izvoljen Jože Baškovič (35 glasov), medtem ko jo je v drugem krogu v boju z Jernejem Zorkom nekoliko bolje odnesel Marjan Gregorič. Pretekli četrtek so volili tudi predsednike posameznih zborov in njihove namestnike. Za predsednico zbora krajevnih skupnosti so izvolili Angelco Gregl iz Bizeljskega (KZS), za njenega namestnika pa Jožeta Molana iz Artič (KZS). Družbenopolitičnemu zboru bo predsedoval Milan Pinterič iz Bizeljskega (KZS), njegov namestnik pa bo Drago Ivanšek iz Artič (ZSMS). Pred-
sednik zbora združenega dela bo Zvon-ne Čatež) in njegov na-d).
B. DUSIČ
ko Krulc (Terme (
~atež) in njegov namestnik Ivan Pinterič (Motel Čatež)
sedba skupščine sprejela sklep, da se
bodo vsi zbori načeloma sestajali na skupnih sejah.
Za podpredsednika skupščine so bili predlagani Jernej Zorko, Jože Baško-
ENOTE CIVILNE ZAŠČITE SE BODO POMERILE
BREŽICE — Na stadionu se bodo v nedeljo, 27. maja, zbrale ekipe iz krajevnih skupnosti in večjih delovnih organizacij, ki so se prijavile za tekmovanje iz prve medicinske pomoči in obvladovanja gasilskih veščin. Sodelovala bo tudi občinska gasilska enota. V Brežicah je to že 18. tekmovanje zapored. Z njim vsako leto proslavijo dan civilne zaščite. Po razglasitvi rezultatov bodo podelili priznanja za najboljše dosežke in priznanja za prizadevnost pri razvoju civilne zaščite v občini. Če bo nagajalo vreme, bodo enote prve medicinske pomoči tekmovale v osnovni šoli, gasilske enote pa pri Tovarni pohištva.
ZA PREKRITJEM ŠE FASADA — Cerkev sv. Roka v Brežicah je dragocen kulturnozgodovinski spomenik, ki ga prištevajo med bisere baročne cerkvene arhitekture. Stavbo so 1983 prekrili, lani so zbetonirali zračno ki-neto in preprečili, da bi jo uničevala vlaga, letos pa nameravajo obnoviti zunanjščino. Slikar in restavrator Miklavžin iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto te dni odkriva na cerkvi stensko poslikavo, katere obnovitev bo cerkev še polepšala. (Foto: J. Teppey)
Prvi »NE« po preteku četrt stoletja
Referendumu na rob
BREŽICE — Po toči zvonili je prepozno in lahko je biti pameten potem, ko je vse mimo, toda mnogi so nedeljskemu referendumu že vnaprej napovedovali polom. Nepoučeni volivci so kritizirali novo oblast, čeS da je takoj začeta s prosjačenjem, drugi so bili prepričani, da je čas za glaso vanje slabo izbran, marsikdo pa ni prišel na volišče, ker je menil da ima za letos dovolj volitev, kakršnekoli so že.
Veliko ljudi je bilo slabo informiranih, čeprav so z vabili vred dobili na domove tudi brošuro z opisom cest, ki naj bi jih posodobili s šestim občinskim samoprispevkom. Vse je bilo preveč uradno, priprave so bile razvlečene in so zaradi tega zvodenele, namesto da bi se v zadnjem mesecu koncentrirale in dosegle vrh. Vendar ni bilo do sedaj običajne politične akcije. Kljub temu ni mogoče trditi da bi bila odločitev drugačna, vsaj pri tistih občanih ne, ki so po preteku četrt stoletja čez glavo siti samoprispevkov.
Kot kaže, verjamejo vanje le še v najodročnejših krajih, kjer je to edini način, da dobijo nekaj drobtinic z občinske mize. Največjo pripravljenost za samoprispevek so pokazali volivci Poštene vasi na Cerkljanskem, kjer so se vsi brez izjeme izrekli »za«. Sledijo jim Piše-čani z 79 odst. in volivci krajevne skupnosti Pečice-Križe s 53 odst Uradni komisiji za pripravo referendumskega progorama res ni kaj očitati Ta je na zahtevo skupščine že januarja lani pregledala in popisala ceste, kompleten program z variantami pa je izročila Socialistični zvezi v avgustu. Septembra so stekli prvi dogovori s predstavniki krajevnih skupnosti nato pa že zbori volivcev, kjer so program sprejeli vendar je glasovanje pokazalo drugačno razpoloženje, morda tudi zaradi praznine pred referendumom.
J. TEPPEY
Sindikati za plače po meri Evrope
V krški sindikalni organizaciji je že polovica nekdanjih članov
KRŠKO — Sindikati se bodo lahko enakopravno pogovarjali z delodajalci le, če bodo močni, močni pa bodo, če bodo imeli dovolj članov. In glede tega si v krški občini ne delajo preveč skrbi, sqj se delavci v dolug velikem številu včla-njajo v sindikat. V občinskih sindikatih ocenjigejo, daje včlanjenih že 45 odst. nekdanjih članov.
manj denarja, kot bo to dole lektivni pogodbi,« pravi Čei
iločeno v ko-moša.
J. S.
Gre to pripisati samo obljubam sindikalnih aktivistov o višjih plačah ali pa tudi delavci čutijo, da bodo sindikati močni, če jih bo čimveč v sindikatih? Bržkone velja tako eno kot drugo, v krškem primeru pa gre tudi za posebnost: tamkajšnji sindikat seje nekako najprej zavedel novih razmer in začel s prenovo celo prej, preden seje ta začela na republiški ravni. »Pri tem sta nas vodili dve načeli: hoteli smo povečati učinkovitost uresničevanja želja in potreb naših članov, hkrati pa smo prevzeli vlogo servisa za sindikate podjetij in za odbore dejavnosti. Trudili smo se tudi in se seveda še, da smo vezni člen med občinskim in republiškim sindikatom, med republiškimi odbori dejavnosti in sindikati podjetij,« je povedal Jože Čemoša, predsednik občinskega sveta Svobodnih sindikatov Slovenije v Krškem.
Temeljna naloga sindikata še naprej ostaja, da se bojuje za pravice delavcev. Med temi pravicami pa je prva ta, da delavci dobijo plače. »Morda res ni uresničljivo že ta trenutek, da bo pri nas neto plača 600 DEM, ampak do konca leta bi vendarle morali doseči, da bo to najnižja plača. Če že gremo v Evropo ali pa Evropa prihaja k nam, potem moramo imeti za evropsko storilnost tudi evropske plače. Naj posebej poudarim, da se bomo pogovaijali ves čas samo o neto plačah, ker nas davki in
ta podjetij naj bi bili čisto drugi ljudje, kakor pa so doslej vedrili in oblačili po dosedanjih sindikatih. Podobno velja tudi za regijske odbore sindikatov dejavnosti, kijih je v Krškem devet, in pa za občinske, ki sta dva. Da bo sindikat lahko prevzel vse svoje naloge, bo trajalo še nekaj časa. Pa ne zaradi tega, ker v tovarnah še ni profesionalnih sindikalnih poveijenikov, marveč predvsem zaradi tega, ker še ni podpisana generalna kolektivna pogodba in po njej še panožne. Zatika se predvsem zaradi tega, ker še niso znane cene dela. »Ko že govorimo o tem, moram reči, da se bojimo mentalitete naših ljudi. Preprečiti bomo morali, da bodo nekateri delali za
bi
KOLIKO KOMU IZ REZERV?
POSAVJE — Po obvestilu Službe družbenega knjigovodstva je šest organizacij v regiji prejelo sredstva skupnih rezerv za pokrivanje izgub. Sevniški Kopitarni so dodelili 150.000 din, In-pletu Blanca 201.000, tozdu Agrobla-govni promet Agrarie v Brežicah
114.000,	brežiški Tovarni pohištva
73.000,	Imperialu Krško 129.000 in Komunali Sevnica 23.000. Pri letnem obračunu za 1989 so dopolnitve zveznega zakona o rezervah zahtevale, da morajo vsi zavezanci najmanj 40 odst. nakazati v republiški sklad skupnih re-zev za pokrivanje izgub v 1989. letu. To plačilo je bilo obvezno in neodvisno od prostih sredstev za združevanje v skladu skupnih rezerv.
O ZNIŽEVANJU VELIKO BESED, MALO DEJANJ
BREŽICE — O razbremenitvah gospodarstva je bilo izrečenih že nič koliko pričakovanj in upov, nazadnje pa je vse skupaj zvodenelo. Aprila so se obveznosti iz osebnega dohodka v primerjavi z marcem res znižale, v primerjavi z lanskim decembrom pa ne, če upoštevamo tistih nekaj stotink odst. v Sevnici in Krškem. V brežiški občini so bile decembrske dajatve iz OD 44,06 odst., marčevske 46,78 in aprilske 44,25. V Sevnici so konec leta odvajali 42,43 odst., marca 44,78 in aprila letos 42,25 odst. V Krškem je bila decembrska stopnja 42,89 odst., marčevska letos 45,25 in aprilska 42,35. Razlike v primerjavi z decembrom so tako malenkostne, da o njih ni vredno izgubljati besed. Zato bi bilo za naprej bolje, če bi manj govorili in več naredili.
KMALU SELITEV ZBORNICE V KRŠKO
BREŽICE — Konec meseca bo končana adaptacija prostorov MGZ Posavja v Krškem in ta se bo z junijem odselila iz Doma učencev v Brežicah. Tam je odpovedala štiri pisarne, v Sevnici pa eno. Pri plačevanju najemnine za kvadratni meter ne bo razlike v pri-meijavi s sedanjo tarifo. In tako bodo Brežice izgubile še eno medobčinsko inštitucijo. Izpraznile se bodo številne pisarne in ponudba za oddajo prostorov bo čez noč večja od povpraševanja.
ZA VODILNE JE ŠOLA V POSAVJU
KRŠKO — Danes teden je stekla Labodu podjetniška šola za drugo skupino posavskih direktorjev, ki bi si za obiskovanje predavanj v Ljubljani težko utrgali čas. Odzvalo se je 25 slušateljev iz treh občin. Programje isti, kot gaje pripravila Ekonomska fakulteta že za prvo skupino pred dvema mesecema. Prednost šole doma je v tem, da se udeleženci dobro poznajo in da vedo za ključne probleme gospodarstva v regiji, zato se brez zavor oglašajo in sodelujejo v debatah s predavatelji.
RAZSTAVA IN KONCERT V LAMUTOVEM SALONU
Č f /I
Jože Čemoša, predsednik občinskega sindikata Krško
KOSTANJEVICA — V soboto, 26. maja, ob 19. uri bodo v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici odprli pregledno razstavo del slikarja invalida Stojana Zafreda iz Divače. Avtorja bo otvoritveni slovesnosti predstavil
umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič. Nastopil bo komorni zbor iz Trebnjega pod vodstvom Igorja Teršarja.
Po telefoniji že med razvitimi
V KS Blanca največ naredili za posodobitev cestnega in telefonskega omrežja
BLANCA — V manj razviti krajevni skupnosti Blanca so lani pri posodobitvi cestnega omrežja celo presegli načrte, ki sojih sprejeli predlani ob uspešno izpeljanem referendumu za krajevni samoprispevek. Asfaltirali so lokalno cesto Blanca —Poklek, hkrati pa posodobili cesto Poklek — Selce v skupni dolžini 4300 m.
poti tudi vnaprej ena naših poglavitnih nalog. Moram pa povedati, da nismo le reševali komunalne probleme, ampak smo postavili tudi vzorno strelišče v kulturnem domu, po zaslugi oddelka za
prispevki ter manipulacije v zvezi z njimi ne zanimajo,« meni Čemoša.
Daje v sindikatih res zavel nov veter, kaže tudi temeljita prevetritev kadrov v sindikalni organizaciji. V Svobodnih sindikatih Slovenije v vodstvih sindika-
Ob krajanih so se tokrat izkazali tudi delavci novomeškega cestnega podjetja, pri regulaciji potoka, razširitvi, prestavitvi in utrditvi celotnega odseka ceste pa so sodelovali tudi delavci novomeškega vodnogospodarskega podjetja. S prispevki in udarniškim delom so krajani naredili vse potrebno za asfaltiranje kilometra krajevnih cest Selce —Trate.
prispevka m denar, ki so ga dobili kot pomoč za ureditev cest, ki jih je lani poškodovalo neurje, pa so že lani porabili za 1255 kvadratnih metrov asfalta. »Posledice neuija na nekaterih cestah smo vsaj delno odpravili tudi s pomočjo pripadnikov JLA, zavedamo pa se, da je vzdrževanje makadamskih cest in
* Z vaškimi in gradbenimi odbori ter organi širše družbene skupnosti bo KS Blanca letos sodelovala pri nadaljnjih akcijah, financiranjih iz krajevnega samoprispevka. Na Blanci nqj bi
pripravili in uredili pločnik od naselja
Preuredili so tudi prostore za novo 384-številčno telefonsko centralo, tako
KRŠKI PIHALNI ORKESTER BO TEKMOVAL V PORTOROŽU
KRŠKO — Pihalni orkester Videm iz Krškega, ki deluje že 33 let, bo v nedeljo, 27. maja, dopoldne nastopil na
XI. tekmovanju slovenskih pihalnih orkestrov I. kategorije v portoroškem Avditoriju. V tekmovalnem koncertnem programu in korakanju se bo pomerilo šest orkestrov.
da je 66 čakajočih naročnikov dobilo možnost, da tudi v njihovih gospodinjstvih zazvoni telefon. Dela za razširitev telefonskega omrežja pa potekajo še ponekod na območju Blance in Kladja, kjer je še 45 interesentov. Toda celo potem, ko bodo končno zabrneli telefoni v vseh teh domovih, bo v novi avtomatski telefonski centrali ostalo na voljo številk še za približno 60 naročnikov. Tako naj bi ta nerazvita krajevna skupnost postala po razpredenosti, in gostoti omrežja ena najrazvitejših.
Preostali denar od krajevnega samo-
do železniške postaje, stekla naj pripravljalna dela za asfaltiranje odseka ceste Vrhek. V Dolnjem Brezovem naj bi sofinancirali izgradnjo vodovodnega rezervoarja in polaganje zapornega sloja asfalta na cesto. V Čanju naj bi pričeli posodabljati cesto proti Blanci, Priklance pričakujejo razširitev ceste proti Gornjemu Leskovcu, na Pokleku razširitev ceste do Brunka in pripravo posodobitve ceste v Brinje. V Krajnih Brdih naj bi posodobili cesto do Kladja in odsek v Zgornjem Kladju.
Jože Novak
ljudsko obrambo smo prejeli opremo za enote civilne zaščite v primeru nesreč z zastrupitvami itd.,« je povedal tajnik KS Jože Novak.	p. p.
Novo v Brežicah
PRIPRAVLJENI NA VSE Tudi Brežičani so si ogledali ponovljen sporni prenos zasedanja republiške skupščine in večina je televizijcem lahko kar hvaležna. S tem ko so na sprejemnikih spremljali katastrofalno zmedo, neorganiziranost in skorajda otročje obnašanje, so bili občani pripravljeni skorajda na vse. Tako vsaj zasedanje domače občinske skupščine ni moglo nikogar razočarati, nasprotno, z njegovim potekom so lahko mirne duše zadovoljni.
PO SVOJI GLAVI — Občinski politični veljaki so ves čas od volitev dobro izkoristili. Nenehno so stikali glave in se dogovarjali o razdelitvi oblasti, a izkazalo se je, da so delegati le odločali tudi po svoji glavi. Po nekih tihih dogovorih naj bi bil namreč izvoljen župan iz esdepejevskega tabora, a rezultati glasovanja so pokazali zmago drugega. Tajno glasovanje vendarle pomeni vrednoto!
ČEZ GLAVO — Po bogatih pripravah in po volitvah samih je ljudem že dovolj neposrednega odločanja. Demokracija je že v redu, ampak vsaj en čas bi radi mir! V brežiški občini tega vzdihovanja preobremenjenih volivcev niso slišali. Odločili so se za referendum za samoprispevek, a na prve težave so naleteli že pri določanju volilnih mest (hišni gospodarji so se naveličali neljubih gostov) in pri imenovanju v volilne odbore. Naslednja in zadnja težava je prišla na sam referendumski dan. Na voliščih namreč ni bilo prav nobene gneče in še tisti, ki so prišli, so izrekali svojo voljo za vso družino.
KJE JE STARA SZDL? — Počasi se oblikuje nova oblast in bolj ko bo dokončno oblikovana, bolj bomo spoznavali, da le tudi stara imela nekatere dobre strani. Brežičanom seje že zasvitalo — ni več stare SZDL, neutrudne organizacije, kije izvrševala vse tiste naloge, ki si jih je omislila politika. Današnje politične organizacije svoje cilje že imajo, še vedno pa se ne ve, kdo jih bo uresničeval!
Krške novice
Sevniški paberki
BATINIZEM — Tako naglo, kot se pluralizira svet politike, se spreminja tudi poslovni svet. Poleg vseh ostalih izmov, ki jih vseh ni mogoče našteti, je krški lastnik verige lokalov pogruntal še novega: bati-nizem. Batinizem, ki že po svojem korenu rriča, od kod izhaja, se je porodil v glavi crškega lastnika majhnih lokalov, imenovanih kafiči. Zamisel za batinizem se je temu gospodu porodila, ko so njegovi zaposleni omenjali sindikat in dobrine, ki so zapisane v sindikalni listi in bodo bržkone tudi v kolektivni pogodbi. Sledi nadaljevanka.
GOLF — Koliko hude krvi je že bilo zaradi golfa v Kostanjevici? Koliko projektov, sestankov, dogovorov, obljub in groženj je že bilo narisanih, dogovorjenih, sklenjenih in snedenih ter izrečenih? Zdaj pa vse kaže, da nazadnje iz vsega skupaj ne bo nič. V krški možganski trust je namreč prispela brzojavka, da so do nadaljnjega ustavljena vsa dela. Kaj bo na vse to rekel novi krški župan Vojko Omerzu in dosedanji direktor Savaprojekta?
PIONIR — Gradbinci so v krizi, pa se sedaj skušajo znajti kar po svoje. Dober jim je tudi denar svojih lastnih delavcev. Medtem ko normalne firme zaračunavajo hiške v Nerezinah po 120 din, jih Pionir svojim delavcem zaračunava po 340 din. In to delavcem, ki jih je poslal na tako imenovani programirani medicinski oddih.
POPRAVEK — Pomotoma smo v eni prejšnjih številk DL zapisali, da seje krški župan bal razvoja komunizma v Bonačevi tovarni. V resnici seje tega bal krški dekan Kurent, kar kaže, kako stara so nasprotja med kristjani in komunisti.
• Oblast naj odstavi novinarje! Kaj takega si v Angliji niso upali že pred dvema stoletjema. (Splic-hal)
BABUŠNICA — protest odbornika družbenopolitičnega zbora sevniške občinske skupščine iz vrst ZKS-SDP Branka Busarja na konstitutivni seji, češ da naj bi bila odstranitev transparenta Demosa, ki je pri hotelu Ajdovec še po volitvah pozi- ■ val k opredeljevanju za zmago Demosa in dr. Pučnika, tudi del oz. odraz politične kulture, je brž obrodila sadove. Moteči transarent so odstranili. Prav nič pa se očitno še ni premaknilo (vsaj nam to ni ■ znano), da bi uresničili tudi pobudo od- , bornika zbora združenega dela Mira Gač- | nika iz Lisce, kije imel na Busarjevo mnenje repliko. Gačnik je rekel, da je, če je tako, treba odstraniti tudi table o pobratenju s srbsko občino Babušnica, ki le prišlece v Sevnico opozarjajo oz. seznanjajo s to , gesto oz. dejanjem dobre volje, medtem ‘ ko se v Babušnici niso potrudili vsaj toliko kot sevniški Občinarji, da bi ob cesti s krajevno tablo namestili še takšno znamenje stikov oz. sodelovanja s sevniško občino.
PIETETA — Ne le ljubitelje lepe slo- \ venske pesmi, ampak še bolj vse, ki vedo, kaj je pieteta, je ob poslovilni pesmi okteta Boštanjski fantje ob odprtem grobu Silvestra Tiholeta na sevniškem pokopališču i hodo motilo brenčanje kosilnice kozjerej-ca iz soseščine. Čeprav je kozjcrejec lahko i videl in slišal, kaj se dogaja, je bil tako vnet , za košnjo, kakor bi se bal, da ne bi morebiti kdo popasel travo in bi domače ljubljenke ostale brez »košte«.
JOVIČI — Malo drugačne sorte motnje so doživeli poslušalci koncerta Dekli®' kega septeta Corona in okteta Boštanjski , fantje, ki gaje ekipa Televizije Slovenije snemala v Lutrovi kleti pod sevniškif gradom. Gre za cikel oddaj o slovenščin' i ••Zdaj pa po slovensko«. Televizijci s® i morali namreč zaradi hrupa nizko letečih letal snemanje ponoviti, sicer bi moral' j oddajo preimenovati »Zdaj pa po JoV'" čevo!«
O 9 OC.» S3 - ,	S.C.5.S	= B'=-r O-S = J \---------------/ V 5B SS_ I bSS.^.S. V o P ^ O 5 'Ji s v 2.»	= r O . "> O
h
Ij !
e
/
-

u- : ČU i cj-
ko i id i
oi-b- |
3t- I iš-
,ki , iJe id im
SO |
Jih ali vi- I
Prebuja mladih
Mladi v Črnomlju so ustanovili kulturni klub
ČRNOMELJ — V Metliki seje v začetku osemdesetih let mladinska kultura močno razmahnila, v njihovih sosedih Črnomaljcih pa je neprestano kljuvalo, zakaj je pri njih na tem področju prazen prostor. To »kljuvanje« je obrodilo sadove. V Črnomlju je marca nekaj zanesenjakov registriralo društvo, imenovano mladinski kulturni klub. Klub šteje že več kot 100 članov, katerih glavna naloga je združiti energijo mladih v dajanju in sprejemanju kulture.
»Se preden smo društvo registrirali, smo pripravili vrsto prireditev, tako koncert, likovne razstave, predavanja in druge kulturne prireditve. Iz tega spontanega sodelovanja je nastala potreba, da se organiziramo in postanemo konkukrenca obstoječim kulturnim institucijam. Mislim na zdravo konkurenco, da ljudje pač lahko izbirajo. Smo nestrankarski, čeprav smo izšli iz ZSMS, ko še ni bila stranka,« pravi predsednik mladinskega kulturnega kluba Boštjan Švajger.
Švajger priznava, da njihov cilj ni le organiziranje prireditev, kakršne so pripravljali doslej, ampak mnogo več. V sodelovanju s sorodnimi klubi želijo pripraviti večje projekte in pri tem pričakujejo pomoč. »Če pomoči ne bo, bo škoda, kajti če
K;
Boštjan Švajger
klub razpade, bo preteklo precej časa, preden se bo v Črnomlju znova oblikovala skupina, ki bo pripravljena ugrizniti v tb jabolko. Kontinuiteto dela pa bo težko zagotoviti tudi nam, če ne bomo dobili primernih prostorov. Sedaj namreč gostujemo okrog. Računamo na prostore na bivšem strelišču, za katere ima uporabno dovoljenje ZSMS-Liberalna stranka,« pripoveduje Švajger.
Pravi tudi, da v klubu načrtujejo veliko zanimivih stvari, ne želijo pa postati disko. Njihovi programi naj bi bili kvalitetni. Ne dvomijo o dobrem obisku, saj so Belokranjci že dosedanje njihove prireditve dobro sprejeli.
M. B.-J.
Dolenjski praznik slovenske knjige
V tovarni Krka prihodnji teden že 13. dolenjski knjižni sejem — Gost otvoritvene slovesnosti bo Jože Javoršek — Razstava ob 70-letnici »nc
NOVO MESTO — KUD Krka, knjigama Mladinske knjige v Novem mestu in Študijska knjižnica Mirana Jarca ostajajo zvesti tradiciji in bodo skupaj pripravili tudi letošnji, že 13. dolenjski knjižni sejem. Ta največja tovrstna kulturna manifestacija v delu Slovenije, ki ga oklepata Sava in Kolpa, bo ves prihodnji teden, od ponedeljka, 28. maja, do vključno sobote, 2. junija, vse pa se bo dogajalo v Krkini poslovni stavbi v Ločni.
V avli te stavbe bo velika prodajna razstava knjig, ki sojih slovenske založbe izdale od lanskega do letošnjega maja. Janez Brulc, vodja knjigarne Mladinske knjige, ki s sodelavci pripravlja to razstavo, pravi, da bo na panojih na ogled in naprodaj nad 800 naslovov knjižnih novosti najrazličnejše vsebine. Knjige bodo prodajali z običajnim sejemskim popustom, ki pa bo dovolj velik, da se bo nakup izplačal.
Študijska knjižnica Mirana Jarca bo na sejmu postavila dve razstavi. Prva bo predstavila pisateljsko delo Jožeta Javorška, dolenjskega rojaka, ki bo gost otvoritvenega večera 13. dolenjskega knjižnega sejma, in sicer v ponedeljek, 28. maja, ob 19. uri. Jože Javoršek je plodovit pisatelj, pesnik, dramatik, satirik in polemik, njegov opus šteje več kot 40 knjig, da mnogih objav v revijah, zbornikih in drugih publikacijah niti ne omenjamo.
Druga razstava pa ob posvečena 70-letnici »novomeške pomladi«. »To ob knjižno-slikovna razstava o kulturno-umetniškem gibanju v Novem mestu le-
Dolenjci peli med najboljšimi
Na 12. mladinski pevski reviji v Zagorju ob Savi nastopili otroški in mešani mladinski zbor novomeške ter mlajši mladinski zbor trebanjske glasbene šole in _______mladinski zbor OS Ribnica — Prvi trije na revijo v Celje
ZAGORJE OB SAVI — V tem zasavskem rudarskem mestu je bila minuli petek in soboto že 12. revija mladinskih pevskih zborov Slovenije. Na šestih koncertih v Delavskem domuje nastopilo kar 41 zborov, od tega dva iz zamejstva. Med sodelujočimi je bilo osem otroških, pet mlgjših mladinskih, dvgjset mladinskih, trije dekliški in pet mešanih mladinskih zborov.
Prvič so se na tej republiški prireditvi, ki jo Slovenska pevska zveza, ZKO Slovenije in Svet revije mladinskih pev-
skih zborov pripravijo vsako drugo leto, predstavili kar štirje zbori iz Dolenjske. To so: otroški zbor glasbene šole Marjana Kozine iz Novega mesta pod
• TRIJE DOLENJSKI ZBORI V CELJE — Strokovna žirija 12. revije mladinskih pevskih zborov v Zagorju, ki ji je predsedoval Jernej Habjanič iz Ljubljane, je visoko ocenila kakovost otroškega in mladinskega zborovskega petja na tej bienalni republiški prireditvi. Z njenim strokovnim priporočilom so se na tekmovalno mladinsko pevsko revijo prihodnje leto v Celju uvrstili tudi dolenjski zbori, in sicer otroški in mešani mla-dinski zbor Glasbene šole Marjana Kozine ter mlajši mladinski zbor Glasbene šole Trebnje.
vodstvom Cvetke Hribar in ob klavirski spremljavi Tatjane Hadl, mlajši mladinski zbor glasbene šole Trebnje, ki ga
NOVA RAZSTAVA V POSAVSKEM MUZEJU
BREŽICE — Danes, v četrtek, 24. roaja, bodo v galeriji Posavskega muzeja ob 19. uri odprli novo likovno razstavo, tokratni razstavljavec pa je Henk J- Mual. Na otvoritvi razstave, ki bo na °gled vse do 22. junija, bo kulturni program izvedel komorni ansambel Alpe Adria iz Zagreba.
»ČRNA ŽENA« TUDI V SEVNICI
SEVNICA — Razborska kulturna skupina po uspešni premieri ljudske 'gre Črna žena, ki jo je zrežiral Rudi Beršnjak, na Razborju in po prvem gostovanju preteklo soboto na Studencu nadaljuje turnejo po domačih krajih. V Potek, 25. maja, ob 19. uri bo nastopila v dvorani sevniškega GD. Naj povemo ?e imena igralcev te tridejanke: Andreja 'o Darinka Avguštin, Rudi Beršnjak, fepi in Toni Cesar, Bernarda Dobov-*ek, Milan Klenovšek, Vitko Palčnik, Cvetka Šeško, Meta Škorporc in Mar-ian Tajhmajster. Šepe talka je Zdenka Šeško, za razsvetljavo in zvočne efekte Pa skrbi Luka Cesar.
LINHARTOVA
PRIZNANJA
POSTOJNA — Minulo soboto seje tu končalo 33. srečanje gledaliških sku-P‘n Slovenije oziroma 3. Linhartovo srečanje. Linhartovo plaketo, najvišje Priznanje za delo in ustvarjalne dosežke !ja gledališkem področju, so podelili [atjani Košir, igralki Čufarjevega gledališča na Jesenicah. Linhartovo listino s« dobile Edita Frančeškin (ZKO Ko-Per), Branka Bezeljak-Glazer (Ptuj) in Irena Virant (Ljubljana). Podelili so tudi trinajst zlatih Linhartovih značk. Med dobitniki priznanj za delo na gledališkem področju tudi tokrat ni nikogar iz dolenjske ali posavske regije.
vodi Tatjana Mihelčič, ob klavitju pa spremlja Damjana Zupan, mladinski zbor OŠ Franceta Prešerna iz Ribnice pod vodstvom Bernarde Kogovšek in mešani mladinski zbor glasbene šole Matjana Kozine iz Novega mesta, ki ga vodi Jožica Bradač.
V skladu z razpisom seje vsak od sodelujočih zborov predstavil s programom, kije obsegal tri do štiri pesmi oziroma zborovske skladbe različnih slogovnih obdobij in kompozicijskih tehnik. Vsi zbori so izvedli najmanj po eno sodobnejše delo, napisano po letu 1975. Pomutacijski, to je dekliški in mešani zbori so imeli v programu tudi po eno skladbo Jakoba Gallusa, s čimer so nakazali program za prihodnje leto ozi-
KNJIŽNA RAZSTAVA IN SREČANJE Z J. DULARJEM
ČRNOMELJ — 75-letnico rojstva slovenskega pesnika in pisatelja Jožeta Dularja, živečega v Metliki, kjer je tri desetletja vodil Belokranjski muzej in Belokranjsko muzejsko društvo, se uveljavil tudi kot krajevni zgodovinar, etnograf in ploden publicist, bodo v Črnomlju počastili danes, v četrtek, 24. maja. V ljudski knjižnici bodo ob 13. uri odprli razstavo Dularjevih leposlovnih, strokovno-publicističnih in drugih del, rokopisov in fotografij iz njegovega življenja. Na otvoritvi razstave, ki bo na ogled do petka, 8. junija, bo Jože Dular sam govoril o svojem življenju in delu. Črnomaljska Ljudska knjižnica je pripravila to razstavo v sodelovanju s Študijsko knjižnico Mirana Jarca.
roma Gallusovo leto ob 400-letnici smrti tega našega skladatelja. V okviru tega »predpraznovanja« je še posebej odmevno izzvenelo vseh devetih krstnih izvedb skladb slovenskih skladateljev Jakoba Ježa, Radovana Gobca, Aljoše Solovere, Marijana Gabrijelčiča, Stanka Jericija, Mitje Richenberga, Jožeta Trošta in Dine Slame. Od dolenjskih zborov je imel krstno izvedbo v programu mlajši mladinski zbor glasbene šole iz Trebnjega, predstavil pa je zborovsko skladbo Pust, ki jo je na besedilo Iga Grudna napisal Jakob Jež.
ta 1920 in odmevih vse do najnovejšega časa,« pripoveduje Nataša Petrov iz Študijske knjižnice. »Razstavljene bodo knjige neposrednih udeležencev .novomeške pomladi’, pri čemer imam v
Senovo pričakuje godbo iz Burgaua
Pobrateni godbeniki iz Bavarske na obisku
SENOVO — Senovske godbenike bodo po desetih letih spet obiskali člani pobratene godbe iz Burgaua na Bavarskem. V gosteh bodo en teden, od sobote, 2., do sobote, 9. junija. V tem času bodo večkrat nastopili, prva dva koncerta pa bodo imeli v krški občini. V soboto, 2. junija, ob 19. uri se bodo se-novskemu občinstvu predstavili v Domu XIV. divizije, v torek, 5. junija, ob 17. uri pa bodo imeli koncert v Krškem, in sicer v počastitev praznika krške občine. Naslednji dan bodo odpotovali v Vrsar in spotoma pripravili priložnostni koncert pred Postojnsko jamo. V četrtek, 7. junija, zvečer bodo koncertirali v Vrsaiju.
Sodelovanje med senovsko in bur-gausko godbo poteka uspešno že več let. Nemški godbeniki so senovske prvič obiskali leta 1972. Pobudnika za srečanje, izmenjavo izkušenj in utrjevanje prijateljskih vezi sta bila zdomca Jože in Franci Fabjančič, pred leti sama člana senovske godbe. Šenovčani so obisk vrnili leta 1978 in se takrat v Nemčiji z burgauskimi godbeniki tudi pobratili. Vpisali so se v zlato knjigo Burgaua. Te dni bo minilo deset let, kar so bili godbeniki iz Burgaua zadnjič na obisku na Senovem. Šenovčani se še dobro spominjajo tistih dni. Gostje so v krški občini preživeli en teden. Priredili so več koncertov in si ogledali kulturne, zgodovinske in naravne znamenitosti v raznih krajih od Donje Stubice na Hrvaškem do Kostanjevice pod slikovitimi Gorjanci.
I. Z.
Aplavz za vso šesterico
Všečni nastopi na občinski pevski reviji v Sevnici — Loški pevci tudi tokrat zgled za družabnost
SEVNICA — Sevniško občinstvo je toplo sprejelo nastopajoče na 14. občinski pevski reviji, kije bila konec minulega tedna v kulturni dvorani GD Sevnica. Mešana zbora Lisce in Jutranjke ter oktet Boštanjski fantje in dekliški septet Corona iz Boštanja so zapeli po tri pesmi, mešani zbor Primož Trubar iz Loke pa je lepo sklenil revijo še z dodatkom.
Pri zboru Lisce, ki ga vodi Franci Leben, je zlasti ugajala »Balada o čričku« Matije Tomca. Oktet Boštanjski fantje, katerega umetniški vodja je Jože Pfeifer, mentor pa prof. Egon Kunej, je bil všeč poslušalcem zlasti z Mihelčičevo skladbo »Rožice cvetijo«. Dekliški septet Corona (umetniški vodja Romana Pernovšek) je v uravnotežnem nastopu z Mozartovo »Ave Verum« požel skoraj toliko odobravanja kot takrat, ko nastopa v Lutrovi kleti. Pri zboru Jutranjke je bilo očitno, da pevovodja Ciril Udovč trdno drži »vajeti« v rokah,
kar so pevci dokazali tudi z učinkovitim zaključkom Simonittijevih »Ciganov«. Povedati pa je treba še to, da sta ta zbor in tisti iz Lisce utrpela v zadnjem času največ »kadrovskih« sprememb, zbor Lisce ima celo novega pevovodjo in je sploh spodbudno, da so ljubitelji slovenske in drugih pesmi še ostali skupaj.
Za loški zbor Primož Trubar bi lahko rekli, da pevovodkinja Manca Vidic uspeva zadržati kakovostno raven še iz časa nedavnega jubilejnega koncerta. Tem pevcem gre pohvala tudi za njihov velik posluh, ko gre za obiskovanje kulturnih prireditev, zlasti glasbenih, kar sicer ni odlika številnih kulturnikov in izobraževalcev v Sevnici. Ločani so po 14. občinski pevski reviji znova dokazali svojo družabnost, ki jo zmeraj plemeniti pesem. Takih skupin si Slovenska in Posavska pevska zveza ter sevniška Zveza kulturnih organizacij lahko le želijo.
P. P.
Mala plesna parada v Novem mestu
Na plesnem večeru v Domu kulture nastopile otroške in mladinske plesne skupi-ne iz Novega mesta, Dolenjskih Toplic, Šentjerneja, Trebnjega in Krškega
NOVO MESTO — Večer plesnih skupin iz Dolenjske in Posavja, ki gaje novomeška Zveza kulturnih organizacij priredila minulo sredo, 16. maja, v tukajšnjem Domu kulture, je bil za obiskovalce najprej in predvsem priložnost, da se seznanijo z dejavnostjo, ki tudi v tem delu Slovenije dobiva čedalje več prostora pod kulturnim nebom, ob tem, pa tudi uživajo ob sproščenih telesnih gibih, s katerimi plesalci izražajo svoja doživetja. Kakih dosežkov visoke umetniške vrednosti na prireditvi seveda ni bilo in jih tudi ni nihče pričakoval, vendar pa skupinam, še posebej nekaterim, ni moč odrekati resno in kvalitetno delo. Je pa seveda res, da gre v glavnem za po nastanku mlade skupine, ki si izkušnje šele pridobivajo.
Na tej mali plesni paradi je prišla do izraza vsa raznovrstnost delovanja mladih v plesni dejavnosti. Gojijo vse, od baletnih korakov in ritmičnih gibov do izraznega plesa in jazz baleta, slednje še posebej skupine z odraslejšimi člani. Sodeč po številu skupin, ki so nastopile na odru novomeškega Doma kulture, ima ta dejavnost največ privržencev v novomeški občini oziroma v samem Novem mestu. Veliko zaslug za to ima nedvomno plesno-baletna mentorica Sonja Rostan, baletna pedagoginja na glasbeni šoli Matjana Kozine. Rosta-nova je kot mentorica vprežena kar v treh krajih, poleg Novega mesta še v Šentjerneju in Trebnjem. Enako vlogo ima Dušan Vodlan iz Krškega, le daje v
Posavju precej manj plesnih skupin. Bržkone ubira plesna dejavnost razvojne korake tudi v Beli krajini, kaj pa se tam stvarno dogaja, o tem obiskovalci plesnega večera v Novem mestu niso mogli ničesar zvedeti, saj Belokranjcev ni bilo na tej prireditvi.
V novomeškem Domu kulture se je predstavilo enajst plesnih ter po ena ritmična in baletna skupina, en plesni par in ena solo plesalka. Ritmična skupina je prišla iz OŠ Dolenjske Toplice, vodi pa jo Denis Jošt. Baletna skupina deluje pri KUD Golia v Trebnjem, in sicer pod vodstvom Sonje Rostan. Predstavila se je z baletom Sneguljčica, medtem ko je pravljico pripovedovala
»novomeške pomladi«
mislih predvsem Antona Podbevška, Mirana Jarca in Marjana Mušiča, slikovno in drugo gradivo iz tistega časa pa knjige in publikacije, v katerih se lahko bere o znamenitem kulturnem gibanju v dolenjski metropoli pred 70 leti, vse do najnovejših tehtnejših zapisov o njem.«
Prireditelji sejma želijo, da bi ta kulturna manifestacija tudi tokrat doživela odmev, kot ga je minula leta, in to ne samo v lokalnih okvirih. Glede na čase, ki kulturi niso ravno vsiljivo naklonjeni, pa potrebujejo predvsem moralno oporo. Najprej to, pravijo, če naj bi sejem ohranili in z njim nadaljevali tudi v prihodnosti.
IZ.
OKNA, STARI PORTALI
OTOČEC — V razstavišču Gami hotela na Otočcu razstavlja svojadela Karel Kuhar, slikar iz Spodnje Besnice. Predstavlja se s ciklom slik, nastalih na podlagi spomeniškovarstvenih pobud. Na teh najnovejših slikah je prikazal detajle oken, stare portale idr. Podobno kot vse dosedanje razstave v tem razstavišču je tudi zdajšnja prodajna.
Lep langenhagenski večer
V Dolenjski galeriji odprli razstavo del šestih likovnikov iz pobratenega nemškega mesta, v Domu kultu-re pa so nastopili mladi glasbeniki iz Langenhagna
Zvonka Falkner. S solo plesom je nastopila Nataša Gabrijelič (njena mentorica je Sonja Rostan), kot plesni par pa sta se predstavili Andreja Žitnik in Sabina Schvvener. Ustvarjalnost, veselje, žalost, upanje, mladostno prešernost in radost so s plesom vsaka po svoje predstavile naslednje skupine: otroška skupina Videm iz Krškega (vodijo Dušan Vodlan), skupina Prijatelji iz Novega mesta pod vodstvom Kaje Papič (mentorica je Sonja Rostan), skupina Pingvini z OŠ Grm pod vodstvom Ljuljane Mitič; skupini z OŠ Šentjernej, ki ju ob mentorstvu Sonje Rostan vodita Lidija Ruden in Simona Selak; otroška skupina AINU iz Novega mesta (mentorica je Marta Štembergar), skupina Teora iz Novega mesta pod vodstvom Mojce Hotko, starejša skupina Videm iz Krškega (vodijo Dušan Vodlan); skupina Agava, ki deluje pod vodstvom Metke Pograjc pri KUD Janez Trdina na novomeški DESŠ; skupina SŠTZU Boris Kidrič iz Novega mesta pod vodstvom Ljuljane Mitič in skupina Terpsihora iz Novega mesta (vodijo Marta Štember-
ear>'	i. z.
NOVO MESTO — Pobrateni mesti Novo mesto in Langenhagen v ZR Nemčiji sta obrnili nov list medsebojnega sodelovanja, tokrat na kulturnem področju. V okviru tega sodelovanja je bil v Novem mestu 18. maja langenhagenski likovno-glasbeni večer. V Dolenjski galeriji so odprli razstavo likovnih del ustvarjalcev iz Langenhagna, v Domu kulture pa so nastopili mladj glasbeniki iz langen-hagenske glasbene šole. Slednji so bili ves čas bivanja v Novem mestu gostje glasbene šole Marjana Kozine.
Na razstavi v obeh dvoranah Dolenjske galerije se s svojimi stvaritvami iz zadnjega obdobja predstavlja šest lan-genhagenskih likovnikov — slikarji Jacques Gassmann, Heinz Kanitz, Wolfgang M. Ludwig, Christiana Mucha in Christoph Rust ter kipar Wolf Glossner. Vsi so člani skupine langenhagenskih likovnih umetnikov, katere nestorje 71-letni Heinz Kanit?,, po delih sodeč, tudi najhumornejša in satirična osebnost med njimi. Ostali slikarji pa se kažejo kot raziskovalci v slikarstvu.
* Razstavo v Dolenjski galeriji spremlja ličen in vsebinsko bogat katalog, ki so ga nalašč za predstavitev langenhagenskih likovnih umetnikov v Novem mestu pripravili in natisnili v Nemčiji. Katalog je dvojezičen, saj je ob nemškem besedilu tudi slovenski prevod, kar kaže na izjemno pozornost nemškega mesta do slovenskega občinstva v pobratenem Novem mestu. Dobra namera izdajateljev, da bi njihov katalog nagovoril slovenskega obiskovalca razstave v Dolenjski galeriji v slovenskem jeziku, pa se je hudo spridila. Besedilo, ki nqj bi bilo slovensko, je namreč tako popačeno in tiskarsko sfiženo, da je samo deloma podobno slovenščini in razumljivo. Izdajatelji niso imeli niti srečne roke s prevajalcem, kaj šele s korektorji, in je res škoda, da ta spaček kazi sicer tako lepo knjigo.
Na otvoritveni slovesnosti so v programu sodelovali mladi glasbeniki iz
ČAS ZA PRIJAVE V POLETNO PLESNO ŠOLO
LJUBLJANA — ZKO Slovenije bo do 31. maja sprejemala prijave za pole-to plesno šolo, ki bo potekala od 26. junija do 6. julija v Ljubljani, in sicer v telovadnici OŠ Majde Vrhovnik in na Srednji glasbeni in baletni šoli. V šoli bodo obravnavali najrazličnejše tehnike in izraze v plesni umetnosti, posebej • balet za sodobne plesalce, sestavo plesov itd. Poseben seminar bo za vodje otroških plesnih skupin. Predavali bodo domači in tuji strokovnjaki (iz ZDA, Brazilije, SSSR).
V Straži v soboto 13. srečanje godb
Nastopili bodo godbeni-ki iz desetih krajev
STRAŽA — V tem lepem industrijskem kraju, ki se razteza med Krko in vinorodnimi pobočji Srebotnika, prirejajo letos že XIII. srečanje pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine. Prireditev bo v soboto, 26. maja, ob 14. uri pri gasilskem domu v Straži, na njej pa bo nastopilo deset pihalnih orkestrov. Predstavili se bodo orkestri iz Metlike, Dobrega Polja, Kočevja, Šentjerneja, Novega mesta, Ribnice, Kamanja (na Hrvaškem), Trebnjega in Straže ter kot gost orkester iz Loč pri Dobovi. Domači Novolesov orkester bo imel jutri, v petek, 25. maja, zvečer promenadni koncert pred Straškim gasilskim domom. Po srečanju orkestrov bo gasilsko društvo Vavta vas priredilo pri tem gasilskem domu, na znanem prizorišču, zabavo s srečelovom, na kateri bo igral ansambel Cof.
Langenhagna, ki so se uro kasneje predstavili še na celovečernem koncertu v Domu kulture. Po pozdravnem nastopu novomeškega komornega orkestra, ki je pod vodstvom Zdravka Hribaija izvedel tri skladbe, pa po pozdravnih nagovorih gostiteljev (še posebej prikupni besedi Vasje Fuis v slovenskem in nemškem jeziku) so gostje iz langen-hagenske glasbene šole (ob navzočnosti svojega direktoija Horsta Hansa Bačkega) izvedli zanimiv in izčrpen koncertni program. Nastopili so: renesančni ansambel, klavirski trio, kvartet klarinetov in solist na rogu.
Če je bilo na otvoritvi razstave v Dolenjski galeriji manj obiskovalcev, kot so pričakovali, pa so glasbeniki iz Langenhagna v Domu kulture nastopili pred zasedeno dvorano in tako zapustili Novo mesto s precej boljšim vtisom. Kot gostitelji so se Novomeščani znašli in se izkazali, kot so se znali in mogli, a če bi se še bolje, jim tega gotovo ne bi nihče zameril.	I. ZORAN
Ljubiteljstvo je nestrankarsko!
Ko so pred kratkim v ljubljanskem Cankarjevem domu pripravili predstavitev dejavnosti Zveze kulturnih organizacij Slo venije.je predsednik Marjan Gabrijelčič že pri vratih v dvorano novinarjem izjavil, da ta Zveza deluje nestrankarsko in neideološko ter da bo takšna tudi v prihodnje. Poudaril je, dajo zanima le kultura, in to v najširšem pomenu besede, da pa strankarskega obleganja do zdaj še ni bilo čutiti Vendar ni izključeno, da bo do takih poskusov prišlo kasneje, saj je pričakovati. da se bodo stranke dajale za prestiž tudi na področju ljubiteljske kulture. Če že ne zavoljo drugega, pa skoraj zagotovo zato, da bi si pridobile naklonjenost volivcev v vrstah kulturnih društev in skupin.
Zvezo kulturnih organizacij Slovenije sestavlja dvainšestdeset občinskih ZKO in mestni ZKO v Ljubljani, vanje pa je vključeno 1300 kulturnih društev in skupin, ki štejejo skupaj okoli 100.000 članov. Iz tega je razvidno, da je vsak dvajseti državljan naže 2-milijonske Slovenije član kakega kulturnega društva ali samostojne kulturne skupine. Na kulturno ljubiteljstvo damo še vedno zelo veliko, razmeroma precej več kot mnogi številčno večji narodi. Na republiški ravni se letno zvrsti dvajset kulturnih prireditev z najrazličnejših področij dejavnosti, približno toliko pa jih organizirajo tudi v vsaki občini Če se malo poigramo z računanjem, lahko brez večjega napora ugotovimo, da se v Sloveniji letno zvrsti blizu 1250 kulturnih prireditev, ki si jih ogleda vsaj pol milijona obiskovalcev.
Številke veliko povedo, ne pa vsega, zalo kaže dodati še kako misel Najprej in predvsem to, da predstavlja kulturno ljubiteljstvo v slovenski kulturi ne samo velik in izjemno pomemben delež, ampak tudi tisto široko osnovo, ki more biti varen temelj predvsem za tako imenovano nacionalno kulturo, le-ta pa, kot vemo, ni samo seštevek »zmogljivosti« profesionalnih institucij. Se pomembnejša od te je ugotovitev, da so v kulturno ljubiteljstvo povezani pravi entuziasti, ljudje, ki vse, česar se lotijo, naredijo zastonj, brez plačila V tržnih časih se to resda čudno sliši, a tako je. Vsaka država vsaka oblast, ki da količkaj na kulturo in kulturnost svojih državljanov, bo kulturno ljubiteljstvo ne le ohranila, temveč mu bo tudi pomagala urediti razmere za delo, ga podpirala. Nova slovenska vlada za zdaj še ni dala vedeti kako bo to naredila, s čim in kdaj.	j j
pisma
in
odmevi
Koliko mlekarn zvozK v Ljubljano?
Pojasnilo k članku s tem naslovom (DL 17. V.)
V članku »Koliko mlekarn zvozili v Ljubljano?« gospod Mihael Hrovatič navaja rezultate Študije upravičenosti izgradnje mlekarne v Novem mestu in v zadnjem odstavku članka navaja, daje Razvojno raziskovalni center Novo mesto v začetku aprila dokončal to študijo, jo ponudil po nizki ceni v odkup sekretariatom za gospodarstvo vseh občin dolenjske in posavske regije, kar i je ostalo brez odmeva. V zvezi s
pa je ostalo brez odmeva. V zvezi člankom želimo pojasniti naslednje: Izdelavo Študije upravičenosti izgradnje mlekarne v Novem mestu je na pobudo izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto in po predhodnem regijskem dogovoru naročila SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe Novo mesto, za kar je bila z Razvojno raziskovalnim centrom Novo mesto 15. 5. 1989 sklenjena pogodba v znesku 5.600 K din.
Rok izdelave študije je bil štiri mesece po podpisu pogodbe, naročnik pa je
nakazal 100-odst avans. Izvršni svet in SIS sta naročila izdelavo študije z namenom, da bi se na podlagi njenih rezultatov v občini odločili glede sofinanciranja sanacije konzumne mlekarne v Ljubljani, Iri ga predlagal SOZD Mercator KIT Ljubljana. Po posebni pogodbi bi morali iz občinskega prispevka za proizvodnjo hrane in osnovno preskrbo pet let odvajati četrtino sredstev, kar bi imelo za posledico zmanjšanje
programa kmetijske proizvodnje v občini, predelava mleka v Ljubljani pa
dolgoročne posledice na razvoj živinoreje v občini.
Študijo je Razvojno raziskovalni center po mnogih urgencah izdelal šele marca, to je šest mesecev po pogodbenem roku. Konec leta 1989 pa se SIS za pospeševanje proizodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe ni odločil za sofinanciranje rekonstrukcije konzumne mlekarne v Ljubljani. Sekretariat za družbeni razvoj občine Novo mesto, kamor so s L L 1990 prešle naloge te
SIS, pa je predlagal v proračunu občine Novo mesto za leto 1990, da se med na-
loge programa proizvodnje hrane uvrsti tudi naloga »Obnova oz. izgradnja mlekarskih predelovalnih kapacitet ter ureditev petih zbiralnic mleka na območju Suhe krajine«, kar so zbori občinske skupščine decembra lani tudi sprejeli. V tem času je prišlo tudi že do konkretnih pobud za izgradnjo manjše predelovalnice mleka, in sicer v Šentjerneju, in iz Kmetijskega šolskega centra Bajnof, ki ju bo potrebno v letošnjem letu še proučiti.
SEKRETARIAT ZA DRUŽBENI RAZVOJ OBČINE NOVO MESTO
Praznit Osinice
OSILNICA — Osilničani vsako leto z vrsto prireditev slave svoj krajevni praznik — 21. maj. V soboto, 19. mrya, so imeli prisrčno kulturno prireditev, na kateri so se z bogatim programom (recitacije, plesi, petje) predstavili učenci domače šole pod vodstvom učiteljice Bože Bertot. Nastopili so nekateri domači harmonikarji, prvič pa je javno zapel domači ženski pevski zbor. Tudi harmonikarji iz sosednje hrvaške šole v Čabru so za svoj nastop poželi aplavz.
V	nedeljo, 21. maja, je bil nogometni turnir, ki se ga je udeležilo 6 ekip iz okoliških krajevnih skupnosti. Zmagala je Kočevska Reka, 2. Osilnica, 3. Kostel itd.
Za jutri, 25. maja, ob 19. uri je napovedan start tradicionalnega teka po ulicah Osilnice. Tradicionalni pohod po poteh Kočevskega in Notranjskega odreda pa se bo začel v nedeljo, 27. maja, ob 9. uri. Pohodniki bodo krenili iz Osilnice do Ribjeka in nato po pobočju hribovja do spominskega parka v Belici.
V	okviru praznika je napovedana za 1. junij še otvoritev novih prostorov mesnice v Osilnici. Vsako leto so v okviru praznika tudi prvomajska kajakaška tekmovanja na divjih vodah in letos je bilo to celo prvenstvo Jugoslavije.
DOM JLA ZA OSTARELE
ČRNOMELJ — V sredo pretekli teden je črnomaljski dom JLA pripravil
v črnomaljskem domu starejših obča-priredite'
tev za oskrbovance. Nastopili so vojaški ansambel iz tukajšnje garnizije ter pevski zbor in recitatorji iz osnovne šole Mirana Jarca. To je bila prva tovrstna prireditev v organizaciji doma JLA, kjer obljubljajo, da gotovo ni bila zadnja.
8
Gnojnica
in škropiva kar v Krko
Brežiški ribiči se zgražajo nad onesnaževanjem reke — V mraku
V z-.dnjem času smo priča počasnemu umiranju nekoč lepe zelene Krke. Uničujemo si del narave, katero vsak od nas potrebuje, prav tako pa jo bodo potrebovale generacije za nami. Ne dopustimo, da bi industrija še naprej z neočiščeno vodo zastrupljala naš življenjski prostor, ne dovolimo neodgovornim posameznikom, da spreminjajo Krko v svojo greznico! Zavest ljudi seje v zadnjem času začela spreminjati, negodovanje ljudi ob Krki je vse večje, kar je edino prav. Ribiške družine, ki upravljajo s Krko in njenimi pritoki, ter varstveniki okolja zeleni, in drugi posamezniki naj poostrijo nadzor v njenem celotnem toku. Sredstva za analizo vode morajo biti zagotovljena, saj v Krki poginjajo ribe, s tem pa je ogroženo zdravje ljudi, ki prihajajo v stik z vodo in jo uporabljajo posredno ali neposredno. Ribiči RD Brežice se zgražamo nad tem, kako nekateri posamezniki v Krški vasi in tudi drugod perejo avtomobile, cisterne za gnojnico in celo traktorske škropilnice v Krki. Nekateri že vrsto let ta nečedni posel opravljajo v mraku, da se ne bi videlo. Kje je zavest teh ljudi, ki v vodi zastrupljajo vse živo?! Že jutri se bodo njihovi ali drugi otroci igrali na pesku ob vodi in si z omenjeno nesnago ogrozili zdravje. V bodoče bomo vse, ki tako onesnažujejo vodo, poimensko objavili v časopisu in jih prijavili ustreznim organom.
Ribiči ribiške družine Brežice
Le obljubljali in požrli besedo?
Odgovor iz Elektrogospodarstva Slovenije na članek inž. Janeza Nučiča iz Smelta (Dol. list 10. maja): grobo in neargumentirano obrekovanje__________
Moj namen ni, da v časopisu odgovarjam na grobo in neargumentirano obrekovanje predstavnika Smelta Janeza Nučiča. Zato želim v tem sestavku slovenski javnosti osvetliti naslednje: Podobnih postopkov v raznih oblikah se je Smelt posluževal od prvega dne njegovih ambicij, da postane po-
Slovensko javnost smo že obvestili, da elektrogospodarstvo Slovenije izvaja program naložb, ki je sprejet z nacionalnim planom v Skupščini RS in s sredstvi, ki so v ta namen predvidena. S tem planom je za leto 1990 opredeljena dinamika izgradnje, ki pri proizvodnih
oblaščena firma za izgradnjo elektroe
" rTTi.................
nergetskih objektov. Tak odnos je bil neprestano prisoten kot način Smeltovega marketinga za pridobivanje poslov tam, kjer so obstajale možnosti, da se ti posli delijo izven elektrogospodarstva Slovenije. Na ta način je Smelt brez kakršnegakoli razpisa ali natečaja za pridobitev najboljšega ponudnika, takrat brez referenc in ustreznih kadrov za izgradnjo HE dobil posle investitorskega inženiringa za izgradnjo HE Vrhovo.
objektih obsega nadaljevanje izgradnje HE Fale in Vrhovo ter financiranje
ČRNOMALJCI
POKAZALI, KAKO SE VOLIMETUČANE
ČRNOMELJ — Novim metliškim poslancem ni uspelo izvoliti ne predsednika občinske skupščine ne izvršnega sveta. Morda pa ne bi bilo napak, če bi šli po inštrukcije v sosednjo črnomaljsko občino, kjer je konstitutivna skupščina (tudi po zaslugi najstarejšega delegata Naceta Vidmarja) potekala tako briljantno. Črnomaljci bi jim lahko na praktičnem primeru pokazali, kako se brez zapletov voli Metličane. Novipred-sedndik črnomaljske občinske skupščine je namreč po rodu Metličan, prav tako podpredsednik. Da domačini bolj zaupajo prišlekom kot domačinom, priča tudi to, da je predsednik IS Prekmurec, če pa bi še nekoliko brskali po rodovnikih predsednikov in podpredsednikov zborov, bi gotovo odkrili še marsikaj...	M. b.-J.
anuitet za Ugljevik II ter predstavitev plačila našega dela iz letošnjega leta za HE Bistrica. V obdobju do leta 1990je Mura izvzeta na osnovi opredelitev tega plana zaradi problemov financiranja in predhodne ekološke sanacije vodotoka. Izvajanje tega plana v letu 1990 pa je objektivno otežkočeno zaradi nizkih prilivov energetskih sredstev, ki se zbirajo po zakonu, zaradi neoblikovanja amortizacije in kreditne nesposobnosti kot posledica velikih izgub. V prvih mesecih letošnjega leta je finančni plan realiziran z 49%. V tem okviru dobiva investitor Savske elektrarne adekvaten delež sredstev brez kakršnihkoli omejevanj ali nagajanj, nasprotno, ves čas izgradnje Vrhovega je le-to bilo najmanj prizadeto z upočasnitvijo izgradnje zaradi pomanjkanja sredstev. Kvantifikacija je razvidna iz operativnega plana izgradnje plana naložb RKE. V okviru rebalansov plana se je dajala ustrezna prioriteta izgradnje HE Vrhovo. To je razvidno iz dokumentov elektrogospodarstva in Republiškega komiteja za energetiko.
Glede oblikovanja DO Inženiring elektrogospodarstva in premogovništva po trakrat veljavnem družbenem dogovoru sem se osebno zavzemal, da se leta organizira v povezavi z IB Elektro-projekt LJ s sedežem v Ljubljani. Tak koncept je bil osvojen tudi s strani podpisnikov družbenega dogovora, ker je IBE že desetletja opravljal 60 in več % svojih poslov za elektrogospodarstvo in premogovništvo in iz razloga, ker so elektrogospodarski kadri dislocirani
Kritizerskemu poročanju na rob
Ugovor na kritiko organizatorjev tedna cvička o mojem pisanju
Z žolčnim napadom name v članku »Kritizerskemu poročanju na rob« v 20. številki Dolenjskega lista Janezu Pavlinu, vodji in tajniku prireditev Teden cvička in 1. vinogradniški sejem, ni uspelo spodbiti niti ene od navedb v mojih zapisih v Delu in Delu-Plus (mimogrede: tam je izpadel zaradi pomanjkanja prostora cel zadnji odstavek z opisom nepravilnosti pri obvozih s podpisom vred), ker so pač bila opisana dejstva, pa če so ta Pavlinu kot vodji všeč ali pa ne.
Njegovo »skrivanje« za vinogradniki, ki so delali, je do teh vinogradnikov nefair, saj bi moral Pavlin z odborom poskrbeti, da bi bila prireditev skladna s predpisi, da bi se izpolnile vse silne obljube o sejmu itn. Podobno temu je njegovo brenkanje na strune delavcev in kmetov, ki naj bi se smeli enkrat letno veseliti na trgu ipd. Neskladnost med poročanjem v Delu in v Dolenjskem listu je razumljiva, saj je zapise v Dolenjskem listu pisal sam o sebi in o svojih organizator, in vprašanje je, kakšni bi bili, če bi jih pisal nepristrani član redakcije Dolenjskega lista, saj seje tudi poročilo TV razlikovalo od Dolenjskega lista.
Na samo prireditev mi še posebej ni bilo treba hoditi, ker se je odvijala kar pod mojim oknom pet dni in noči, pa sem jo imel priložnost dodobra spoznati brez obiska pri organizatorjih (pri njih je bil soavtor članka). Neprostovoljno sem »sodeloval« z organizatorji tudi kot čistilec, ko
sem imel »priložnost« vsak dan znova pravno ‘
ti vežo in vhod pred hišo, da se ni bilo treba prebijati vanjo med iztrebki. Veža, v kateri so vsak dan znova stale luže urina (zaradi nagiba se pač vse zliva vanjo kljub zaklenjenemu vhodu), seje morala zračiti en teden. Za takšno množico seveda niso zadostovala stranišča štirih lokalov, kar je
logično (tudi zato prireditev ne sodi na Glavni trg), četudi bi bila res odprta do konca prireditve, dejanskega konca, torej do jutranjih ur, pa niso bila. Pavlinu lahko postrežem s fotografijami nesnage (kon-tejneijev nisem slikal, kot mi podtika, niti ne vem, zakaj naj bi jih?), pa ne le v domači veži, temveč tudi drugje, črepinj itd. Kako vzorno so osnaženi pločniki in drugo, naj si ogleda sam na sprehodu po Glavnem trgu. Vse to ni nič nenormalnega, temveč le še en dokaz več, da mestni trg pač ni primeren za take prireditve.
Pavlin seveda pretirava tudi o vzornem pitju, saj so bili prizori različni, omenim le občana, ki je »skočil« v veliko izložbeno šipo pekarije, jo razbil, pa ni vedel povedati miličnikom niti, kje je doma. To je bilo sredi dneva, da ne govorimo, kako je bilo po stranskih ulicah ponoči.
Očitno je Pavlin zaradi pomanjkanja resničnega potreboval za obračun z menoj izmišljotine. Zato sije gladko izmislil, naj bi jaz zapisal: »daje bil ves trg pobruhan«, »držal kol«, »navadna dolenjska veselica«, »sejem, ki ga sploh ni« —kar ni bilo v mojih zapisih nikjer napisano. To pač sodi v njegov scenarij ob tej stvari, tako kot izmišljotina o dogovoru z vsemi stanovalci trga o zaklenjenih vežah (v naši hiši se ni nihče z nikomer pogovaijal o čem takem, pa smo stanovalci trga) pa izmišljotina o njegovi ponudbi moji materi, da bi šla za čas prireditve na stroške organizatoija v Šmarješke Toplice, itd.
Dovoljenja organov uprave občine Novo mesto organizatorji niso dobili, ker ga niso marali prevzeti, čeprav jih je PTT obveščala in jim poskušala vročiti pošiljko, pa jo je morala vrniti pošiljatelju. Da bi kdo veijel, kako organizatorji niso vedeli, kaj je z dovoljenjem, in niso poznali njegove vsebine (nanjo so jih opozorilli
tudi miličniki), bi moral biti hudo naiven, če ve, da je dovoljenje izdala občinska uprava, ki jo je vodil isti človek, kot je predsedoval prireditvenemu odboru.
Organizatoiji bi morali spoštovati, pa če so odločbo dobili ali ne, zakon o varstvu pred hrupom (Ur. 1. SRS 15/76 in 29/86), čigar spoštovanja jih ne more odvezati noben upravni organ s svojo odločbo. Pa so se nanj požvižgali prav tako kot na pravilnik o varstvu pred hrupom v bivalnem okolju. Da so dobili potrebno dovoljenje za prodajo šele tretji dan prireditve, tudi marsikaj pove.
Koliko resno so mislili prireditelji s svojo vlogo za dovoljenje za uporabo zvočnih naprav do 24. ure, kaže to, da sojih uporabljali dlje, torej so presegli tudi sami sebi postavljeno mejo, da o trajanju prireditve do jutranjih ur ne govorim.
Seveda nima nihče ničesar proti kletarskemu tečaju (ta ni bil na prireditvi na Glavnem trgu), razstavam, nastopu otrok, folklore, saj kaj takega sodi na mestni trg, veselica pa ne. Prireditev bi bilo mogoče primemo razporediti: razstave na trgu, pripomočki v izložbah, pitje pa na za to primernem kraju izven mesta. Tudi obiskovalci na primer krstne uprizoritve drame, nimajo zakuske v gledališki dvorani, temveč v za to primernih prostorih, in za-
kuska po slavnostni seji skupščine tudi ni v skupščinski dvorani. Treba je razlikovati,
kaj kam sodi!
Stanovalci trga se presneto zavedamo, da živimo nao srednjem trgu pokrajinskega središča, saj se dušimo v slabem zraku, plačujemo vse in dobimo malo ali nič, hodimo po najslabših ulicah, imamo najslabše vodovodne in kanalizacijske cevi, prenašamo promet in zaparkirane ulice. Po
meijenjih hrupa pa je seveda promet z ilci '
Za strokovnost in pravičnost
Občinski pevski reviji v Artičah na rob
Z lahkoto lahko obvladamo omenjeni članek s tem naslovom (DL 17. maja) o pevski reviji v Artičah, kakor tudi neutemeljen pogled JGM (beri Juriče Grakaliča-Milanova), da ne pozabim dodati še profesoija. Ker menim, da naj bi kulturne rubrike prinašale več kulturnih novic pa manj nepotrebnih polemik, se bom odločil le za kratko pojasnilo bralcem Dolenjskega lista k članku prof. JGM.
Revija odraslih pevskih zborov ni bila tudi tokrat, ampak prvič v Artičah, kajti vedno je bila organizirana v občinskem središču v Brežicah, v slavnostni dvorani Posavskega muzeja.
Občinska ZKO ima jasno določene kriterije za nastop zborov na reviji, lahko pa kriterije še zaostri, tako da z bojaznijo razmišljam, če bo zboru, ki ga vodi JGM, uspelo uvrstiti se na občinsko revijo.
Glede izbora selektorja, če ga tako imenujem, ne bi izgubljal časa, pač pa priporočam avtorju teksta, naj prebere v Delu članek, objavljen 17. maja na strani 9 pod naslovom Dolga pesem trboveljskih Slavčkov, ki govori o mešanem pevskem zboru Slavček iz Trbovelj, ki ga že 40 let uspešno vodi Jože Skrinar (selektor revije v Artičah) in je
pod streho spravil 301 samostojni koncert, od tega 90 koncertov v Trbovljah, 163 po Sloveniji, 30 po Jugoslaviji in 18 v tujini, 398-krat pa se je z zborom udeležil raznih prireditev in krajših nastopov. K temu naj dodam še njegovih 400 pesmi, ki jih je napisal kot skladatelj in pesnik za mnoge zbore.
Cenjeni JGM! Prepričan sem, da ne gre iskati razlogov za lastni neuspeh drugje, temveč predvsem pri lastnem delu, pri čemer je treba odmisliti lastno samovšečnost. Zato predlagam, da o sleherni oceni vašega zbora in dela temeljito razmislite in se po njej ravnate,
vsem skupaj prav malenkostna obremenitev v primerjavi s kakšno veselico.
Pa še o pritiskih: če je zavzemanje za spoštovanje zakonov pritisk, ki mi ga očita Pavlin, potem smo še daleč od pravne države. Upam pa, da po spremembah ne tako zelo daleč, zato da bo moral v prihodnje tudi Janez Pavlin spoštovati zakone, pa če je še tak vodja prireditve. Zakoni so namreč pisani ravno zato, da nas občane varujejo pred samovoljo, da smo vsi enaki in da varujejo občane pred »višjimi« interesi.
MILOVAN DIMITRIČ
USLUŽNOSTPA TAKA!
kar bo prineslo nedvomno večji uspeh vam kot tudi zboru. Če teh ocen ne hra-
nite več, se oglasite v pisarni občinske ZKO, kjer vam jih bomo z veseljem dali na vpogled.
Ne sramujemo se sestavka JGM, ce-
lo ponosni smo, da smo ena redkih občin,!
čin, ki jim uspeva iz leta v leto izvesti vse kvalitetnejše občinske revije, smo pa ljubitelji, ljudje dobre volje, zato predlagamo, da taki tudi ostanemo, saj tovrstni sestavki našemu skupnemu delu sicer niti ne škodujejo niti ne koristijo.
ERNEST FERK, predsednik ZKO Brežice, I. r.
skoraj v vseh občinah RS na ta način, pa bi imeli ustrezno jedro kadrov v Ljubljani. Tak koncept je osvojil tudi DS SOZD EGS, ki je razpisal referendum v letu 1987, ki pa žal ni uspel. Referenduma nismo ponavljali, ker je že bila najavljena nova reorganizacija elektrogospodarstva in premogovništva, kije v teku. Pozneje smo poizkušali to realizirati na način, da bi del naših kadrov prešlo pogodbeno k IBE med njimi tudi Janez Nučič, kije bil v tem času kandidat za direktoija IBE, pozneje pa se zaposlil v Smeltu.
MILAN KRAJNIK za Elektrogospodarstvo Slovenije
BOLNA OBČINA?
KOČEVJE — Kaže, da je kočevska občina resno bolna, saj so delegati izvolili za predsednika občinske skupščine dr. Mihaela Petroviča, za podpredsednico pa dr. Natašo ŽilevskL Mandatar izvršnega sveta paje doktor za Hvali, veterinarski inšpektor Bogomir Štefanič. Občina je v zadnjih desetletjih gospodarsko res močno nazadovala, se pravi bolehala, in delegatje menijo, da jo lahko ozdravijo le zdravniki
P-c
Barbarstvo TV
O signalu in cenah
Nepreglednost sodobnih javnih informacijskih sistemov, kot je sistem RTV, omogoča poleg sodobnosti informiranja tudi sodobne oblike dominacije in barbarstva v odnosih RTV-potrošnik programa TV. Drugače sije težko razlagati neprestano dviganje naročnine ob hkratni neenakomerni plačilni zmožnosti, različnem obsegu in kakovosti sprejema programa v različnih geografskih področjih in tudi pre-zentacijo ustvarjenega imidža tehno-
kratske nedotakljivosti z (namernim) generiranjem motenj v že tako nekvaliteten signal, kije bil emitiran 13. in 14. maja z oddajnika na Mimi gori pri Semiču. Televizija si zaradi tehnološkega monopola in s tem ustvaijene dominacije privošči še sadistične manipulacije s
pridnimi plačniki enostransko določene naročnine. Če
_!e že ni, bi v pravni državi tudi to področje bilo koristno urediti s kakšnim zakonom ali pravilnikom, ki bi zajemal dolžnosti in pravice RTV do odjemalcev signala. V teh aktih naj bi bili zapisani načini uresničevanja družbenega interesa v dejavnosti, proizvodnje, oddajanja in sprejema RTV Slovenije, združevanje izvajalcev in uporabnikov RTV sistema, obračun in način
plačevanja dobavljenih signalov.
L. BENKOVIČ
(pripadnik demokr. družbe, lastnik televizoija) Semič
•	Ko človek postane hinavec, neha biti človek. (Indijski pregovor)
•	Stara zmota ima več prijateljev kot nova resnica. (Torkar)
• Sodniki bi morali biti bolj učeni kot pretkani, bolj častivredni kot priljubljeni in bolj previdni kot samozavestni (Bacon)
NO VO MESTO — Neki bralec nam je takole opisal prizor izpred Novoteh-nine prodajalne plina na Cikavi — Starka s težavo vleče po stopnicah prazno steklenico za plin. Skladiščnik, naslonjen na ograjo, jo negibno opazuje. Potem ji z enim gibom na vrhu stopnic zamenja prazno steklenico za polno in ob ograji naslonjen zopet okameni, medtem ko so ženička sedaj s še težjim tovorom muči navzdol Hočete še nauk?
— Starke naj se nemudoma pričnejo uk vpijati z atletiko, da bodo lažje prenašale težke plinske steklenice preko Novotehninih stopnic.
Kako priti čez
Nekaj po tretji uri popoldan je, ko se vračamo s posvetovanja v Ljubljani v Novo mesto. V osebnem avtomobilu smo štirje, torej polna zasedba. le od prvega semaforja na Dolenjski cesti se vozimo v strnjeni koloni Tudi promet v nasprotno smer je velik. Nič posebnega, saj je tako vsak dan.
Ob cesti stoji prometni miličnik in enakomerno kroži z roko. Čez dober kilometer opazimo še enega. Tisto kroženje naj bi menda pomenilo: vozite, ne ustavljajte. Toda to ne pride nikomur niti na misel Pred pekarijo na Škofljici pa jih res nekaj na hitro zavije na desno. Po domači kruh, seveda!
Na odcepu za Kočevje se ponuja ista slika kot vedno. Dolga kolona vozil iz kočevske smeri čaka, kako bi prečkala magistralo in zavila proti Ljubljani Prežijo na vsako priložnost, če bi se med našimi vozili pokazal malo večji presledek. Včasih komu popustijo živci in se kot kamikaza požene na drugo stran. Ta njihov brezizgledni položaj me spomni na neko šalo. Hočem biti duhovit pa začnem pripovedovati, kako je neki pešec zaman skušal prečkati prometno cesto. Na drugi strani vidi moža in mu zakliče: »Kako pa je vam uspelo priti čez?« Oni pa mu odgovori »Jaz sem bil tu že rojen.«
Izgleda, da je bil to vic z brado, kajti nihče se ne zasmeje. Šofer pa resno reče: »Tu bi moral že zdavnaj biti semafor ali pa vsa/ stati miličnik.« »Mogoče kar kateri od tistih dveh,« se odreže kolega iz ozadja
Ne bi rad pri kom padel v nemilost, zato bom še enkrat poudaril da je to rekel kolega ne jaz.
SLA VKO KLANČIČAR
Kaj bo s spornim kioskom?
V Črnomlju čakajo m ureditveni načrt Trg svobode — Legalizacija'
ČRNOMELJ — Ker je večkrat sl šati vprašanja, kaj bo s kioskom, ki i
dlje časa stoji neuporaben na Tre bode (pri avtobusni postaji) v Ci
;usv(
rnoir
lju, so na tukajšnjem komiteju za dru beni razvoj pojasnili, da so bili Q0 razširjeni seji komiteja v začetku aprij jm letos tudi predstavniki Urbanistične#
inštituta Slovenije, Zavoda za varstv ^
obj
Ko
j? 1
De
gar
Ka
zati
Du
dol
naravne in kulturne dediščine ter prt jektant. Sklenili so, da je na Trgu svt bode postavljanje kioskov sicer spri jemljivo, vendar je potrebno nji ho'* ^ funkcijo, predvsem pa obliko, ponovni |ar] opredeliti. V lokacijskem postopku j (ju mogoče obstoječe kioske legalizirati, a ,va se lastniki zavežejo, da bodo obliko bo videz kioska ter njegovo okolico usldl tuc dili z ureditvenim načrtom, ki so ga C sk< nomaljd naročili 9. aprila letos, varia Mi te rešitev pa bodo kmalu pripravljeni Tit Upravni oigan občine investitor spornega kioska Janezu Ivanetiču dt tal slej ni izdal nikakršnega dovoljenja : so postavitev kioska oz. celo opravljanj N, obrtne dejavnosti. Pač pa mu je bil
kot so pojasnili na komiteju, nekajkri |
ustno in 6. novembra 1989 tudi pism no dano opozorilo, naj z začetnimi dr. preneha, ustavitev gradnje kioska pa M. z odločbo 28. decembra lani naložil ttv * urbanistični inšpektor. Investitor se) zoper odločbo sicer pritožil, a je bila pf	'
tožba zavrnjena. V obrazložitvi je m ’
drugim zapisano, da pritožnika Pr
opravičuje okoliščina, da je postaviti J3 [J
kioska nadzoroval delavec za urejanjs prostora pristojnega upravnega orgai<Je 1 občine Črnomelj, saj del ne bi smel izv P?* jati, preden si ni pridobil lokacijske#
dovoljenja. Gradnja objektov, kakr
je tudi kiosk, kjer ne gre za začasen c, jekt, se namreč lahko prične šele I,pc'
podlagi gradbenega dovoljenja, loka''*Vo< sko dovoljenje pa je pogoj za izd** , gradbenega.	JrT
Na komiteju so tudi pojasnili, da tj p upravni organ ali postopek legalizi :J " ali odstranitve kioska nadaljeval .. ko bo izdelan že omenjeni ureditve načrt Trga svobode v Črnomlju. p M. B.-j-
Pohvala za
jbai
Kako smo se vključili akcijo Očistimo svoj okolje
NOVO MESTO — Akcija Očisti, in uredimo svoje okolje, ki jo že vrsto pripravlja in vodi sekretariat za urbanizi in varstvo okolja, je letos trajala skoraj tri mesece, seveda pa se v nekaterih ki jevnih skupnostih ne bo zaključila vse konca leta. V poročilu je zapisano, da * N lja v letošnji akciji pohvaliti številnejši lovne organizacije, ki so pospravile in or u n stile nesnago okoli poslovnih objekt^18: manj zadovoljni pa so s trgovskimi om!1 t nizadjami, ki še vedno niso uredile okolice. Tako so med grešniki nef poslovalnice Novotehne, Emone-” ke in Mercatorja Tudi železniška zacija še ni pokosila trave na vseh nah ob progi. Ugotovljeno je bilo, d* število črnih odlagališč ne zmanjšuje,' pa se ne obnavljajo tista, ki sojih v' jšnjih akcijah pospravili.
V letošnji akciji velja še posebej poln* liti šolaije tako osnovnih kot tudi sredi)# šol usmerjenega izobraževanja. Učeno# sodelovali z Gozdnim gospodarstvom f čiščenju Ragovega loga in Portovald* Cestnim podjetjem pa pri čiščenju obc^ •« nih površin. Množičnost pri čiščenju la največja v krajevnih skupnostih, kjed U se marsikje organizirala kulturna drušPfv ^ društva prijateljev mladine. Rdeči k1^6*1 lovci, ribiči in drugi. Zunaj mestne krajCi “ r' ne skupnosti so se osredotočile predvb‘' na čiščenje črnih odlagališč, v mestnih K Z”1 jevnih skupnostih pa so čistili okoli la predvsem v blokovskih naseljih. MarsiČj'1 so v času akcije obnovili poškodovano Cj,.' sado, ograjo, stopnišče in podobno. Ld . ‘1 so se vključili tudi Romi, ki so očistili sij/?1 ja bivališča, pomagali pa so tudi pri čift; nju bregov Krke. V akciji so bili deležni ^P( posebne pohvale zato, ker vse leto zbil* P »pozabljeno« železje in ga odvažajo [i 1
Dinos. Podjetje Komunala jevčasuatnC.b
odpeljalo skoraj 600 m3 zbranih odp
kov, namestili so nove koške za odpad*
--------i: *■*—'------*-■*- ---"--jalne A
popravili klopi v parkih, sprehajalne in drugo.
IZ KS SODRAŽICA
PRAZNOVANJA NE BO — P 25. maja, praznuje KS Sodražica svoj k?
jevni praznik. Zvedeli smo, da letos p-,
po dolgih letih proslave ne bo. Doslej n« vedno organizirala K K SZDL, ki pa <**	•
praktično ne obstaja več. Nekatere ''
note NOB izgubljajo veljavo. POPRAVITI SOLO — Sredstva’
moprispevka v KS Sodražica bodo I porabljena za obnovo notranjosti in z*J njosti šole. Ta denar ne bo : zato pričakujmo pomoč iz drugih \ CESTA DO POKOPALIŠČA
cej denarja bo letos porabljenega za a Asfaltirali bodo cesto do pokopališč*!,, cerkvici Sv. Marka nad Zapotokom, **"<! pa bo dobila tudi Sinovica.	.
DOLENJSKI UST
EK3HIE&E£
Najprej zahvala, potem klofuta
Kako je kmečki sin dr. Franc Derganc dal pečat Ljubljani — Juš Kozak je na nekaj —	opozoril — Za odkritjem plošče kmalu še nacionalizacija______________
mm nmrnm
12
PRI POSODI
V Demokraciji od 24. aprila letos je bil objavljen članek o Sanatoriju Emona v Komenskega ulici 4 v Ljubljani. Sanatorij je pred vojno sezidal Semičan dr. Franc Derganc. Franc, kije bil sin Štefana Derganca iz Gorenjih Laz in Urše, roj. Kapsch, iz Travnega Dola, je bil nadatjen, zato so ga dali v šole. Študiral je tudi na Dunaju, kjer je urejal časopis Jug. Bil je v dobrih odnosih z Ivanom Cankarjem in je imel o tem znanstvu spravljenih v Semiču na podstrešju kovček pisem, ki jih je nekdo pri pospravljanju zažgal. Kot kmečki s‘nje imel dr. Franc Derganc veliko težav, Preden se je uveljavil v Ljubljani, saj so meščani že od nekdaj zviška gledali na . kmečke sinove. V sanatoriju je imel ambu-ianto, kamor je zahajalo veliko kmečkih ‘V {ljudi. Bilje predsednik Zdravniškega druš-
’ tV» in nlairni Irirnrn it liiiKIiincLi cnlnžnt
3
ko
sl
tria jcnt itor j d ija Ijan bil tj krt ism li dr
pa il tu*
la pl
; mi
tva in glavni kirurg v ljubljanski splošni bolnici. Pred vojno je v sanatoriju prespal 'udi Leo Mates, Titov sekretar, ob kurirskem potovanju na Dunaj. To je povedal Mates dr. Mirku Dergancu ob potovanju s Titom v London.
Vsa družina je bila napredna, zato seje tokoj 1941 vključila v OF. V ta sanatorij so jemali na zdravljenje tudi partizane. Nekega partizana so ujeli Italijani, ga mu-
čili in je Dergance izdal. Trije sinovi so bili zaprti in potem v internaciji v Padovi. Juš Kozak piše v knjigi Lesena žlica, daje bil zaprt skupaj s tem partizanom in dr. Francijem Dergancem, poznejšim ortopedom. Ko so Francija odpeljali v internacijo, je pustil temu partizanu nekaj konzerv. »Saj ta partizan te je vendar izdal,« je Juš Kozak opozoril dr. Francija. »Revež je; če ga ne bi mučili, ne bi nič izdal,« mu je odgovoril Franci. Kljub aretaciji treh zdravnikov je delo v sanatoriju teklo po utečenem tiru. V tem sanatoriju je rodila tudi ilegalka Vida Tomšič. Njej je osebno stregla Heda Dergančeva. Sicer so bile nune poštene in zanesljive, vendar se je teta bala, da bi katera od njih kaj izblebetala. Ob razpadu Nemčije je priropotal na vhodna vrata sanatorija oborožen domobranec, Dolenjec sicer, in zagrozil: »Odhajamo, toda kmalu se vmemo in takrat bomo z Derganci obračunali.« Teta Heda je bila še par dni močno razburjena zaradi tega obiska. Po osvoboditvi je še vedno vodila sanatorij, vendar se je bala, da ji ga bodo vzeli. Minister dr. Ahčin jo je potolažil, češ da je Dergančeva družina storila toliko dobrega za NOB, da se nima česa bati. Nekaj zatem so na sanatorij Emona vzida-
li spominsko ploščo, na kateri je pisalo: »Tukaj so se zdravili prvi partizani«. Kmalu po tem dogodku so prišli oblastni in notranji organi in povedali, da je sanatorij nacionaliziran. Takšno plačilo je dobila Dergančeva družina za pomoi partizanom. Vsa obupana je teta prosila za sprejem pri predsednici prezidija SRS Vidi Tomšič. Ta jo je sprejela, a je Dergančevi takoj rekla, daje sploh ne pozna. Dergančeva je dobila zopet krepko klofuto nehvaležnosti.
Govorimo o popravljanju zgodovinskih krivic, toda ni ga denarja, ki bi poplačal take in podobne krivice. Sicer pa ne gre za denar, pač pa za moralno plat zadeve.
F. DERGANC
^ M
ti/KcUuAiboOf SjV	tujo/
NARAVOSLOVNI DAN
Za drugi naravoslovni dan sta nas tovarišici Preskarjeva in razredničarka odpeljali v Ljubljano na fakulteto za biologijo. Ko smo prispeli, nas je sprejel prijazen profesor. Najprej nam je dovolil, da smo si sami ogledali živali. Čez nekaj časa je prinesel žival, ki smo si jo izbrali. Bila je kača. Živali smo tipali, sami ugotavljali značilnosti in podobno. Tako si žival bolj predstavljaš, kot če jo tovarišica samo opiše. Ko smo odhajali, smo bili zelo zadovoljni. Profesor nam je bilo zelo všeč, saj smo se z njim lahko sproščeno pogovarjali.
BOJANA PRESKAR, 8. r.
OŠ Globoko
Na delovni akciji osmih razredov je naša skupina okopavala rože. Nekaj časa sem opravljala to delo, nato sva šli dve učenki v kuhinjo, kjer sva pomivali posodo. Bilo je zelo zanimivo, saj še nikoli nisva dajali posode v pomivalni stroj. Naj povem še to,da je tovariš ravnatelj spretno in natančno nadzoroval naše delo. Sicer pa mu je to že prešlo v navado.
RAJKA BRAČUN, 8. b novin. krožek OŠ Artiče
uku, tisti, ki imajo radi francoščino, angleščino in nemščino. Gostje so si ogledali še razstave (likovno, razstavo tehnikov, izdelke učencev COŠ). Na posebni slavnostni prireditvi so se predstavili pevci, plesalke, dramski krožek in najboljši športnik šole. Seveda moramo omeniti še sebe, novinarje, ki smo tega dne ustvarili pričujoči zapis. Saj nas že poznate po našem šolskem časopisu Najča.
JASNA SIMČIČ, 8. b OŠ Grm Novo mesto
ŽVIŽGAva SO RES IMENITNI
IMV POKROVITELJ
15. maj 1990 je bil pomemben dan v zgodovini naše šole. Tega dne so pred-
stavniki IMV podaljšali sporazum o po-
DŠ ~
kroviteljstvu nad OŠ Grm v Novem mestu. Na dan slovesnega podpisa sporazuma smo vodilnim delavcem IMV in drugim gostom prikazali nekaj dejavnosti, v katerih dosegamo uspehe. Razdelili smo se v interesne skupine. Predstavili so se mladi tehniki, likovniki, računalničarji, učenci, ki so sodelovali v nivojskem po-
Trebnje: pesem je donela
Na trebanjski reviji pevskih zborov nastopilo zborov in dva okteta — Zvesti poslanstvu
šest
OKTET PEL V NEMČIJI
SODRAŽICA — Oktet Donit iz Sodražice, kije pred kratkim praznoval 10-letnico obstoja, je nastopal pred dnevi v Wiesbadnu v Zahodni Nemčiji, kjer je imel štiri koncerte, od tega tri samostojne. Občinstvo, med katerim ni manjkalo Slovencev (zdomcev), je bilo navdušeno. Sodražani so potovali v to nemško mesto skupaj z neko delegacijo iz Ljubljane. Ljubljana in Wiesbaden prijateljsko sodelujeta.
M. G-č
V počastitev trebanjskega krajevnega i Praznika je bila 11. maja občinska revi-ivitdpevskih zborov. Nastopilo je šest pev-ejai^ ?*c,h zborov in dva okteta. Predstavil se rgar<Je mladinski pevski zbor glasbene šole I izvrP04! vodstvom prof. Tatjane Mihelčič, ske$°'ctet KUD Pavel Golia izTrebnjega, ki 8a vodi Tone Strmole, z vajami pa je Ja&l šele letos, pa dolgoletni mešani (Pevski zbor Svoboda iz Mirne, ki ga podi neutrudni zborovodja Stane Pe-jvek, prvij se je predstavil ženski pevski ?bor jz Mokronoga pod vodstvom da^Duške Peček. Tudi moški pevski zbor ' Emil Adamič iz Mokronoga vodi Stane 1 JeTe^ek medtem ko je Trebanjski oktet litvej^pel pod vodstvom Toneta Strmoleta. predstavil seje tudi komorni zbor KUD B.-frel Golia, ki ga strokovno vodi Igor Teršar, medtem ko je mešani zbor trebanjskega društva upokojencev pel zaidi ljubezni do lepe pesmi in ne zato, 1 bi ga ocenjevali.
ili ‘
Na reviji je sodeloval tudi strokovni sodelavec odbora za glasbeno dejavnost
pri ZKO Slovenije prof. Marko Študen. Predsednica KUD Pa
Pavel Golia, Zvonka Falkner, kije za kulturo pripravljena žrtvovati veliko prostega časa, pa je ob koncu prireditve dejala, daje kljub pomanjkanju časa v človeku vedno prisotna ustvarjalnost, smisel za izpovedovanje v pesmi, besedi, sliki, plesu ali kako drugače. Zato ostanimo zvesti sami sebi in našemu poslanstvu — širjenju kulturnih dobrin, pa čeprav samo v ljubiteljski izvedbi.
DOMAČE TRNJE
•	Osel, ki gre samo enkrat na led, gotovo ni jugoslovanske pasme.
•	Posledice političnih potresov so gospodarske ruševine.
•	Politične stranke in cerkev imajo nekaj skupnega —litanije.
•	Lahko je biti velik človek v glavah male pameti
M. BRADAČ
Nastopajoče in poslušalce je pozdravil Slavko Podboj, dolgoletnemu pevcu Srečku Žlebniku, ki zaradi prometne
nesreče ne more prepevati, pa je podaril vrtnico. Ne smem pozabiti pohvaliti tudi mladi napovedovalki Ireno Brajer in Lučko Falkner.
REZKA MAJER
•	Udarci vedno padajo od zgoraj navzdol (Torkar)
•	Kadar se politiki kregajo, takrat pride resnica na dan. (Nemški pregovor)
•	Čudna je želja po oblasti nad drugimi in izguba oblasti nad samim seboj. (Bacon)
V gozdu spet preži klop
Kako se obvarovati pred lymsko boreliozo, ki se je na Dolenjskem precej razširila___________
Spet nas vabi gozd s svojim opojnim zelenjem in gozdnimi sadeži, spet se sliši opozarjajoč glas medicine: varujte se klopov, prenašalcev dveh zelo neprijetnih in včasih celo usodnih bolezni: menin-goencefalitisa in lymske borelioze! Zlasti druga se na Dolenjskem vse češče pojavlja, zato je toliko bolj potrebno zavarovati se pred njo. Toda kako?
Dolga desetletja je veljal klop, klošč ali lah, kot tudi imenujemo tega parazita na Dolenjskem, za nenevarno živalco, nevredno posebne pozornosti in proučevanja. Odkar pa je zanesljivo potrjeno, da je prenašalka bolezni, je raziskana skoraj do potankosti. Ugotovljeno je, na primer, da se na svojo žrtev spusti z vej drevesa ali grma, kamor zleze, da bi pričakala primemo priložnost. Klop je sicer slep, vendar ima kožo občutljivo za svetlobo, pri poti do žrtve pa mu pomaga zlasti izjemno pretanjen čut za toploto in vonj maslene kisline. Ti dve zmožnosti pa mu omogočata, da se lahko pravi trenutek vrže na nič hudega slutečo žrtev, denimo nabiralca gob, in se zarije v njegovo kožo. Če
je bil prej klop okužen z boleznijo, ki jo običajno dobi od gozdnih miši, prenese obolenje tudi na žrtev.
Boreolioza je bila doslej manj znana bolezen. Povzročajo bakterija Borelia burgdorferi. Okuženi človek opazi 4 do 25 dni po vbodu rdečo pego, ki se širi. Sčasoma njena sredina obledi, tako da ostane le rdeč obroč, ki doseže tudi polmetrski premer. Pogosto sledijo vnetja bezgavk, vročina in bolečina v udih, prizadeto je lahko tudi srce in živčevje. Okuženi človek lahko ozdravi, lahko pa ostane tudi kroničen bolnik in nosilec infekcije. Bolezen večkrat pripelje tudi do invalidnosti. Antibiotiki so učinkoviti le v prvem obdobju bolezni, kar pomeni, da moramo ob pojavu pege takoj k zdravniku.
In kako se obvarovati bolezni? Za pot v gozd se je treba primemo obleči, koristenje tudi namaz z od-vračalom (autanom). Vsekakor pa je nujen temeljit pregled po vrnitvi domov in natančna odstranitev klopov (najbolje gre z oljem). Preventivno cepljenje je možno samo proti encefalitisu.
-n
Živžgalci so dramska skupina 7. b razreda OS ZDO Mirna. Z igricami so se že večkrat predstavili v svojem kraju pa tudi izven občine. Igrice jim režira tov. Stane Peček. Z igrico Ah, prava reč, ki jo je režiser Peček sam napisal, so nastopili tudi na republiškem tekmovanju v Gornji Radgoni. To igrico smo si ogledali tudi učenci predmetne stopnje naše šole. Pripoveduje o popoldanskem življenju učencev 7. b. Zbirajo se v šolski podstrešni sobi in se tam igrajo kar posrečene igre. V igrici se srečujejo s problemi mladih in jih poskušajo tudi razreševati. Malo se ponorčujejo tudi iz šole in odraslih. Na naslednjih go-
stovanjih jim želimo veliko uspeha.
MATEJA AHL
LIN, 7. r. novin. krožek
OŠ dr. Pavla Lunačka Še:
ntrupert
LEPE FOTOGRAFIJE ZA SPOMIN
Ko nam je tovarišica povedala, da se bomo slikali, smo bili zelo veseli. Prišel je fotograf Janez Platiše z Mirne. Slikali smo se na igrišču. V ozadju.so bili borovci in Vesela gora. Kdor je hotel, seje lahko slikal še s svojim prijateljem. Slike smo že dobili. So zelo lepe, saj seje fotograf Janez Platiše zelo potrudil. Vsi smo bili s slikami zelo zadovoljni. Z veseljem smo jih nosili po razredu in se podpisovali. Dobila sem dve. Zame bosta lep spomin na 5. razred.
JANJA BRCAR
OŠ dr. Pavla Lunačka Šen
entrupert
TIK-TAK S KRKINIH BREGOV
Na osnovni šoli 7. korpusa v Žužemberku so napisali »Tik-tak«. To je posebna številka glasila Z bregov Krke in je zanimiva reč. Pol« prvošolcev z Ajdovca, Dvora, iz Šmihela in Žužemberka so zavihteli peresa še starši in učiteljice ter zapisali in narisali, kakšni so, kaj se jim godi, o čem razmišljajo in kopico drugega. Tik-tak je uredila tov. Jelka Mrvar, medtem ko se je s tipkanjem trudila tov. M. Kužnik.
Tone Jakše
Milan Markelj
KJE SO TISTE STEZIGE ?
(i)
Po dolenjskih pešpoteh precej, ^nanih^n Po^snm pa
t'konec t
r Nekako smo se navadili, da so zanimive in ogleda vredne stvari samo r#unaj domovine. In tako se Slovenci, tojh srno znani ih kar zagreti popotniki ifta turisti, podimo po vsem svetu. Ko *Le*jno hitimo gledat onkraj domačega ttfl?°ta, pa spregledujemo, da lastnega ierrJvorišca sploh ne poznamo. Kako hi pl;? tudi, ko pa se dandanes sodobnik rd >mlje le v avtomobilu, z vlakom, letali arh. Razdalje so se zmanjšale, kar pa j,!1® Pomeni, da zato več spoznamo in pr'dimo. Prej bi lahko dejali, da je ^tatno. Manj in bolj površno spoz-lavamo. In tako se dogaja, da je popo-b’ ;mku v mašineriji sodobnega turizma Infavsezadnje vseeno, na katerem konci sveta je: hoteli so večidel povsod nfuaki, pije se enaka pijača, uživa dšp^ska nrana, navade so približno id^Pake. Od potovanja človek nima več ielHr ga> Kar naj bi imel: spoznanje jet' rugačnega, odkrivanje novega. ištA. Midva sva se precej klatila po svetu. kfeudar sva bila pri potovanjih od se-Alri ria do juga Evrope vezana na kraje,
^ k.OrW in lahko nriftpl TmPVfiieV 116
sva si tako zalčonec tedna oprtala nahrbtnik, se oborožila z novinarsko beležko in fotoaparati ter krenila po njih.
motiva. Stari hlapon vsekakor poživlja vzdušje na postaji in preganja tisti zalobni občutek, ki spremlja vse že-
vednega postopka, ki ga ie za njim Levstik razvil v svojem Martinu Kr-
žalobni občutek, ki spremlja vse že- panu. Dlje kot leposlovec je deloval lezniške postaje sveta; to so kraji slo- kot publicist in politik. Pomemben je vesov in pričakovanj, srečanj in raz- bil v ilirskem gibanju. Čeprav njegov
u . • : 11 ‘ x „ x X X _____________ nintnK ti i Kil rr n nnoilnn in hitm Tliva.
OD LITIJE DO ČATEŽA
hajanj. Hočeš nočeš sva pomislila na tisti davni čas, ko je na tej postaji nekega dne stopil z vlaka tudi Levstik.
S katero potjo začeti vandranje po Dolenjski? Nekako kar sama po sebi
se ponuja pot, ki jo je v prejšnjem sto-t)u ubral
l< ,cra do juga Evrope vezana na kra i koder je lahko prišel Imevejev ne kjayn° mali avtodom. Bolj ko sva zbi-popotovanjske izkušnje, bolj na-it.a je bila jasna preprosta resnica, da
h^astari način gibanja — pešačenje. In Aj Ko sva se odločila, da stopiva naoko-* jP° dolenjskih krajih in si ogledava Quihače dvorišče«, presenetljivo! Ko sva načrtovala,
letju ubral pokončni in zavedni Slovenec, pesnik in pisatelj Fran Levstik. To je slovito popotovanje od Litije do Čateža, o katerem vsak slovenski otrok sliši že v šolskih klopeh.
Levstik je po tej poti šel na Martinovo leta 1857, kot lahko preberemo v njegovem potopisu Popotovanje od Litije od Čateža. To delo je več kot zgolj opis potovanja, saj literarni zgodovinarji govore o njem kot o Levstikovem slovstvenem programu, nama pa je služilo predvsem kot okence v preteklost in za primerjavo s sedanjostjo. Za vodiča pa Levstikovo pisanje ni več kaj prida uporabno, zato sva raje segla po brošuri, ki so jo pripravili organizatorji vsakoletnega po-noda po Levstikovi poti. Vsako jesen na Martinovo se namreč po nji odpravi množica ljubiteljev pohodništva. Midva sva v nasprotju s tradicijo šla na pot sredi marca, nekaj dni pred prvim pomladanskim dnevom. Na kakšna posebna doživetja na množičnih pohodih pač ne gre računati.
Popotovanje sva začela v hladnem jutru z litijske železniške postaje. Ne
Litija je bila tisti čas rudarsko mesto s topilnico. V bližnjem rudniku Si-tarjevcu so kopali svinčeno rudo in jo z žičnico vozili prek Save. Rudnik je v tem stoletju počasi zamrl, kar pa ni nič čudnega, saj so rudo iz neder posavskih hribov kopali že stari Rimljani.
njegov
pistaš, ni bil za nasilno in hitro zlivanje slovanskih jezikov v enega, marveč je zagovarjal misel, naj bi se jeziki zlili počasi, do takrat pa ohranili svoje cilnosti. Možakar je bil torej pre-
znac
viden. Z njegovo zmerno strujo so po tegnili tudi drugi jezikoslovci. V iška
nju tistih jezikovnih mostov, ki naj bi Ebliž.............................
V
sva
Ko sva s postaje zavila preko mostu, a ob pogledu na spodaj tekočo Savo
pomislila, kakšne žalostne spremem-
)e so doletele ta starodavni vodni prometni tok. Zdaj je samo še zasmrajen in umazan kanal, po nji ne plujejo težki in okorni tovorni čolni, s katerimi se je nekdaj zvozilo veliko tovo-
ra na Kranjsko in s Kranjskega. In tudi rok, veščih rezljanja vesel in čolnov ter vezanja ladijskih vrvi, po
‘ ili............
di rok, veš
vesel in čol-
čemer so sloveli kraji okoli Litije, ni več. Slo je s časom, kar pač s časom mora iti. Ni pa prav, da je odšla tudi bistrina Save in bogato življenje v njej. Le kaj bi dandanes, denimo, z gradičem Ribče, ki je nekdaj stal na savskem bregu in je služil Turjaškim kot ribiška pristava?
ali slovenščino z jugoslovanskimi jeziki, je Svetec zahteval, naj se pišejo samo takšne oblike knjižne slovenščine, ki so znane vsem slovenskim narečjem. Postavil je pravilo, naj se napravi kompromis med kranjskimi narečji na eni in koroško-štajerskimi narečji na drugi strani, v spornih primerih pa naj razsoja stara slovenščina. Svetec je imel v Litiji notarsko pisarno in tam leta 1921. umrl.
Ko sva nadaljevala pot proti Smart-nemu, sva se v pogovoru nočeš nočeš zapletla v miselni spopad s Svetčevi-mi idejami in ilirizmom. Ugotavljala sva, da ilirizem nikakor ni izginil, le v
drugi suknji straši okoli, napravljen v jugoslovenarstvo. Le kaj bi si stari
aj D
grevidnež dandanes mislil? Verjetno
. - ‘csenetljivo! r»o sva rraci ruvaio,
jfjh in kako, sva ugotovila, da je zna- povsem naključno. To je startna toč-‘h in utrjenih pešpoti po Dolenjskem ka
EJUli, sva krenila po Levstikovih
Stajah.
__vsakoletnih pohodov, nama pa se
je zdelo, da je prav, če kreneva po Dolenjski z nekdanje edine postaje, ki je v preteklosti dolga leta z železno cesto povezovala osrednjo Dolenjsko s svetom. Proga ob Savi je bila zgrajena veliko prej kot slovita »hitra« dolenjska proga. Že leta 1849 je ob Savi za-puhala parna lokomotiva, medtem ko je prvi vlak pripeljal v Novo mesto šele leta 1892. Zato so Dolenjci nekaj časa uporabljali kot svojo železniško postajo kar litijsko, naj je to slišati še tako čudno, saj Litija ni prav blizu. Sploh je ta kraj staro prometno pota-jališče. Dolga stoletja, predno je stekla ob Savi železna cesta, so se tu ustavljali tovorni čolni, s katerimi se je nekdaj veliko brodarilo po Savi.
Dih starega je še zdaj čutiti na litijski postaji. Ne samo poslopje, ki daje videz solidne avstroogrske zgradbe, tudi mala muzejska lokomotiva, postavljena na ogled, priča o minulih časih železničarske slave. Lokomotivi-co so naredili na Madžarskem, pokoj pa si je prislužila kot rudniška loko-
Nič težkega srca sva zato zapustila mogočno Savo in se povzpela po lepo urejeni pešpoti nad Litijo proti zdravstvenemu domu in krajevnemu po-
kopališču. Kot se za popotnike spo-’ )Di, ~	"
dobi, sva mimogrede zavila tudi v mesto mrtvih in si ogledala, kako kaj Litijčani in okoličani skrbijo za grobove. Pokopališča so lahko nekakšna izkaznica kraja. Kdor zna dobro opazovati, bo od mrtvih veliko zvedel. Ne samo letnice in imena na nagrobnikih, tudi sama urejenost pokopališča zgovorno priča o prebivalcih in njihovem odnosu do prednikov, odseva pa tudi njihovo družbeno razslojenost. Litijsko pokopališče je v tem pogledu kar vzorno, lepo in urejeno s
gravo mero, lune sega prek mejado-
Drega okusa v kičasto bahaštvo.
Na pokopališču sva poiskala grob Luke Svetca-Podgorskega. Na plošči, ki jo je letos postavila občinska kul-
turna skupnost, piše: »Prvi po Vodni-sil muzika'
ku naglasil muzikalnost slovenskega akcenta in za slovenstvo se je goreče boril«. Mož je kot literat dandanes bolj pozabljen kot ne; čeprav je, kot piše v veliki Matičipi Zgodovini slo: venskega slovstva, izumitelj pripo-
u, še tisto kar je ilirskega ostalo v njegovem kompromisu, opustil in ilirizem pokopal Kot utopično zamisel. Pa vendar kljub utopičnosti ideje o stapljanju slovenščine v druge jezike ter z njo vred o stapljanju slovenskega naroda v nekakšen jugoslovanski narod še vedno žive. K sreči le v malokateri slovenski glavi, žive so predvsem v glavah, ki stresajo jugoslovansko politiko v Belem gradu, kot so Beogradu rekli naši stari. Zato vsiljevanje sodobnega ilirizma ne more naleteti na nič drugega kot na zavračanje in odpor, pa naj se obleče v še tako lepa in humana oblačila bratstva.
čez kake pol ure se je v dolini pokazala veličastna šmarska cerkev. Tako od daleč sva sklepala, da mora biti Šmartno kar velik kraj, če ima takšno mogočno cerkev. A srečanje s krajem naju je v tem pogledu presenetilo, saj velikost cerkve in kraja nista v sorazmerju. Je pa videti, da je moral biti to nekdaj bogat trg. Oko se nama je ujelo v lepa hišna pročelja s klesanimi portali. Da bi zvedela kaj več, sva stopila v eno od takih starih hiš. V gostilno, seveda, kjer se, kot dobro vedo vsi popotniki, marsikaj izve.
Najina radovednost je bila hitro potešena. Že nekaj stavkov in vprašanj skupinici ob točilni mizi in prijazne-
Smarska cerkev sv. Martina je nenavadno velika in mogočna. Stoji na mestu starejše srednjeveške cerkvice. Ljudski glas pravi, da so jo postavili iskalci novih ležišč rude v zahvalo za rešitev iz rudnika.
Povedali so, da so cerkev pričeli graditi na mestu, kjer so na dan prišli rudarji, ki so iskali nova ležišča rude. Rude je tisti čas že zmanjkovalo, tako da je grozilo zaprtje rudnika, z njim pa bi bili številni Šmarčani ob vsakdanji kruh. Iskalci rude so se v podzemlju izgubili. Tavali so sem ter tja
nekaj dni, na dan sv. Martina pa se jim je nasmehnila sreča in prilezli so ven. V zahvalo so se zaobljubili na tem
mestu zgraditi cerkev ter jo posvetiti sv. Martinu. In res so jo leta 1889 zače-
mu gostilničarju je bilo dovolj, da so Str -	...............
Šmarčani spregovorili o svojem kraju in cerkvi, na katero so prav ponosni.
li graditi ter leta 1901 dogradili. Zidali pa so jo z opeko, ki so jo žgali v bližini.
Tako pripovedujejo ljudje. Pisani viri pa govore, da je cerkev naslednica starejše, srednjeveške cerkve. Stavba preseneča po svoji velikosti in po tem, da je za razliko od drugih slovenskih cerkva zgrajena iz žgane in neometane opeke. Po tem močno spominja na skandinavske in angleške cerkve. Stavba ima gotski, baročno rebrasti obok in par baročnih kapel. Od gotske cerkve je ohranjenih in v novi obok vključenih le nekaj sklep-nikov. Na patrona pa opozarja velik mozaik nad glavnim vhodom, na katerem je upodobljen sv. Martin na konju, ko daje svoj plašč revežu.
(Se nadaljuje)
'«wm
24. maia 1990
If.l tlll.iJ O
od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka
Kdo je kdo v
Novem mestu
Na nedeljskem prvem zasedanju novega novomeškega parlamenta je tudi novomeška občina dobila novega župana in predsednika izvršnega sveta ter druge vodilne može (prav zares so sami možje!) v skupščini in posameznih zborih. Sama od sebe se mi ob tem zapisuje
misel, ki sem jo zapisala že v napovedi skupšči-č le upati, da bo
ne pred tednom: da je namreč le upati, i (je) novomeška občina v nedeljo dobila vodstvo, ki bo sposobno reševati premnoge probleme v občini
Za pozna valce razmer in splošnega razpoloženja nedeljski novomeški volilni izid ni nikakršno presenečenje. Nekoliko je presenetila le dokaj suverena zmaga kandidatov za obe najvidnejši funkciji pa zanemarljivo število neveljavnih glasovnic (ena za župana in 5 za mandatarja), s čimer so delegati imeli možnost
zavrniti oba kandidata za vsako funkcijo. Glasovalna disciplina znotraj posameznih sti
sovalna disciplina znotraj posameznih strank oz. njihovih blokov je očitno kar precejšnja.
Novi župan je kandidat Demosa Marjan Dvornik, dipl inž. strojništva, politično v glavnem nepopisan list, ki ga je po njegovih besedah v politiko potisnila želja po lastnem prispevku k razširjanju političnega prostora. Na aprilskih volitvah so ga volilci med 5 kandidati izbrali že za delegata v republiškem zboru občin, zaradi ponudbe, da dela v republiškem komiteju za industrijo in gradbeništvo, se tudi še ni odločil, ali mu bo novomeško županstvo redna polna zaposlitev ali ga bo opravljal ob
torja Laboda. V kratkem predstavitvenem in potem nastopnem govoru je Marjan Dvornik kot nekaj bistvenih točk svojega županskega dela in truda omenit skladnejši razvoj občine (del občine je bil po vojni politično kaznovan z
nerazvojem); prednost kmetijstva; zmanjšanje st roško v za delo občinske upra ve in skupščine;
preprečevanje novih neumnosti v gospodar-'er!jed
stvu, kjer je dosedanja megalomanija hudo oporečna z vidika prijaznosti do okolja in ljudi; trud, da Novo mesto ne bo več mesto intrig afer, deviantnih pojavov, ki so prisotni od zažiga škofa naprej; trud. da se odpro dosjeji, delani za mnoge; in kot posebna obveznost —konkretni : ukrepi za izvedbo programa Zelenih. •	..... -	___u
__________Ufi Vi .oli'/F.'li\ ; " 1 ■ >________jj.
• Na volitvah mandatarja je triumfiral Boštjan Kovačič, kije premagal kandidata SZfDL), dosedpjega predsednika izvr-
šnega sveta Adolfa Zupana. Kovačič je bil kandidat koalicije Demosa, ZSMS-Liberal-ne stranke in tudi Zelenih. Koliko glasov če kakšnega — mu je prineslo sodelovanje Zelenik v tej predhgalni koaliciji, oraj gotovo nikoli ne bomo vede!
skoraj golov
kakor bi bikt zmaga lepša in čistejša, ko bi »podpisa, da Zeleni sodehjejo v tej kakiji, ne prišlo z lažjo oz. prevaro. Za
potlpisje bdpoiskanpndstavnik Zelenih, ki zaradi boksni dober teden dni ni bil v
središču dogodkov in dogovorov in mu ni prišlo na nusek do ne drii podatek, daje za koalicijo vst dogovorjeno.
Kakorkoli že, Boštjanu Kovačiču je uspela predvsem v navezi z novomeškimi liberalci velika vrnitev tudi p sam novomeški oblastni vrh, s katerega ga je sklatila gradbena afera. Kaj
vse je Boštjan Kovačič v predstavitvenem govorčku obljuM kot svojo delovno obveznost na bon
mestu mandatarja, neboma naštevali, saj je za-
dev (vestno zabeleženih) precej. Upajmo, da mu bo v korist prebivalcev novomeške občine uspelo uresničiti čimveč tega in da ne bo »zapel« že pri potrjevanju svoje nove vlade v skupščini Potem tudi tisti milijonček, seveda konvertibilni, po ocenah potreben za izvolitev novega delegata v republiški zbor združenega dela namesto Kovačiča (kipo sedanji zakonodaji na novi funkciji ne more več biti delegat v tem zboru), ne bo čisto vržen stran, ali ne?
Z. L1NDIČ-DRAGAŠ

v.Vfjn
Slabe izkušnje z najboljšimi vladami
Naj stari okoreli partijci še tako zmigujejo zaradi napornih in do konca nepredvidljivih sestankov, naj novinarji še tako bentijo, da vse seje niso enake in zaključki že znani, dejstvo je, da vsi skupaj vstopamo v nov politični prostor, da se učimo novih političnih manir. In pri vsem tem je več kot očitno, da včerajšnja opozicija ni več zelena in neuka, kar zadeva politične zadeve, včerajšnji monolitniki pa morajo priznati, da so dobili vsaj enakovrednega nasprotnika. Koristi pa bi morali imeti vsi skupaj, kajti zdaj ne bo več mogoče sprejemati odločitev po hitrem postopku, z izsiljevanjem in z utrujanjem delegatov ali poslancev.
Vse to seje boli ali manj pokazalo tudi na ponedeljkovi seji krške občinske skupščine. V skladu s staro maniro je bilo spremijanje dnevnega reda seje, ki je poslancem požrlo celo uro časa. Če bi zadeve potekale po dosedanji logiki,
• Parlamentarni boj, v katerem so se poti brez
stanci borili za milimetre, pa je mini, hude krvi, vpitja in zmerjanja, kar kaže, da smo Slovenci zreli za parlamentarno demokracijo, ki so seje nekateri tako bali. Včerajšnji politični autspjderji pa ne ovla-dajo samo politične pozicijske vojne, ampak so mnogi med pjimi tudi spretni govorniki v nasprotju s prejšnjimi, po kdo ve kakšnih kriterijih izbranimi »politiki« in delegati. Resda zna biti takle politični boj za nekatere naporen in tudi odveč, ampak tako bo manj možnosti za prevlado ekskluzivnih stališč, povsem izvirnih izumov.
bi po enournem zapletu okoli dnevnega reda lahko na mizo podtaknili tudi smrtne obsodbe, pa bi zanje dvignili roke, ker se tudiposlancem lahko mudi domov na košnjo ali v vinograd Ampak to pot la logika ni delovala in poslanci iz vrst Demosa so se izkazali kot žilavi nasprotniki, ki jih ni mogoče utruditi, kot so včasih delegate. Nič bob ni pri poslancih vžgalo tudi zatrjevanje mandatarja Braneta Janca, češ daje sestavljal vlado v skladu s strokovnimi in strankarskimi zahtevami, pa tudi opozarjanje na odprte probleme, ki se jih bo morala občinska vlada lotiti, če bo hotela parirati republiki Ponujal je celo odstop, kar je v vrstah ZKS —


SDP povzročilo manjšo paniko, sajje bilo jasno, da je treba tega mandaterja ohraniti, itd Navsezadnje je dolga pozicijska vojna na seji pripeljala do tega, da sta večinski in manjšinski del prišla do skupnega zaključka: mandatar se bo moral ponovno pogovarjati s prvaki strank in skupaj bodo morali oblikovati občinsko vlado, ki bo zadovoljila vse kriterije. In pri tem lahko samo upajo, da ta vlada ne bo najboljša, kajti pri nas imamo vsi skupaj slabe izkušnje z najboljšimi vladami
J. SIMČIČ
Orožje predaš po porazu
Ukaz o spremembah hrambe orožja, s katerim je gospodarila teritorialna obramba, je na konstitutivni seji črnomaljske občinske skupščine povzročil nemalo razburjenja. Bolj kot ukaz dejstvo, da so v Črnomlju ta ukaz poslušno in ne da bi štab TO kogar koli obvestil, da je takšno povelje prišlo, tudi izvršili Znova se je potrdilo, kako boleča je izguba lastne vojske — TO je namreč lastna vojska vsake republike — za Slovence še toliko bolj, ker smo svojo vojsko izgubili že nekajkrat Orožje preda poraženec po končanem boju, tokrat pa so se v Črnomlju in še nekaterih slovenskih občinah razorožili brez besed in boja
Številna so bila vprašanja novih črnomaljskih poslancev, na katera pa komandant občinskega štaba TO Janez Dragoš skoraj ni znal odgovoriti Pojasnilo, da orožje in naboji TO niso odtujeni pač pa le prepeljani v skladišče teritorialne obrambe za ograjo vojašnice, ki ga varujejo enote JLA, in sicer zaradi domnevnih kraj (ki pa jih v Črnomlju ni bilo), je le še prililo olje na ogenj. Kako TO lahko pride do svojega orožja, ki ga varuje vojska, če pooblaščenim ljudem pri vhodu v vojašnico ne dajo dovolilnice, je zanimalo delegate. Na odgo-
takojposkušajo dvigniti in probi
Če je namreč TO doslej varovala svoje orožje in nikjer v Sloveniji ni bilo slišati
i svoje ti, da i V? Če
tega ni
sposobna, zakaj ga ne bi še naprej? Če so bile kraje v nekaterih krajih po Jugoslaviji zaradi teh posebnosti v Čmom[ju nikakor ne morejo pristati da bi sprejemali ukrepe po vsej državi In obrambni načrti delovnih organizacij, ki so se v trenutku, ko so iz njih odpeljali orožje; porušili? Med drugim je v njih zapisano, da bi moralo biti orožje v primeru agresije pri roki takoj. kar pa po novem ukazu o hrambi orožja ne velja več.______
Da pa kljub vsemu temu nismo ostali vojska brez orožja, so potrdiliposlanci-lovci, ki jih sicer še niso razorožili, bili pa so tudi bolj odločni kot TO. saj so jasno povedali, da svojega orožja ne dajo. Verjamemo pa jim lahko, daje orožja, ki ga imajo v lasti občani, veliko, kar za eno majhno vojsko, kot so dejali sami
• Kakor koli že, poslanci so menili, da TO pred svojim narodom ni razgrnila čistih kart Zato so nekateri celo zahtevali, mg se ugotovi odgovornost komandanta občinskega štaba, medtem ko so drugi meniti, daje Dragoš pač moral ravnati po povelju, ki gaje dobd iz pokrajinskega štaba, da pa naj se ugotovi, ali je bilo ravnanje republiške TO zakonito, inče je bilo, in zahteva sprememba zakona, ki dovolj oje zvezi takšne posege. Nenazadnje je s tem prizadeta tako suverenost TO kot slovenskega naroda nasploh. Zato so predsedstvu republike, republiškemu štabu TO in republiški skupščini poslati zahtevo, naj natančneje pojasnijo okoliščine v zvezi z omenjenim ukazom.
M. BEZEK-JAKŠE
So delali na Blanci preveč po domače?
Kako daleč lahko pripeljejo vaške svaje, ljudje govorijo drug mimo drugega, si ne « upajo ali pa se celo odkrito sumničijo! Za kk in še kaj bi lahko našli primere v razmerah, č stalih v zadnjih mesecih v manj razviti kraje skupnosti Blanca.
Čeravno je bilo nesporazumov med nov vodstvom krajevne skupnosti, kije v zadnjih tih po mnenju številnih krajanov precej pošto to tudi za odpiranje vrat v svet, najsi bo z bo Šimi cestami ali telefonskimi povezavami, nekaterimi posamezniki, (ti so imeli nekati vaške funkcije, pa jih je nova oblast brez tel nega pojasnila odrinila) v zadnjih letih dovc je do dokončne zaostritve prišlo 2. marca lei na zboru volivcev na Blanci Tedaj so nekat vaščani, očitno iz tabora nenaklonjenega vo stvu KS, izrazili nekaj pomislekov in vprašt * zaradi domnevno nesmotrnega razpolaganji ! družbenim premoženjem. Takrat so na zbo '■ sklenili da posebna komisija preveri poslov
nje krajevne skupnosti, o opravljenem pregI du listin pa čez dva meseca spet poroča kraj
nom na zboru. ___________
Tak sklep seveda vodstvu KS ni bil niti mi k všeč, saj bi bil dovolj očitna nezaupnica, zato{
preseneča, da ni bilo pripravljeno kon.~ omogočiti vpogled v vso dokumentacijo o f slovanju KS. Kot je povedala članica komisi za pregled poslovanja Helena Klobasa, spi niso nameravali prati »umazanega perila«; širši javnosti, a ko od tajnika KS niso dob drugega kot dva bloka naročilnic, predsedtt sveta KS pa naj bi rekel, da tako nima pravi gledati teh papirjev (izpiske službe družbene! knjigovodstva, račune, blagajniško pošlo* nje). Ko pa je predsednik rekel, naj komisi pove, kaj bi rada in bo on to pregledal ter p sredoval, so se odločili za neljubo in bolj zaph , leno pot. Za primer Blance so zvedeli tudi i j UNZ in SDK. Seme nezaupanja je bilo tako f , liko, da so sprva z domnevnimi nepravilnosti s v KS pri gradnji cestnega in telefonskef \ omrežja seznanili UNZ Novo mesto, ker naj1 t se tajnik KS pohvalil, da ima na UNZ Krši I dobre zveze. Naposled je dokumentacijo le & a bila pristojna UNZ Krško in člani komisije / r tudi vodstvo KS Blanca so (bili) pogosto pril 1 (jeni potovati v Krško, da bi preverili še tol 1
ono.
• Kljub temu da je komisija končno; lahko prišla do izvirnih listin in ocenila,* Je je dokumentacija pomanjkljiva in spori ter (odkriti so na primer, da neg bi v zasell' Priklance porabiti določeno količino tri J* teriala za gradnjo mostu, tega pa do dat* še niso niti zgraditi!) in da bodo poklical Jj, službe morda ugotovile podobno, ni dob tU( vnaprejšnje obsojanje bodisi za družbe*^ jel koristne malverzacije ati celo za oseb* ve okoriščanje.
J
sfa
Če so končali kakšni denarci v nepratf^ sla žepu, bodo verjetno tisti, ki so za to usposobi, mj ni in plačani, že odkrili Je pa še naprej odp Po vprašanje, kaj bo primer Blance pomenili v» nadaljnje delo v podobnih majhnih krajevt skl skupnostih ne zgolj v sevniški občini ki niti “o jo nekih strokovnih služb, kvečjemu šefa kt jevnega urada in tajnika KS v isti osebi (kri * na Blanci). Ali bodo odgovorni še voljni ori nizirati kakšne udarniške akcije za komuna/ urejanje kraja in sprejeti tveganje, da botri j? sikaj narejeno »po domače«, ali pa bodo če) |#. H da bodo kdaj imeli toliko denarja, da bd: r*
lahko imeli domačini roke v žepih, ceste in t( fonijo pa jim bodo gradili drugi, se pri rij,
podjetja?
P.PEl
Devet mesecev zima, tri mesece mraz
Domotožje je v Kanadi živečega Franca Zem-ljaka letos osemnajstič pripeljalo v domovino, v Brežice, kjer je prijateljska hiša Vilija Kosirnika za pišečkega rojaka vedno odprta. Franc bi se brez pomišljanja za vselej preselil sem, če ne bi bil potem prikrajšan pri pokojnini.
Živi ob Atlantiku, v mestu Halifax v Novi Škotski, kjer pravi, daje devet mesecev zima, tri mesece pa mrzlo. Malo sicer pretirava, toda podnebje za naše pojmovanje tam res ni prijazno. Zime imajo hude in tokrat so imeli od novembra do aprila ves čas temperaturo med -20 in -28 stopinjami. Vmes imajo tudi hude snežne vihaije, da celo plugi obstanejo. Tamkajšnji ljudje ne gredo nikoli od doma brez baterijske naprave za odtali-tev avtomobilskih ključavnic in tudi Franc jo ima vedno v žepu. Ceste so pogosto ledene, gladke kot steklo. Ko gaje ob taki priložnosti zaneslo v gozd, je imel na avtomobilu za tri tisoč dolaijev škode. To se je zgodilo ob pol devetih dopoldne, ob enajstih pa je zavarovalncia že izdala denarno nakazilo zanjo. Franc je imel tedaj s seboj ženo in hčerko. Imeli so srečo, da jih ni zaneslo v nasprotno stran, v moije, ker cesta ni ograjena.
Zemljakov dom stoji ob gozdu in zgodi se, da pozimi prav do njih zaide los. Ko seje samica nekoč ustavila na njegovem vrtu, seje njegov prijatelj na obisku lahko na lastne oči prepričal, da je večja od konja. Losi so v tistem predelu zaščiteni. Samec napade, zato ni varno hoditi v gozd. Kakih pet kilometrov od Zemljakovih je majhna vas in neki Kanadčan je prekršil zakon in ustrelil losa. Privlekel ga je domov, ga odrl, meso spravil v hladilnik, kožo pa zakopal za hišo. Potem je nekega jutra priletel na njegovo dvorišče helikopter. Tja ga je usmeril kompjuter. Vsi losi so namreč markirani in pod kožo imajo vgrajene napravice, ki oddajajo signale, da lahko sledijo njihovo gibanje. Neprevidni domačin je prekršek plačal z odvzemom avtomobila, mesa in puške pa še sedet je šel, v zapor, se razume.
T udi kadar imajo dovoljen lov, je zelo nevarno. Lose lovijo na konjih, vendar so tamkajšnji neorganizirani lovci veliki prijatelji alkohola, in ko ga imajo dovolj pod kapo, streljajo na vse, kar leze in gre, da ni čudno, če kmetu ubijejo konja, misleč, da je los. Zmoto morajo seveda plačati, kar ni ravno poceni.
Zemljak živi v Kanadi 41 let, vendar ni pognal korenin. Celo njegovi otroci, ki so tam rojeni — dva sinova in hčerka — so za domačine še vedno tujci, prišleki, ki jih nimajo preveč v časteh. Na-, sploh Evropejci tam niso priljubljeni zaradi pridnosti in uspešnosti, in tako sosed ne ve za soseda, kako se piše. Poznajo le tiste, ki jim radodarno dajejo za pijačo, za viski ali pivo, vendar samo tako dolgo, dokler imajo polno denarnico.
Franc je zdaj pet let v pokoju. Prejema 2.600 dolaijev penzije, vendar se zaradi tega ni odrekel delu. Bilo bi mu preveč dolgčas. Zdaj se lahko posveti temu, kar ga najbolj veseli. Iz mahagonija iz-
deluje ohišja za ure v obliki violinskega ključa. To so ure na baterijo, oblika je pa njegova zamisel. Ni še dolgo tega, kar jih je v dobrem tednu prodal 47 po 35 ozir. 42 dolaijev, ker so različne velikosti. Njegove ure so v Grčiji, Nemčiji, Združenih državah in v Jugoslaviji. Ponosen je nanje in hkrati zadovoljen, ker so ljudem všeč.
Zemljak ima vedno dovolj dela, ker ne računa pretirano, samo dvanajst dolaijev na uro. Njegovz nanec in mnogi njemu slični pa zahtevajo po 21 dolaijev, zato nimajo zaslužka in sedijo križem-rok ker so predragi. Tudi brez denaija so, Franc pa nikoli. Za Kanado pravi, da je draga in da bo prihodnje leto še dražja, ker bo vpeljala nove takse. Natakarica, na primer zasluži 3,85 dolaija na uro, vendar nobena ni šolana gostinska delavka kot pri nas. Če gre ženska k frizeiju, pusti tam 60 dolaijev, moški pa plača za striženje 12 dolaijev.
Evropejci se ločijo od domačinov tudi po prehrani, večinoma tudi tam zadržijo evropsko kuhinjo, saj kanadska za Zemljakove pojme nič ne velja. Preprosti ljudje ob moiju jedo največkrat krompir v oblicah, s katerim kuhajo slanike. Soli pred kuho ne sperejo z njih in Franc je to jedel samo enkrat. Dva dni po tistem je pil samo vodo in se ni mogel odžejati. Sicer pravi, da se 80 odstotkov Kanadčanov hrani predvsem z zrezki, ki seveda niso nikoli prepečeni, torej spet ne za Zemljakov okus in najbrž tudi za njegovo ženo ne, ker je Nemka. Edino mladi se privajajo nanj. Ti imajo najraje »fish and chips«, ocvrt krompirček z ribami, ki ga lahko kupijo na ulici in celo v apoteki. Lekarne so tam drugačne kot pri nas. Za zdravila imajo samo majhen oddelek, sicer pa prodajajo tudi krompir. Prednost naziva apoteka je v tem, da imajo odprto tudi ob nedeljah. Kanadčani pokupijo tudi na tone cocca-cole, že za zajtrk si jo
privoščijo. Njihov kruh za Zemljakove pojme ni kaj prida. Pravi, da je kakor guma, zato kupuje nemški kruh, ki ga z letalom vozijo iz Toronta. Za kilogram odšteje tri dolaije, včasih pa ga speče tudi sam.
V Kanadi je kuijava precejšen izdatek, ker je zelo mrzlo. Družinske hiše so večinoma lesene in taka je tudi Zemljakova. Za ogrevanje z nafto plačujejo po 250 dolaijev na mesec, za rezervo pa imajo še plin in drva. Tako brez skrbi kljubujejo zimi in snežnim vihaijem. V bližini Halifaxa je majhen otoček Cebroalant, kjer živijo samo vr-
nit
od
cij:
menaiji in divji konji. Konje so tja pripeljali $ sto leti ali morda še prej in zdaj se hranijo z , eJ Kanadčani jih lovijo za živalske vrtove in t* ^ poskrbijo, da se preveč ne razmnože. Otoček gaje kot zanimivost opisoval Zemljak,je bolj po konjih znan kot pokopališče ladij, ki v vibi1 tam večkrat nasedejo. Pred leti je bila med nj1, tudi neka jugoslovanska ladja. Bila je močno ( škodovana in potem so jo v Halifaxu teme! popravili, da je lahko spet odplula.
Zemljakov najstarejši sin — zdaj ima 42 le*, je raziskovalec. Po poklicu je inženir kemije i*. končal študij pri Bayeiju v Nemčiji. Vsako 8 gre s kanadsko vladno odpravo raziskovat krij stvo večnega ledu okoli severnega pola. Odp1*, odpotuje iz Kanade z letalom do Norveške. % jo čaka posebna nemška ladja, ki je tudi ledP milka. Z njo v najugodnejši letni dobi prepotuj1 po 60 kilometrov v 24 urah. Na ladji imajo
uu miuiiiciiuv v z** uran. iv a iaq|i imajo
ratorije, v katerih pregledujejo geološke in cM vzorce. Ponekod morajo raztopiti po štiri do|
metrov ledu, da se prebijejo do zemlje in zavnj vanjo. V tistih krajih se raziskovalcem ni treba K ti, ker jih obrije veter. Dokler so na ladji, deMti presledki 24 ur na dan, da čim bolje izkoriš-
čaš, katerega ure so natanko preštete. Zadržij0 lahko največ dva meseca, navadno pa še n1* Vsak ima svoje delo, svoje obveznosti. Zaradi j petega urnika in podnebnih pasti je delo zel^L porno, pa tudi zaradi občutka, da tisoče kilpf trov stran ni žive duše. Zaradi tega so dom*’' Halifaxu pogosto s strahom čakali na sinovo V(J tev iz ledenih pokrajin. Sčasoma so se sprijazni njegovo službo in njegovim poslanstvom s tv»j njem, ki je vezano na poklic, ki si ga je izbr*1, mu zaradi tega prinaša tudi osebno zadovoljuj
J. TEP?
DOLENJSKI UST

NAGRADA V LJUBLJANO
Izmed reševalcev 17. nagradne križanke je žreb izbral ANTONA BOŽIČA iz Ljubljane. Za nagrado smo mu poslali knjigo slovenskega pisatelja Draga Jančarja O bledem hudodelcu. Nagrajencu čestitamo in mu želimo prijetno branje.
Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 4. junija na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 18.
REŠITEV 17. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 17. nagradne križanke se, brano po vodoravnih vrstah, glasi: KAPAR, SOD, ALARM, AVA, RAZSADNIK, IND, NEDRA, TEDEN, MAAR, CAR, RAKEL, RAVNAČ, RATEČE, ERIK, ROTOR, AP, KRČITEV, LASSO, LAK-SATIVI, LAH, OSAT, ADEN, ARA.
masia
		
		
iw
Š*
NAGRADNA KRIŽANKA
Za opisovanje uresničeva-nja in nvale naše srečne bo-m.j dočnosti je bilo porabljene-ZQ ga strašansko veliko papirja, ;lof 0 n)eni resnici pa je napisali nih komaj kaj dobrih knjig^
"• ° °SI
j Vsak pisatelj nWi ključ resnice.
ima lasten A. MORAVIA
Ljubezen je iskanje duše. | J. FELC
VRSTA
FRANC
PREPROGE
2 AVALE
ŽELEZNIŠKA POSTAJA NA PROGI UUB-UANA-NO-V0 MESTO
JEZK
Črncev
BANTU
ZNAMKA
OSEBNEGA
RAČUNAL-
NIKA
IME
IGRALCA
C0NNERYJA
TURŠKA
DETELJA
PRIPRAVAZA
PISANJE
ZNANI
JAP
POLITIK
RALKA
VRSTA RIBE (KAVIAR')
MOČNO
RAZSTRE-
LIVO
BREZGOTO-
VINSKI
PROMET
IVAN
KRISTAN
KDOR APNO ___ŽGE
AVTOR J UDIR
Zensko
IME
ALBANSKO M IME
ORANJE
RAZPERITEV
TELOVADNI
ELEMENT
VELIKO
REŠETO
Življenjska
TEKOOiA
VERDIJEVA
OPERA
LUKA V JEMENU
PISATELJICA
PEROCUEVA
ETIOPSKI
KNEZ
NOMEN
NESCJO
PUŠCAVMK
POLITIKA
POPU-
ŠČANJA
I
ST EGIPT MESTO OB NILU
ST SLOV BOGMJA LEPOTE
INDIJSKI DROBI 2
S čim so zakrpane vesoljske luknje?
Astronomi iščejo, kaj naj bi bila skrivnostna manjkajoča snov vesolja — Bo dal odgovor Hubblov teleskop? — Divji nevtrini in družabni vvimpi
opl K° so pred nekaj tedni strokovnjaki dii s pomočjo vesoljskega plovila J Discovery uspešno položili v orbito pr-ntti ^ °P'ični teleskop, Iri bo zrl v prostran-°,a stva vesoljskega prostora brez motečih !lcej vplivov zemeljskega ozračja in zaradi JTj ’e8a videl globlje v prostor, dlje v prete-klost in dlje v prihodnost vesolja, se je 'c d začelo veliko pričakovanje med astro-ijef nomi vsega sveta. Hubblov teleskop, pri! kot pravijo napravi po njenem osnovalo t telju (o napravi smo v DL že pisali), naj ■■ bi pomagal astronomom najti odgovor —- na eno od velikih vprašanj, pred kate-no ■ dmi je bila stroka dčsUg nemočna. Kgj la,V Je s tako imenovano »manjkajočo«, tor: tempo materijo vesoljstva? seli Če ob jasnih večerih pogledamo v 1 /H* xebo’ v'dimo na njem pridanih na tiso-fa/f mežikajočih zvezd, planetov in dru-8'h nebesnih teles. To je v naših vsakimi« predstavah vesolje. Toda vidimo f. |u® velike praznine in črne oblake, kot Je tisti v Orionu in Velikem vozu. Vidno *v v«olje predstavlja le delček vse vesolj-, če snovi, le desetino, medtem ko naj bi večino, 90 odstotkov, predstavljala aH'Skrivnostn» temna snov, iri oddaja le malo ali p nič svetlobe, sestavlja pa jo <ap. Po mnenju strokovnjakov najveijetnde nit) **# mogoče, od razpadlih zvezd do :ew s*nvnostnih subatomskih delcev, imeni*1 "ovanih wimpi. In kot zakleto, prav v i ki ^1 skrivnostni zadevi je ključ do raz-'kd Ul®evanja razvoja vesolja in s tem do orf U*'edanja njegovega mogočega konca. nJ Prve zamisli o naravi temne materije i riti Jp se pojavile pred dvema desetletjema, č<& m astronomi raziskovali spiralne ga-^ ^fsije, kakršna je, na primer, tudi naša nit U'***slca cesta. Astronomi so ugotavljali, nfi “* se masa zvezd in drugih teles, ki tvo-P • njo galaksije, vrti tako hitro, da bi se ,pi Jftorala snov galaktičnega obrobja že 'iavno odtrgati v medgalaktični prostor. —' t-*(seveda drži zakon, po katerem naj bi galaksije držala skupaj gravitacija. Vid-jj pr na masa galaksij pa preprosto m dovolj z rf lVe“ka za to! išno gravitacijsko silo, da bi n « 'ahko držala galaksijo skupaj. Torej jgkj ?®r* biti še neka neznana in doslej ne-ij f °?krita snov, ki je vir dodatnih gravitacijskih moči, skratka, v galaksijah in v
vesolju je več snovi, kot je lahko vidimo in opazgjemo z astronomskimi opazovalnimi napravami.
Kasnejša opazovanja in odkritja so vprašanje manjkajoče, temne snovi, kot so skrivnostno neznanko imenovali, vse bolj odpirala. Astronomi so odkrili, da velikanski plinski oblaki na robu naše galaksije krožijo s tako hitrostjo, da bi jih moralo odnesti kot kroglo iz topa, če bi Rimska cesta črpala svojo gravitacijsko moč le iz vidne snovi. Odkritja zelo oddaljenih pritlikavih galaksij so prav tako zastavila vprašanje obstoja »manj-. ... kajoče« snovi. Male galaksije bi že davno pritegnile vase večje sosede, če njihova gravitacijska sila ne bi bila močnejša kot pa je mogoče izračunati iz vidne in izmeijene mase. In tudi velikanske jate galaksij se lepo in zgledno držijo skupaj, čeprav vsebujejo samo S do 10 odstotkov za to potrebne mase.
Vse to kaže, da nevidna snov mora obstajati. A kaj naj bi to bilo?
Fizik Edward Kolb pravi, da je teoretičnih kandidatov zanjo zelo veliko. Teoretična lizika jih je nasula že tako množično, da bi trajalo nekaj let samo izločanje, kje je potem še eksperimentalno prevajanje ostalih kandidatov.
Zadevo pa bo močno olajšal Hubblov teleskop, ki bo lahko videl tudi tista nebesna telesa, kijih teleskopi doslej niso mogli zaznati. Astronomi namreč menijo, daje velik del mase skrit v ija-vih pritlikavkah, kot pravijo plinastim zvezdam, ki ne sijejo kot masivne zvezde, ker na njih ne potekajo jedrski procesi, potrebni, da zvezda sveti. Vendar pa kljub pogostim poročilom o odkritju teh zvezd m prišlo do potrebnih potrditev njihovega obstoja. Tako ijave pritlikavke za astrofiziko ostajajo neobstoječe. A če se res nahajajo v vesoljskem prostoru, bi lahko predstavljale del zdaj manjkajoče materije v naši Rimski cesti. Astrofizik John Bahcall meni, da bo Hubblov teleskop lahko odkril na stotine ijavih pritlikavk, če seveda obstajajo.
Vendar same ijave pritlikavke ne bodo rešile vprašanja manjkajoče snovi. V vesolju se po mnenju teoretikov velik del snovi skriva v drugačni obliki,
kot je znana. Morda so to nevtrini, super hitri delci brez električnega naboja. Dobra novica je, da so strokovnjaki za fiziko visokih eneigij s poskusi potrdili njihov obstoj. Slaba novica pa je, da so po dosedanjih spoznanjih nevtrini le prehitri, da bi lahko ostali v galaktičnih masah.
Med kandidati, ki so na papiiju zelo prepričljivi, so tudi wimpi. Ime izhaja iz angleške kratice, ki pomeni šibke interaktivne snovne delce. Obstoj wimpov doslej eksperimentalno niso dokazali. Kozmologi pa upajo, da jih bo morda opazil Hubblov teleskop. Ne sicer neposredno, pač pa s primeijavo razvojnih razlik med galaksijami.
Vprašanje manjkajoče snovi ni zgolj akademsko vprašanje. V njem je skrit tudi odgovor o usodi vesolja: ali se bo še naprej širilo in se redčilo, dokler ne bo povsem razgubljeno v neznanskih prostorskih razsežnostih, ali pa se bo šuje- . nje zaustavilo in se bo začelo krčenje, zgoščevanje mase, zvezde in planeti pa se bodo zlili skupaj v nepredstavljivo majhen prostor, nič večji od atomskega jedra.
Ne v enem in ne v drugem scenariju usode vesolja za človeka ni preživetja. A oba sta neskončno daleč: 50 milijard let.
MiM
Misel, da se lahko narodnostna zavest nekega naroda rodi iz strahu pred velikimi narodi, je hudo naivna.
J. VIDMAR
Zgodovina je pokazala, da je lahko katerakoli zastava
svet v številkah
PRODAJA NA LETALIŠČIH
Odstotkovni pregled brezcarinske prodaje v svetu
Barfiimi ~ L Y ‘ '...
-CJGARFTF
.VISKI fiOZMFTIKA
■KDKkiaki
-USN.ifni £&Rfi imi
i/n


P
IP
12,5 12,4 2.1 1.9 6.3 4.E 4.1 3,6
Brezcarinske prodajalne po svetu so v glavnem na letališčih, na trajektih in v pristaniščih. Največ denarja pa se obrača na letališčih, kjer popotniki kupujejo v glavnem draga, a priročna darila, kot so Parfumi, kozmetični izdelki, cigarete in alkoholne pijače. Po podatkih publikacije Duty-Free Nevvs International popotniki potrošijo največ denaija za ženske parfume, cigarete, viski, žensko kozmetiko, konjak in izdelke iz usnja, potem pa so že na vrsti, kar vsekakor preseneča, moški parfumi pa najrazličnejše slaščice. Na dnu lestvice so tehnični predmeti, po katerih tako radi segajo naši kupci. Na grafu so odstotki deleža prodaje prikazani s številom aviončkov.
je lahko katerakoli zastava kateregakoli svetovnega nazora krvava od krvi nedolžnih ljudi, da se lahko vsak svetovni nazor povampiri.
S. ZAJC
Razpokani Krist
Znameniti kip Kristusa nad Riom pred razpadom
Kip Kristusa Odrešenika, ki že več kot šest desetletij širi mogočne roke nad Riom de Janeirom, je postal najbolj znan simbol tega velikega brazilskega mesta in najpomembnejšega južnoameriškega pristanišča. Desetletja dolgo je vabil k svojemu podnožju na strmi hrib nad mestom domačine in množico turistov. A zob časa je načel tudi to svetovno znamenitost. Kip je hudo obolel in je potreben nujnega zdravljenja.
Med ploščicami salovca, iz katerih je kip sestavljen, so se že pred leti pojavile razpoke in razpokice kot posledica rjavenja in upogibanja notranjega železnega ogrodja. Lani se je od kipa odtrgal več kot deset kilogramov težak kos, del Kristusovega plašča. To je bilo zadnje znamenje, da seje treba nemudoma lotiti zdravljenja. Restavratorji so se prejšnji mesec lotili dela.
37 metrov visoki in 1200 ton težki kip so temeljito pregledali in ugotovili, da se bo brez obnove razsul na kose. Ocenili so, da bo popravilo stalo okrog 2 milijona dolaijev, česar pa brazilska vlada ne zmore. Na pomoč sta priskočila televizijska družba Globo in Shell do Brasil ter sklenila plačati stroške popravila. Kip bodo obnovili tako, da bodo postavili novo ogrodje iz nerjavečega železa, ponovno bodo položili tudi več tisoč ploščic, na koncu pa bodo kip še zaščitili s silikonsko prevleko.
r MINI ZANIMIVOST: -n IGRA IZ KAMENE DOBE
Znanstveniki so na neolitskem najdišču Ain Ghanzala v Jordaniji našli pripomoček za veijetno najstarejšo znano družabno igro na svetu. Gre za skoraj 8000 let staro apnenčasto ploščo z vzporednimi vrstami vdolbin. Plošča nima uporabnega ali obrednega namena. Ga-ry Rollefson meni, daje služila družabni igri s kamenčki in semeni. Podobno ploščo namreč še danes uporabljajo v Jordaniji za igro mancala.
Moritec klošarjev
Po frankfurtskih parkih
Strah se plazi med nemškimi brezdomci in klošarji. Neznani morilec namreč ubija klošatje in brezdomce, ki žive v Frankfurtu. V začetku tega meseca je nek jutranji sprehajalec našel na eni od klopi mestnega parka Eschenheime-ranlage brezdomca z razbito glavo in mlakužo krvi pod njim. Ko je tekel da policijo, da bi poročal o strašnem od-kritju, je naletel še na drugo žrtev, prav tako brezdomca, ubitega na klopci.
Na policiji so obe žrtvi prišteli k dosedanjim žrtvam neznanega morilca, ki straši po frankfurtskih mestnih parkih. Zaenkrat je storilec Se neznan, čeprav je od februarja spravil na oni svet že štiri brezdomce. Vse je brutalno do smrti potolkel z železno palico ali podobnim trdnim predmetom. Svoje žrtve je presenetil med spancem, da se niso mogle braniti.
Razpisana je nagrada 21.000 nemških mark za tistega, ki bo policiji posredoval pomembno sled, ki bi pripeljala do aretacije morilca. Mestne oblasti pa so postavile zasilna prenočišča, kamor se lahko zatečejo frankfurtski brezdomci.
Ukročeni nogometni huliganizem?
Divjanje na nogometnih stadionih naj bi preprečili z vrsto ukrepov — Nadzor in ukinitev stojišč
Nedavno divjanje navijačev Crvene zvezde in Dinama na nogometnem stadionu Maksimir v Zagrebu je dokončno potrdilo, da smo se pri nas, vsaj kar se nogometnega huliganstva tiče, vključili v Evropo. Prizori, ki smo jih bili sicer vajeni videti prek televizijskih ekranov le s tujih stadionov, so zdaj tu, na naših nogometnih igriščih. In po balkansko še bolj vroči.
Divjanje na Maksimiru opozatja, da bo treba na stadionih narediti nekaj več reda. Ker imajo še posebno v Veliki Britaniji zelo zanimive in bogate izkušnje z nogometnim huliganstvom, kot pojavu pravijo, čeprav v ozadju dejansko tičijo socialni razlogi, je zanimivo pogledati, kako so se tam lotili problema.
Predvsem so okrepili nadzor na prihodom in odhodom navijaških skupin. Avtobusom z navijači je dovoljen vstop v mesto, kjer je nogometna tekma, le uro pred začetkom tekme. Obiskovalcem ne smejo točiti alkoholnih pijač, gibati se smejo samo po odrejenih prometnicah. Na vhodu na stadion vsakega sumljivega navijača temeljito preiščejo. Navijači tekmujočih moštev so strogo ločeni, pregrade med tabori pa so ojačane in zamrežene. Po končani tekmi se razgreti ljubitelji nogometa ne smejo zadrževati po lokalnih gostilnah in popivati, ampak morajo avtobusi takoj odpeljati.
»S teboj delajo, kot da si žival,« se pritožujejo navijači in nogometni navdušenci.
Toda to še ni vse. V Veliki Britaniji so sprejeli načrt, po katerem naj bi v naslednjih letih ukinili vsa stojišča na no-
Preimenovanja
Stara imena mest in irtic so
Socialistični realizem je med drugimi svojimi posebnimi izumi prinesel tudi manijo spreminjanja imen. Ne samo da so direktorji postali poslovodni organi, kmetje samostojni obdelovalci zemlje in podobno, zagreti spreminjevalci družbe so se lotili tudi topografskih imen in so spreminjali stoletna imena krajev. To se ni dogajalo le v matični deželi socializma, tudi pri nas smo našli dovolj zavzetih posnemovalcev, Iri so poskrbeli, da so izginili Sv. Križi, Sv. Duhi in podobna nazadnjaško izbrana stoletna imena krajev. Spreminjevalska obsedenost pa seje do vseh tančin razvila pri poimenovanju mestnih ulic, kjer je na dan butnila vsa suhoparnost nekajdesetletne zgodovine, povsem zanemarjeno pa je ostalo izročilo.
V takih razmerah je vsekakor zanimivo pogledati, kaj se dogaja v domovini socializma, v Sovjetski zvezi. Iz te velike in širne, v zadnjem času pa tudi želo razburkane dežele prihajajo presenetljive vesti. Ljudje nočejo več Živeti v mestih, ki nosijo imena po veljakih socrealizma, ne marajo stanovati v ulicah, ki nosijo smešna datumska imena. Njihovim ušesom so postala prijetnejša stara imena. Prebivalci Leningrada želijo, da bi se njihovo mesto ponovno imenovalo po starem Peterburg, v Tbilisiju so politehnični inštitut preimenovali in ni več Leninov, mesto Gorki naj bi postalo ponovno Nižnji Novgorod, mesto Brežnjevo naj bi bilo spet Na-brežnje Čelnji, Ždanovo pa Mariupol. Teh zahtev je na stotine. Ponekod pa pozabljajo, za kaj pravzaprav gre, saj so prebivalci Volgograda v valu navdušenja zahtevali, naj se njihovo mesto ponovno imenuje Stalingrad, kot se je imenovalo med vojno in pod kakršnim imenom je prišlo v zgodovino.
gometnih stadionih. To so prostori, kjer se navijači najraje zbirajo. Žal so to tudi prostori, kjer najpogosteje prihaja do nasilja in tudi do množičnih tragedij in smrti. Klubi prve lige morajo do leta 1994 preurediti stadione tako, da bodo na njih samo sedišča. Klubi druge in tretje lige imajo čas za preureditev do leta 1999. Na stadionih s stojišči tekme ne bodo dovoljene.
Ljubitelji nogometa pravijo, daje to konec nogometa. Enkratno vzdušje na nedeljskih nogometnih tekmah bo izgubljeno, obisk tekem ne bo več skoraj mističen obred za milijone ljudi. In ko bo nazadnje upadlo zanimanje za nogomet, se bodo spraznile tudi klubske blagajne.
Morda je to res. Zanesljivo pa bo na nogometnih spektaklih nekaj več miru in varnosti. Že sedaj se številni ljubitelji nogometa ogibajo ogledov tekem v živo. Nevarnost, da se vrnejo domov z razbito glavo, je vse večja.
MiM
Noben sistem ne more de-
S
zakorenini in zavlada agresivna neumnost, sistem in civilizacija propadeta.
M. MARKOVIČ
Takoj, ko prevlada eno čustvo, izgine sposobnost
Pre!°je	J. JALEN
Nadloga starosti
Zdravilo za lomljivost ko* stl — Ogrožene ženske
Osteoporoza, lomljivost kosti, ki jo povzroča izgubljanje kostne mase, je nadloga, s katero se v svetu sooča na milijone ljudi, predvsem ostarelih. Se posebej bolezen ogroža starejše ženske, »tj jim lahko močno zagreni starost ter jih priklene na bolniško posteljo zaradi
težko zaceljivih samodejnih zlomov in hudih bolečin v hrbtu, ki jih povzroča posedanje vretenc. Učinkovitega zdravila zanjo doslej niso poznali. Se največ je zalegla pravočasna skrb za dobro okostje v mladih in srednjih letih s primemo dieto in telesno aktivnostjo.
Medicinski raziskovala pa so pred kratkim sporočili, da jim je uspelo odkriti zdravilo, ki poveča kostno maso io močno zniža nevarnost zlomov zaradi krhkih kosti. Zdravilo^ ki nosi ime ete dronat, so dve leti klinično preskušali na Danskem. Primerjalni testi so pokazali, daje zdravljenje z njim uspešneje kot z drugimi znanimi načini zdravijo nja. Ni se samo povečala kostna masa pri ostarelih pacientkah, marveč seje tudi ojačala, saj je bilo zlomov med bolnicami, ki so prejemale etidronal,'<?
novi kostne mase hrbtenic
ZA GRAM EKOJjOGUE? ZBIRANJE
ODPADNEGA
%
STEKL&
v
Z vsako tono odpadnega stekla, ki ga zberejo in pošljejo v nadaljnjo predelavo, se ohrani 1,2 tone suro-, vin. A ne samo to: pri proizvodnji stekla je zaradi uporabe sekundarnih surovin nekaj večji prihranek energije, za SO odstotkov se uporabi manj vode in onesnaženje zraka je za 20 odstotkov manjše. Kam torej z odpadno steklenico?!
M
Anton Daugul:
MRTVA VAS
D
V hladnem jutranjem zraku, v mrzlem potoku jo je zeblo. Čutil je, kako se trese in kako skozi tanka oblačila prodira toplota njenega telesa.
Takrat se je zazrl v njene oči; takrat se je nekaj razcvetelo... Ko sta potem ob . robu hoste ožemala in na soncu sušila oblačila, je rekla: Tako sem srečna!
— Zakaj?
— Zato, da nisi... da nisem utonila.
Bilo je to v začetku poletja. Ob žetvi, v noči pred odhodom sta bila zadnjikrat skupaj.
Bila je sobota. Nepričakovano se je pripeljal stric, da ga takoj vzame v uk in za pomoč v svojem gospodarstvu.
Proti večeru, ko je bilo že vse pripravljeno, je v sadovnjaku trgal zrelo sadje za na pot. S sosedovega dvorišča ga je poklical mlad krovec, ki je že nekaj tednov v vasi popravljal strehe. Dal mu je dinar, dal pismo in povedal, komu naj ga nemudoma in
neopazno izroči. Srečo je pismo izročil pravočasno. Predtem pa je v podstrešni sobi pismo prebral in vložil v drug ovitek.
Pred sončnim zahodom je poiskal Sonjo in ji zašepetal: Hitro teci za menoj!
Ko sta oba zasopla pritekla do starega kozolca za vasjo, je vprašala: Kaj imaš?
Zlezla sta na razpadajoči strop in lestev potegnila za seboj. Na ostankih slame sta sedela in molčala, dokler se nista odpočila. Potem je odgovoril: Veš, nekaj bova videla.
Povedal ji je, kako je zaslužil dinar in komu je izročil pismo.
— Tukaj se bosta sestala.
Dolge sence hrastov so se raztegnile preko njiv do kozolca. V rahlem vetru je valovilo zrelo klasje visoke rži. Od pokošenih travnikov je dišalo po suhem senu. Nenadoma sta se stisnila in se prijela za roke — zaslišala sta čvrste korake in že sta zagledala krovca. Stal je ob rumeni steni žita in nekaj-
krat tiho zažvižgal. Izpod strešnega roba sta gledala, kako je krovec slekel jopič in oprezno stopil v žito, kjer je že stalo dekle.
Kdaj in odkod je prišla, nista videla. Okrog njiju je valovilo žito in ju zakrivalo od vseh strani.
— Jaz ne bom gledala, je tiho rekla.
- Zakaj?
Ni odgovorila. Drhtela je in stiskala njegovo roko.
Temnilo se je že, ko je krovec odšel. Dekle pa je slonelo ob stebru kozolca in jokalo.
Ko je odšla in izginila pod drevjem sadovnjaka, sta spustila lestev.
— Zakaj pa je jokala? Ker jo je pustil?
Objel jo je in tedaj sta se prvič poljubila. Rahlo ga je odrinila in zbežala. Od takrat je ni več videl.
(Se nadaljuje)
POTA IN ST&£
Grozi je z ugrabitvijo otroka
Izsiljevanje s pismom se je za J. Asanija iz Črnomlja končalo pred sodiščem
ČRNOMELJ — V tukajšnji enoti novomeškega temeljnega sodišča je pretekli teden senat pod predsedstvom Marije Crnugelj obravnaval primer, kakršnega v Črnomlju zadnjih 40 do 50 let gotovo ne pomnijo. Jakob Asani iz Črnomlja je bil obdolžen kaznivega dejanja izsiljevanja.
Za pojasnitev dogodkov se moramo vrniti v oktober 1988. Kot je zapisano v
nhf07hl n Ul Ki tfllrot	latm Tnl//\U
obtožbi, naj bi takat 27-letni Jakob t Črnomlju po
Asani 11. oktobra 1988 v (
dežurni
poročajo
PRI MEHANIKU OB DELE — 29-letni Darko Praznik iz Grmovelj je pred dnevi zapeljal svoj osebni avtomobil k mehaniku. Toda v noči na 8. naj je nekdo stopil do vozila in z njega odvil smerokaz, razdelilno kapo ter rotor, tako daje Praznik oškodovan za okoli 500 din. Predrznega tatu še iščejo.
IZGINILA OSCILOSKOPA — Neznani storilec je v času med 19. marcem in 20. aprilom iz proizvodnih prostorov se-miške Iskre odnesel osciloskopa, ki soju elektroniki uporabljali za ugotavljanje napak. O tatvini so iskraši semiške miličnike obvestili šele te dni.
OB KOLO Z MOTORJEM — 15-letna Polona K. iz Cegelnice je 20. maja nekaj čez polnoč pustila kolo z motorjem pred lokalom Osmica na Detelovi ulici v Novem mestu. Ko se je dekle čez nekaj minut vrnilo do mesta, kjer naj bi stalo vo-zilce, pa motorčka ni bilo več. Z njim se veselo prevaža nekdo drug.
VLOM V AVTO — 20-letni Jože Miljkovič iz Zorencev pri Črnomlju je v nedeljo obvestil miličnike, daje prek noči nekdo vlomil v njegov osebni avto. Vozilo je bilo parkirano pred gasilskim domom na Krasincu, storilec pa je ob vlomu odnesel avtoradio, osem kast in sončna očala. Za predrznežem možje postave še stikajo. Jože je bil oškodovan za dva tisočaka.
OBISKAL SKLADIŠČE — Med 12. in 14. majem je nekdo vlomil v skladišče Mercatoija-KZ Krka, TZO Suha krajina Žužemberk v Ajdovcu. Neznanec je prišel v i.kladišče skoz trgovino, tam pa odnesel več jestvin in trgovce oškodoval za 4.950 dinatjev.
PREKO NOČI IZPRAZNJEN AUDI
OTOČEC — 35-letnega Dragana Obra-doviča iz Dubrovnika zagotovo ne bo več na Otočec. Konec minulega tedna se je namreč z audijem pripeljal do hotela na Otočcu, pustil vozilo na parkirišču in odšel k nočnemu počitk u. Ko se je zjutraj vrnil do avtomobila, je opazil, da je ponoči nekdo iz njega zmakml barvni TV sprejemnik, žensko bluzo, moško jakno, več posteljnine in dva kilograma kave. Obra-dovič je bil oškodovan za okoli 30 tisočakov.
POLITIKA IN KRIMINAL
Nemara se bo komu, ki danes bere in posluša lo in ono o uspehih uslužbencev organov za notranje zadeve v Sloveniji, zdelo čudno, če mu hkrati nekdo zatrjuje, kako so slovenska kriminalistika, inšpekcijske službe in pravosodje v veliki krizi Toda prav lo trditev je bilo zadnja leta večkrat slišati in tisti ki se na to področje neko likanj bolje poznajo, ji pritegujejo. Veliko izkušenj in dejstev govori takim trditvi v prid, v pričujočih zapisih jih bomo predstavili nekaj, zavedajoč se seveda, daje z njimi moč tudi polemizirati Tri zbiranju spoznanj o krizi slovenske kriminalistike, inšpekcijskih služb in pra vosodja so bile avtorju teh zapiso v v veliko oporo izkušnje upokojenega uslužbenca RSNZ Milana Laha, ki je desetletja svojega službovanja posvetil boju proti kriminalu.
V vseh novoustanovljenih upravah za notranje zadeve so s kadrom, ki so ga pač imeli, oblikovali tudi oddelke za zatiranje kriminalitete. T oda tragedija je v tem, da so ti oddelki bili in so še danes številčno tako majhni, da v njihovih okvirih ni mogoča prav nikakršna delitev dela, kaj Šele specializacija. Tako se dogaja, da isti kriminalisti obravnavajo vse vrste kaznivih dejanj, od umorov, vlomov pa do mladinske in gospodarske kriminalitete. Resda so nekateri načelniki novih uprav v boju za svoj obstoj dosegli, da se je število kriminalistov ponekod zvečalo, prihajalo je celo do poskusov osnovne delitve dela med klasičnim in gospodarskim kriminalom, toda brez večjega uspeha. Toda to ni bil
trditev vsega tega dati pod drobnogled po okusu politikov ustanovljeno umetno tvorbo, imenovano UNZ Ljubljana-okolica. Brez dvoma gre za edinstven primer v Jugoslaviji, ko neka regijska policija nima sedeža na svojem območju. Pa ne le to: vsak razumen občan si bo zaman skušal odgovoriti na vprašanje, kaj ima ta regija skupnega. Ali drugače: kaj je kriminalno in kriminalistično skupnega Domžalam in Ribnici, ki sta hočeš nočeš vrženi v en koš. Nihče ni kriminalistov vprašal za mnenje o smotrnosti takšne organiziranosti, postavljeni so bili pred dejstvo, kije očitno ustrezalo tedanji politiki. Celo desetletje smo tako že priče neodgovornega trošenja družbenega denaija,
T . J ® UJrv,,u- iwvbwihuu ‘*vgo uuDuija ui u/.ucucgd UCllalJa,
edini problem novorojenih uprav. ob tem pa izkušnje kažejo, da bi z Ze podatek, da vseh pet novih	racionalnejšo in cenejšo organizira-
uprav (Postojna, Slovenj Gradec,	nostjo lahko zagotovili boljše var-
uprav (Postojna, Slovenj Gradec, Krško, Trbovlje in Ljubljana-okolica) letno obravnava manj kaznivih dejanj, kot, denimo, postaja milice Ljubljana-center, pove vse. Nič čudnega, če se je ob tem pojavila tudi inflacija raznih načelnikov v teh upravah, tajnic, analitikov in podobnih služb; slednjih je bilo in je še danes precej več kot pa kriminalistov. Daje nesreča in škoda še večja, so pričeli tudi z novogradnjami in obnovami upravnih zgradb; očitno so nekateri na ta način iskali garancijo, da bodo nove uprave ostale vsaj še nekaj desetletij. In medtem ko se je zajeten kup družbenega denarja porabljal v te namene, so se miličniki in kriminalisti vozili v razpadlih avtomobilih, njihova osnovna tehnična sredstva osebne opreme pa so bila iz prejšnjega stoletja: aktovka, svinčnik in beležnica.
Sicer pa bi nemara veljalo v po-
11 iTramur
nostjo lahko zagotovili boljše nostne razmere.
Očitno je, da so politiki želeli imeti razdrobljeno policijo, takšno, na katero bo regijska politika lahko vplivala. Ne nazadnje potrjuje to tudi podatek, da so bili imenovani načelniki novih uprav večidel partijski ali sindikalni funkcionaiji. Le redki med njimi so bili takšni, ki so priznali, da se na kriminalistiko ne razumejo, in so kriminalistom svetovali, naj pač delajo tako, da bo prav. Večina njih pa je skušala uveljaviti svojo besedo in vpliv, ob tem pa so počenjali stvari, ki so pri izkušenih kriminalistih zbujale strah in posmeh hkrati. Rezultat takšne nove organiziranosti je bil viden: storilnost je padala, z njo tudi kvaliteta, naraščalo pa je število neraziskanih kaznivih dejanj.
(Se nadaljuje)
pošti poslal anonimno pismo, naslovljeno na gostilno Skubic v Črnomlju, v katerem je zagrozil Angelci in Jožetu Skubicu, da jima bo ugrabil sina, lahko pa tudi podtaknil ogenj, če ne izročita 2 milijona takratnih dinaijev in jih do 12. oktobra v najlon vrečki pustita pri drevesu Viatoijeve agencije v Črnomlju, kar sta Skubičeva v strahu za sina tudi storila. Delavci milice so pri tem postavili zasedo ter pozneje prijeli Asanija in njegove prijatelje.
Asani je na glavni obravnavi pretekli
PO DOLENJSKI DEŽELI
•	Čebelaijenje se je na Dolenjskem izredno razmahnilo, celo tako, da očitno primanjkuje panjev. V hudi stiski si je nekdo pomagal tako, da je stopil do čebelnjaka na Mihovici, last Franca Vehaija z Dolnjega Vrha pri Trebnjem, in mu zmaknil pet čebeljih bivalnih enot. Poročila ne govore o tem, s koliko piki je neznanec poplačal predzmost.
•	Veijetno bo storilca v pričujočem primem težko odkriti. V zdravilišču Dolenjske Toplice so namreč ugotovili, da jim je nekdo med lanskim novembrom in letošnjim aprilom iz sanitarij na prostoru za piknike zmaknil tri WC školjke, dva umivalnika, pipi in ogledalo. Nemara bi bilo sedaj prav, ako bi zdraviliščniki neznancu posodili še vodoinštalateija.
•	17-letni M. H. iz Poljan je pred dnevi nepovabljen obiskal jedilnico in nato še dnevno sobo stanovanja Ljuba Novljana iz Mirne Peči. Za nedoločen čas sije sposodil cigarete marl-boro, tri svinčnike, šest kartic za žrebanje super 3 krat 3 in teniški lopar. Sreča mu ni bila mila, namesto vožnje v alfi gaje čakala vožnja v modri miličniški stoenki.
•	Nekdo je eno minulih noči vlomil v Dolenjkino drogerijo v Črnomlju, začuda pa ni ničesar odnesel. Nemara je nepridiprav mislil, da v drogerijah prodajajo bolj užitne stvari, kot so parfumi, laki za lase, sprayi, mila in podobno. Zamujeno je hotel nadoknaditi z vlomom v market Čardak v Črnomlju, toda vrata so bila tokrat zanj pretrd oreh.
teden dejanje zanikal, prav tako pa je njegovo krivdo zanikalo tudi nekaj prič. Vendar je sodni izvedenec za grafologi-jo po obsežni raziskavi zaključil, da obstaja velika veijetnost, da je pisec anonimnega pisma prav Jakob Asani.
Javni tožilec je, kljub temu da je Asani zanikal očitano kaznivo dejanje in trdil, da pisma ni pisal in ga tudi ni oddal, zahteval zanj zasluženo kazen, saj je primerjava rokopisov obdolženca pokazala, daje pisma pisal on. Vsebina pisma kaže tudi, da gre za resno grožnjo, napeijeno proti otroku.
Zagovornik pa je menil, da sodni izvedenec za gratologijo sicer govori, da obstaja velika možnost, da je pismo pisal obdolženec, ni pa to 100-odstotno zanesljivo. Splet okoliščin po mnenju zagovornika kaže, da bi bil pisec pisma lahko tudi kdo drug, prav tako pa oktobrskega večera leta 1988 Asani ni bil samoiniciativno v bližini denaija, ki ga
JUTRI PRVO REGIJSKO TEKMOVANJE
ČRNOMELJ, SEVNICA — V okviru akcije »-10%« letos že četrto leto poteka tudi vseslovenska akcija »Tomos za varnejšo vožnjo,« v kateri poleg koprskega podjetja sodelujeta tudi zavarovalnica Triglav in ljubljanski Saturnus. Prvi del akcije so organizatoiji že izpeljali in v vsej Sloveniji preizkusili teoretično znanje približno 25.000 učencev osmih razredov, na podlagi doseženih rezultatov pa so ali pa bodo te dni organizatoiji izpeljali štirinajst regijskih tekmovanj. Ža dolenjsko regijo bo tekmovanje v petek, 25. maja, od 11. do 15. ure v osnovni šoli Mirana Jarca. Pomerili se bodo osnovnošolci s Prevol, iz Šentruperta, Črnomlja in Podzemlja. V torek, 29. maja, bo posavsko tekmovanje v Sevnici; na njem bodo tekmovali učenci iz Pišec, Brestanice, Blance in Rimskih Toplic. Ob obeh tekmovanjih bo tudi razstava Tomosovih proizvodov, Tomosovi serviserji pa bodo brezplačno popravljali Tomosova kolesa z motoijem.
POZABIL NA PONEV Z OLJEM
NOVO MESTO — 14. maja proti večeru je prišlo do požara v stanovanjskem bloku v Ulici Slavka Gruma v Novem mestu. Okoli 18.30 sije 12-letni Alen N. hotel sam speči meso na štedilniku. V ponev je nalil olja in jo pristavil na goreč plinski štedilnik. Zatem je odšel v sobo in na peko mesa preprosto pozabil. V tem času seje olje vžgalo in zanetilo požar na kuhinjskih elementih. Domači so ogenj opazili šele dvajset minut kasneje, mati in sin sta nemudoma zbežala iz stanovanja, s požarom pa so opravili sosedje. Materialne škode je bilo za okoli 10 tisočakov.
Tuja krivda zakrivila novo smrt
31-letni Peter Šprajcer podlegel poškodbam
LEŠNICA — Magistralna cesta med Ljubljano in Zagrebom je minuli petek, 18. maja, ob 23.25 terjala novo smrtno žrtev. Pri Lešnici je v razbiti pločevini ugasnilo življenje 31 -letnega Petra Spraj-ceija iz Vojne vasi pri Črnomlju.
41-letni turški državljan Huseyn Oestaz, začasno na delu v Avstriji, seje z osebnim avtom peljal po cesti proti Zagrebu in blizu Lešnice pričel prehitevati neznan tovornjak. Kot je v takšnih primerih najpogosteje, mu je takrat, ko je bil vzporedno s tovornjakom, nasproti pravilno po svoji desni strani pripeljal Peter Šprajcer. Oba voznika sta sicer zavirala, toda silovitega čelnega trčenja ni bilo moč preprečiti. 31 -letni Šprajcer je dobil v nezgodi tako hude poškodbe, da jim je med prevozom v novomeško bolnišnico podlegel. Ranjena sta bila tudi njegova sopotnika, 33-letna Mojca Guštin iz Sentlovika pri Mariboru, ter 23-letni Jože Željko iz Vojne vasi, poškodovan pa je bil tudi turški voznik. Vse tri so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
je pustila Skubičeva, ampak so ga pripeljali prijatelji. Zaradi pomanjkanja dokazov je zagovornik predlagal oprostilno sodbo, če pa bi sodišče ugotovilo krivdo, je menil, da eno samo grozilno pismo pri izsiljenih ni vzbudilo takšnega občutka ogroženosti, da bi dali denar, torej ne gre za resno grožnjo.
Sodišče je ugotovilo na podlagi izvedenskih mnenj, da je Jakob Asani kriv, saj ni nikakršnega dvoma, daje grozilna pisma pisal prav on. Meniloje, da gre v pismu za resno grožnjo z namenom, da se pridobi protipravna korist. Za takšno kaznivo dejanje je zagroženo do 5 let zapora, senat pa mu je ob upoštevanju olajševalnih okoliščin (odmaknjenost dejanja, redna zaposlenost obdolženca in predhodna nekaznovanost), priredil dva meseca zapora. Sodba še ni pravnomočna.
M. B.-J.
ODVZETA DVA AVTA
KOČEVJE — V nedeljo, 20. maja, zvečer sta miličnikom priglasila odvzem vozila dva občana. Andrej Okorn iz Kočevja je prijavil, da mu je prijatelj Č. A. izpred vikenda v Kaptolu odpeljal očetov avto, vrnil pa gaje poškodovanega. Miličniki bodo zadevo predali tožilcu. Robert Knavs iz Kočevja je prijavil, da so mu z domačega dvorišča odpeljali »pejčka«, ki gaje pustil tam nezakljenjenega in s kontaktnim ključem. Miličniki sumijo, da je to storil K. R. iz Kočevja, vendar do zdaj, ko to poročamo, osumljenca in vozila še niso odkrili.
»Oproščeni« kršitelji
Samo v Novem mestu jej)reko 2 tisoč spisov pri sodniku za prekrške romalo v koš_
Številni kršitelji, zapisani v zajetnih mapah sodnikov za prekrške, so si oddahnili. Oddahnili pa so si tudi sodniki. Pred dnevi jih je namreč presenetil nov zakon, ki prinaša ustavitev za vse postopke, stoijene do letošnjega 23. februarja po republiški zakonodaji in do 31. januarja po zvezni. Razlog je dovolj tehten; dosedanje nizke kazni in stroški postopkov so si bili v tako očitnem in smešnem protislovju, da je bilo ukrepanje nujno. To pomeni, da so novomeške sodnice za prekrške vrgle v koš preko dva tisoč raznih spisov; izjema so nekateri prometni prekrški in tisti, pri katerih je potrebno ob kazni izreči še varnostni ukrep.
»Novi Zakon o ustavitvi nekaterih postopkov o prekrških, kot se uradno imenuje, je poleg tega prinesel določilo, da ne gremo vet v izteija-vo za kazni, katerih zneski so pod 15 din, kar je samo v Novem mestu ustavilo preko 600 izteijav,« razlaga Sabina Jazbec-Ahlin, novomeškega sodnica za prekrške. »Je pa ta zakon pokazal tudi svojo manj človeško plat, kajti v tem primeru so oškodovani tisti kršitelji, ki so svojo kazen pošteno plačali v predpisanem roku, pridobili pa so spet tisti, ki so postopek zavlačevali in se pritoževali; danes je njihov spis v košu.«
Moti pa se, kdor misli, da bodo sodnice za prekrške v Novem mestu poslej ostale brez dela. V približno enakem času so lani dobile okoli 3 tisoč prijav, letos doslej že 3.900, največ na račun prometa, točneje rečeno, parkiranja. »In če od lanskega zaostanka 4.439 nerešenih spisov odštejemo teh 2 tisoč postopkov, kolikor jih je bilo ustavljenih, prištejemo pa letošnjih 3.900, ssmo znova nad številom 6.000 prijav. Doslej sva jih reševali le dve sodnici, te dni smo dobili novo moč, tako da smo danes tri. Toda za takšno množico spisov tudi to ni dovolj, še posebej, ker so v pristojnosti sodnikov za prekrške prišle tudi lažje prometne nezgode. Že zaradi odškodnin, poškodb je potrebno skrbno izpeljati kompleten postopek z zaslišanji, to pa jemlje ogromno časa in dela.«
Brez dvoma je bila odločitev o zvišanih kaznih za prekrške in ustavitvi tistih postopkov, kjer so bile kazni že smešno nizke, pričakovana in nujna, toda še nujnejša postaja sedaj ob vsem tem sprememba kazenske zakonodaje. Če veijamete ali ne, danes živimo v družbi, ki nepravilno parkiranje avtomobila kaznuje z nekaj stotaki kazni, krivce za ekološke katastrofe, zastrupitve občanov s hrano in podobno pa z ne-
kaj dinarji.
B. BUDJA
Nova podoba novomeškega prometa
Predstavitev študije o bodoči organiziranosti prometa v Novem mestu — Spre-______menjen tudi javni potniški promet — Kmalu javna razprava
NOVO MESTO — Docela nemogoče je minulo sredo predstavljeni program nove ureditve novomeškega prometa po izgradnji novega mostu vključno s predvidenimi spremembami v novomeškem javnem potniškem prometu opisati v nekaj vrsticah. Predvidenih novosti je namreč za manjšo knjigo, ob tem pa prav nobena od predvidenih možnosti še ni dokončna. Zato le nekaj utrinkov, podrobnejšo predstavitev bo prinesla javna razprava.
Eden od predlogov nove prometne v tem primeru na mostu uredili še kole-
-- —VUIMgV I ilVIV pi\ZIIIWlllV
ureditve po otvoritvi novega mostu govori o tem, naj bi kandijski most postal enosmeren in omogočal le vožnjo iz mesta proti Kandiji, prav tako enosmerna naj bi postala Trdinova ulica.
Promet skozi mestno jedro naj bi bil
dovoljen le osebnim vozilom in v ča- IV„Hja	wu	ualllcI.
sovno omejenem roku še dostavnim av- jevalnih pasov bo imela in kakšne, ali tomobilom. Spet drugi predlog predvi-	bo zaprta med Smihelsko cesto in Nad
deva enosmeren promet po kandijskem	mlini, ali bo nemara enosmerna. Po
mostu v obratni smeri, prav tako naj bi mnenju izdelovalcev predloga, Fakulte-
sarsko stezo. Za razliko od teh in še nekaterih pa obstaja tudi predlog, naj bi mestno jedro zaprli za ves promet, enako tudi stari most, toda bržkone ima ta možnost od vseh še najmanj obetov.
Poglavje zase je Partizanska cesta. Kopja se lomijo ob tem, koliko usmer-
IZGINILA BRIZGALNA PIŠTOLA
NOVO MESTO — Iz novomeške IMV je prišla prejšnji teden novica o vlomu v graderobno omarico Martina Kužnika iz Dobindola. Neznani storilec je v omarico, ki stoji v proizvodni hali lakirnice, vlomil med 16. in 17. majem, iz nje je odnesel brizgalno pištolo, vredno 3.500 dinarjev. Predrzneža še iščejo.
V omari so našli truplo novorojenčka
39-letno Maro Č. prije-li na mejnem prehodu
ČATEŽ — Pretresljivo je po Čatežu in okolici odjeknila novica, da so, uslužbenci tamkajšnjega Petrolovega motela v eni od sob našli truplo novorojenčka. Očitno je bilo, da je otrok — truplo so našli v predalu ene od omar — umrl nasilne smrti; pokazalo se je, da je mati novorojenčka zadušila.
Nemudoma je stekla akcija uslužbencev UNŽ. Brezsrčno mater so prijeli, tik preden je na mejnem prehodu v Kozini skušala prestopiti jugoslovansko-italijansko mejo. 39-letno Maro Č. iz Paračina, kije bila nekaj časa tudi na začasnem delu v Franciji, so s kazensko ovadbo, v kateri stoji, daje osumljena detomora, predali preiskovalnemu solniku novomeškega temeljnega sodišča.
te za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo iz Ljubljane, sta najbolj ugodna tista predlogg, ki upoštevata novo Partizansko in Smihelsko cesto. Na ta način bi se po njihovem zmanjšal hrup ob stari Partizanski cesti, kamor je obrnjen domala ves bolniški kompleks, z novo Šmihclsko cesto pa bi tudi promet v celoti izločili iz tega kompleksa. Trdinova ulica naj bi bila po njihovem enosmerna, nanjo pa bi bilo moč priti le z Glavnega trga in Partizanske ceste, medtem ko naj bi promet v starem mestnem jedru ostal enak.
Veliko besedje bilo v domala štiriur-ni razpravi namenjenih tudi predvidenim novostim v javnem potniškem prometu. Slednje vsekakor kaže pozdraviti, še zlasti, ker se bomo v Novem mestu hočeš nočeš morali na javni mestni promet veliko bolj opreti, avto-
VOZIL PO LEVI STRANI CESTE — 20. maja ob 7.15 se je 21 -letni Roman Milavec iz Črnomlja peljal z osebnim avtom po cesti od Gribelj proti domu. Nekaj pred Črnomljem je zapeljal na sredino ceste, prav takrat pa seje nasproti z osebnim avtom pripeljala 39-letna Cirila Mišica iz Čudnega sela. Ta je sicer zavirala in se umikala v desno, vendar ji trčenja ni uspelo preprečiti. Po nezgodi je avto Mišičeve odbilo s ceste v grmovje. Voznica se je v nezgodi laže ranila, huje pa njena hčerka Mateja, ki se zdravi v novomeški bolnišnici. Materialno škodo so ocenili na 20.200 dinarjev.
NEPREVIDNO PREHITEVAL AVTOBUS — 21-letni Limani Sopaj iz Prizrena, začasno stanujoč v Velikem Orehku, seje 16. maja ob 14.55 z imevejskim kombijem peljal iz Novega mesta proti Metliki. Na Vahti je dohitel avtobus in ga pričel prehitevati, ko je bil vzporedno z njim, pa je nasproti pravilno po svoji strani pripeljal 29-letni Rudolf Rehorič iz Zaluk pri Ozlju. Navzlic zaviranju je prišlo do močnega trčenja, v katerem sta se voznik Rehorič in njegov sopotnik, 17-letni Josip Regorič, ranila in se zdravita v novomeški bolnišnici. Materialne škode je bilo za 50 tisočakov.
Požari brez krivcev
V brežiški občini vse več gozdnih in travniških požarov — Ljudje ne povedo, kdo je kuril
BREŽICE — Gasilci iz brežiške občine so imeli lani 34 intervencij ali 18 odst. več kot 1988. Predstavnik občinske gasilske zveze Ivan Leskovec komentira ta porast z večjim številom travniških in gozdnih požarov. Lani jih je bilo 12, letos do srede aprila pa 22. Tudi v prometnih nesrečah gasilci vsako leto večkrat posredujejo, da operejo in sanirajo cestišče, medtem ko pri reševanju potnikov pomagajo poklicni gasilci iz Krškega in Novega mesta.
Posebnost gozdnih in travniških požarov, je da zanje ni krivca. Požiganje trave je sicer prepovedano, vendar prepovedi nihče ne upošteva. Kazni so premile, in dokler se nič ne zgodi, milica ne ukrepa. Vinograd in gozd nista zavarovana proti požarom, in če pride do škode, jo nosi lastnik, čeprav ni bil kriv. Tako je po Leskovčevem pripovedovanju na primer na Ponikvi zgorelo tri are nasada mladih smrek, a ni nobenega krivca. Lastnik mora parcelo prekopati in na novo zasaditi na lastne stroške. Očividci, navadno so to sovaščani, namreč ne povedo, kdo je kuril, ker se pač nočejo zameriti. Bili so tudi primeri, ko je zgorel vinograd, ker je nekdo neprevidno zakuril travo, pa vinogradnik ni dobil niti dinaija odškodnine.
Gasilcem trenutno primanjkuje opreme za gašenje travnatih poža-, rov. To so nahrbtne škropilnice in
požarne metle, ki so zelo drage, čeravno sodijo med potrošni material. Društva so nasploh dobro opremljena za svojo osnovno dejavnost, za manjše požare, manjka jim le oprema za zahtevnejše posege, kot je na primer sesalec dima, če bi zagorela blagovnica. Kot je dejal Leskovec, skrbijo gasilce tudi morebitna razlitja nevarnih snovi na cestah in na železnici. Predvsem se bo ta navarnost povečala z gradnjo avto ceste, ker bodo zaradi tega številni obvozi po lokalnih prometnicah.
J. TEPPEY
Ivan Leskovec
mobile pa puščati doma. Izdelovalci nove študije, ki seveda že upošteva predloge predvidene nove ureditve prometnega režima, so predvideli štiri linije mestnega prometa: prvo med Malim Slatnikom, Kandijo, avtobusno postajo po novem mostu v Veliko Bučno vas; drugo od Drske do avtobusne postaje, Kandije, Ragovske ulice, Ločne in Mačkovca; tretjo od Regrških košenic do Šmihela, avtobusne postaje, preko novega mostu v Ločno in Mačkovec; četrto iz Regrške vasi do Gotne vasi, Kandije, avtobusne postaje preko novega mostu v Bršljin in Cegelnico. Vse lepo in prav, vprašanje je le ekonomski račun, ki kaže, da bi nabava štirih avtobusov ter stroški ureditve postajališč znesli za Novo mesto ta čas verjetno nedosegljivih 38,494.700,00 din.
B. B.
DEČKA ZBIL NA PREHODU
METLIKA —26. aprila ob 14.45 seje 21-letni Igor Težak iz Slamne vasi pri Metliki peljal z osebnim avtomobilom po cesti iz smeri Novega mesta proti središču Metlike. Do zaznamovanega prehoda za pešce na CBE v Metliki je pripeljal v trenutku, ko je po njem prečkal cesto sedemletni Sašo Strahinič iz Metlike. Težak ni ustavil, ampak je z levim prednjim delom vozila zadel fantka, daje padel na pokrov prtljažnika, od tam pa po desetih metrih na vozišče. Huje poškodovanega so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
1 (2127)24. maja 1990
AVTO NA STREHI, A BREZ POŠKODB — Takšen prizor seje ponujal v četrtek okoli 15. ure na magistralni cesti Ljubljana —Zagreb pri Lešnici. Na srečo je tokrat vse minilo brez hujših posledic, če seveda odštejemo nekaj zvite pločevine, predvsem pa strahu in jeze. (Foto: A. B.)
DELA RED!
NOVO MESTO — Občinska skupščina je na seji sredi aprila ob obravnavi poročila o delu občinskega sodnika za prekrške v letu 1990 sprejela sklep, naj sekretariat za urbanizem in varstvo okolja v enem mesecu preveri ustreznost predpisa, ki sankcionira plačilo parkirnine na novomeškem Glavnem trgu. Že itak preobremenjena sodnica za prekrške je namreč zasipana z listki tistih, ki jih delavci Komunale niso ujeli, da bi plačali parkirnino. In rezultati preverb? Za začetek sekretariat navaja, da je skupaj s Komunalo ugotovil, da parkirnega režima ne kaže spreminjati, ker da vendar zagotavlja določen red. V zvezi z neplačniki so imeli najprej na umu rešitev, da bi bil komunalni nadzornik z odlokom pooblaščen za izrekanje mandatnih kazni.
Izvršni svet občine je zato sprejel sklep ali priporočilo, naj Komunala zagotovi večjo doslednost pri izteijavi.
Daljnovod je prinesel strah
Na Guntah oziroma Apneniku se počutijo Šalamonovi po požaru in tudi sosedje še bolj ogroženi zaradi 110-kilo volt nega daljnovoda Krško—Trebnje
APNENIK — »Zaradi tega daljnovoda ne vidim več na kmetiji nobene prave prihodnosti. Resno sem razmišljal o kmečkem turizmu, lotil sem se obnove domačije, toda po požaru gospodarskega poslopja lahko le s strahom čakamo, kdaj ho strela z daljnovoda preskočila še na naš kozolec ali morda celo hišo,« poparjeno pripoveduje 32-letni RTV mehanik Boris Šalamon iz Gunt oz. Apnenika pri Boštanju na pogorišču domačjje.
Gospodarsko poslopje, ki ga je navkljub nagli intervenciji sevniških in boštanjskih gasilcev ter pomoči številnih okoličanov. Strela 9. maja ob 18.30 upepelila vse do trdnih zidov, bodo Šalamonovi skušali vsaj za silo nadkriti, da bi preživela živina. V požaru je zgorelo okrog 7 ton sena ter nekateri kmetijski in drugi stroji, tako da je škode najmanj za 800 tisočakov. Obnova bo terjala veliko denarja. Kmetija, ki premore 23 ha zemlje, od tega okrog 7 ha obdelovalne, si vsekakor ne bo tako kmalu opomogla od te katastrofe. Še dobro, da so rešili 7 glav živine. Toda zgorela je, denimo, mlatilnica, za katero svojčas ni bilo dosti par volov! In koliko lesa bi bilo potrebno, če bi hoteli temeljito obnovrti poprej visoko gospodarsko poslopje, v katerem so tudi mlatili in imeli vrsto večjih in manjših strojev. Samo profesionalni rezkar za izdelova-
Okraden
dobrodušni
gostitelj
Visoka cena lahkomiselnosti in neprevidno-_________sti________
NOVO MESTO — Neverjetno lahkomiselni so nekateri in cena, ki jo plačujejo, je temu primemo visoka. 51 -letni Franc H. iz Novega mesta je 18. maja v večernih urah povabtl v hišo romski par, da bi mu podaril jakno. Med obiskom je gostitelj neznancema skuhal kavo, nakar se je Romkinja ponudila, da mu bo v zahvalo pospravila stanovanje. Franc H. je ponudbo hvaležno sprejel in Romkinja je svoje delo opravila temeljito. Med drugim je iz nočne omarice v spalnici pospravila tudi hranilno knjižico in 1.800 dinarjev gotovine. Kdo in kje sta sedaj neznanca, ni znano.
Podobno neprevidna je bila tudi 69-letna Novomeščanka Vida J. V vhodnih vratih svoje stanovanjske hiše je pustila ključ, sama pa odšla k sosedi. To je izkoristila neznanka, ki je odklenila vrata, si ogledala stanovanje in odnesla kar 6.500 dinarjev, spravljenih v omari. Tatvine je osumljena 36-letna Olga-C. K. iz romskega naselja Žabjek.
nje sodov stane blizu 3000 DEM! Sreča v nesreči pa je to, da nista eksplodirali dve veliki bombi z acetilenom, kajti potem bi bila močno ogrožena tudi življenja ljudi, ki so gasili požar.
»Mi, seveda tudi sosedje, smo se ves čas bali, ko so začeli načrtovati in pred več kot enim letom tudi zgradili 110-kilovoltni daljnovod Krško — Trbovlje, da bo daljnovod pogosto priklical
NEPRIMERNA VODA
VAS-FARA — Vodovod, ki že nekaj desetletij napaja s pitno vodo vasi od Fare do Grivca, nima primerne vode. To so ugotovili šele te dni, ko je bilo treba opraviti analizo vode zato, ker namerava tam dr. Stanko Nikolič odpreti tako imenovani »Salon N« (skrbel bo za zdravje in lepoto). Zavod za zdravstveno varstvo je ugotovil, da voda iz tega vodovoda ni primerna ne le za to obrt, ampak sploh za uporabo.
Povprašali smo pri Hydrovodu Ko-čevje-Ribnica, če vse to drži in kako bodo ukrepali. Zvedeli smo, da so vse vode (ne le pri tem vodovodu) bakteriološko onesnažene in jih je torej treba klorirati in so primerne za uporabo. Izjema so vode iz globinskih vrtin, ki so v glavnem čiste. Rešitev za vodovod za Faro in ostale vasi na tem območju je možna. Pri vodnem zbiralniku je treba vgraditi le klorinatorsko postajo, kar je tehnično izvedljivo. Zagotoviti je treba samo še potrebni denar.
strele na tale greben. Strokovnjak Inštituta Jožefa Stefana, kije hodil tod okoli, nas je prepričeval, da bo po izgradnji daljnovoda za nas zanesljivo bolje in da kmetije ne bodo ogrožene. Odkar je ta naprava zgrajena, pa zdaj ves čas treska, kadar grmi. Pred 30 leti smo imeli tod ob gospodarskem poslopju debele kostanje, a ker je ves čas treskalo, smo jih požagali, ker je enkrat celo treščilo v hišo. Zdaj, odkar je daljnovod, pa spet nenehno treska. Usodnega dne je prvič treščilo v daljnovod, v njegovo konico, in so se iskre razcvete kot pri novoletni raketi. Pet minut zatem pa je treščilo še k nam, semkaj. Ne vem, ali gre za slabo ozemljitev daljnovoda ali kaj drugega, vem pa, da nekaj bodo morali strokovnjaki ukreniti, da ne bomo več tako ogroženi,« je povedal Šalamon.
Boris Salamon: »Odkar je tu daljnovod, nenehno treska!«
Na pragu volilne afere
Vse kaže, da je nekdo ponaredil volilne rezulta-te za zbor združenega dela Republike Slovenije
BREŽICE — Na pomolu je prva večja volilna afera. Vse namreč kaže, da je nekdo ponaredil volilne rezultate za zbor združenega dela skupščine Republike Slovenije na področju kmetijstva in gozdarstva za 48. volilno enoto, slednja pa obsega območje dolenjske in posavske regije.
Konec minulega tedna je namreč namestnik temeljnega javnega tožilca v Novem mestu, enota v Brežicah, obvestil uslužbence krške UNZ, da je od predsednika občinske volilne komisije SO Krško prejel zahtevo za kazenski pregon zoper za zdaj še neznanega storilca. Po skopih podatkih, ki jih imamo na razpolago, naj bi letošnjega 13. aprila tajnik volilne komisije v Krškem predložil zapisnik o delu 48. volilne enote, zbran z desetih volišč. Občinska volilna komisija pa je pri tem ugotovila, da volitve za ta zbor sploh niso bile izvedene, kajti iz Trebnjega, kjer je bil sedež volilne enote, v Krško baje niso poslali nobenega volilnega materiala, torej niti glasovnic niti volitvenih razglasov. Na podlagi vsega tega je namestnik temeljnega javnega tožilca od uslužbencev krške UNZ zahteval dodatno zbiranje informacij, predvsem o tem, kdo naj bi volilne rezultate ponaredil in ali je do tega prišlo v Krškem ali nemara v Trebnjem.
Serija vlomov v Posavju
Uslužbenci krške UNZ so storilcu že na sledi
KRŠKO — Uslužbenci krške UNZ *° » prejšnji teden našli pred težko na-'Rd, vse pa kaže, da ji bodo že v krat-kos. V pičlih nekaj dneh so dobili Prijave o številnih vlomih.
Tako je bilo med 11. in 13. majem vlomljeno v hišo Srečka B. v Pečicah,
ČRNA GRADNJA ŠTEVILKA ŠTIRI?
NOVO MESTO — Za Novomeš-fane to nemara sploh ni novica, kajti *legalnih* črnih gradenj so, hočeš no-češ, ie vajeni Pa vendar. Po veliki gradbeni jami namenjeni blagovnici ki so jo kopali brez dovoljenj, obe sPorni avtobusni postaji in ne nazadnje tudi kabelski televiziji smo priče še eni gradnji brez vseh potrebnih papirjev. Obnova Prešernovega trga, vključno z obnovo kanalizacije in ostalih Priključkov, je potekala brez dovoljenj pristojnih služb, slednjih ni še do danes. In če že drugega ne, se velja vprašati vsaj o kvaliteti del, ki so bila znova očitno opravljena brez projektov in načrtov.
neznanec pa je odnesel električno uro, radio, primež in še kaj; škode je bilo za
5.000	din. Vsaj še dvakrat večja je bila škoda, stoijena ob vlomu v počitniško prikolico v Lovrencu, last Ludvika M., saj je iz nje izginila CB postaja in še nekaj manjših predmetov. V noči na 16. maj so bili kar trije vlomi: iz vikenda Borisa K. v Podgorici je izginilo za 500 din hrane in pijače, za 200 din je bilo škode v vikendu Jožeta I. na Okroglici, v vikend Marije Č. v Podgorici pa storilcu ni uspelo priti. Med 18. in 20. majem je bilo nadalje vlomljeno še v vikend Jožeta P. v Celini pri Raki: izginilo je za 1.500 din raznih stvari, medtem ko sta iz hiše Andreja J. izigni-la zračna puška in daljnogled. V noči na 20. maj pa je neznani predrznež vlomil še v prostore NK Brežice.
VLOM V GOSTIŠČE ROG
DOLENJSKE TOPLICE — 19. maja v zgodnjih jutranjih urah je nekdo vlomil v prostore gostišča Rog v Dolenjskih Toplicah. Med pestro izbiro se je odločil za prenosni radiokasetofon sharp, kilogram kave, 250 din, dva fotoaparata, za nameček pa še za železno prenosno blagajno, katere vsebina pa ga kasneje verietno ni preveč razveselila.
Ribiči
svarijo pred onesnaženji
Vse pogostejši izpusti odplak v reko Krko
NOVO MESTO - Navzlic temu da je v ljubljanskem Inštitutu Borisa Kidriča opravljena analiza vode Krke pokazala, da barvanja reke pred dnevi ni zakrivilo trenutno onesnaženje, pač pa dejstvo, da so večletni stalni izpusti odpadnih voda v reki ustvarili skoraj idealne pogoje za prekomerno rast alg, novomeški ribiči na javnost naslavljajo novo opozorilo.
V samo dveh dneh prejšnjega tedna je prišlo kar do treh novih onesnaževanj, odkritih bolj ali manj naključno. 16. maja so »Krki« v reko ušle saje, tako da je bilo potrebno posredovanje gasilcev; dan kasneje je bil odkrit čm izpust na Otočcu, prav tako pa istega dne še dve onesnaženji iz kanalov pod novomeškim mostom. Ob tako pogostih svinjanjih reke Krke, svojčas imenovane dolenjska lepotica, ribiči pozivajo vse, ki bi bili priče kakšnemu onesnaževanju, da to nemudoma sporočilo Ribiški družini Novo mesto, tel. (068)21-251.
0.15
PETEK, 25. V.
8.35	— 11.15 in 15.30 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	MOZAIK
11.05	VIDEOSTRANI
15.45	VIDEOSTRANI
15.55	ŽARIŠČE, ponovitev
16.30	DNEVNIK 1
16.40	POSLOVNE INFORMACIJE
16.45	MOZAIK TEDNIK, ponovitev
17.45	ČEZ TRI GORE...
Z MEŠANIM PEVSKIM ZBOROM
AKORD
18.15	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.00	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2 19.59 ZRCALO TEDNA
20.20	V UČILNICI ZGODOVINE, dok. oddaja
21.00	ZAKON V LOS ANGELESU, ameriška nanizanka, 2/42
21.50	DNEVNIK 3
22.15	OČI KRITIKE
22.55	SMRT PRIJATELJSTVA, angleški film
0.05 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
16.45	Rally Saturnus — 17.50 Studio Maribor — 19.00 Alpski večer (ponovitev 1. oddaje) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Koncert simfonikov RTV Ljubljana —
21.00	Vprašajte ZIS —22.00 Satelitski programi
TV ZAGREB
8.20	TV koledar — 8.30 Oddaja za otroke — 9.00 Šolski program — 12.35 Prezrli ste, poglejte — 13.00 Kvizkoteka (ponovitev) — 14.30 Noč z vami (ponovitev)
—	17.00 Dnevnik 1 — 17.20 Pogovori o znanosti — 17.50 Oddaja za otroke —
18.20	Številke in črke — 18.45 Muppet show — 19.30 Dnevnik 2 —20.00 Glas srca (2. del angl. nadalj.) — 21.00 Ženskam z ljubeznijo (zabavna oddaja) —
21.45	Dnevnik 3 — 22.05 O sole mio (oddaja o kulturi) — 23.05 Šport danes
—	23.10 Noč z vami — 1.40 Poročila —
1.45	Electric blue (erotični program)
DRUGI PROGRAM
10.00	Oddaje za JLA in igrani film —
13.00	Nedeljsko športno popoldne —
19.30	Dnevnik — 20.00 Drobno gospodarstvo (ponovitev zadnjega dela) —
20.30	Tone Demšar (dok. oddaja) — 20.50 Satelitskiprogrami — 21.50 Športni pregled — 22.35 Satelitski programi
| TELEVIZIJSKI SPOREDf
9.10 R. ŠELIGO: VOLČJI ČAS LJUBEZNI, Drama SNG
11.00	MOJA POSLEDNJA SANJA, zadnji del franc, nadalj.
12.00	VIDEO STRANI 14.50 VIDEO STRANI
15.00	ŽARIŠČE, ponovitev
15.30	SOVA
SKRIVNI PREDAL, franc, nadalj., 5/6
16.30	DNEVNIK 1 16.40 POSLOVNE INFORMACIJE 16.45 MOZAIK, ponovitev
18.05	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
PODELITEV LEVSTIKOVIH NAGRAD ZA LETO 1990
19.30	DNEVNIK 2
20.05	FILM TEDNA MISIJON, angleški film
22.10 DNEVNIK 3
22.30	TUJE PESMI, TUJI OBRAZI: BILJANA RISTIČ 23.15 SOVA
SKRIVNI PREDAL, zadnji del nadalj. 0.15 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
16.30	Satelitski programi — 19.00 Vaš zelenjavni vrt (8., zadnji del) — 19.15 Opera prima (dokum. oddaja) — 19JO Dnevnik 2 — 20.00 Žarišče — 20.30 Modest Musorgski: Boris Godunov (opera) — 22.50 Svet poroča
TV ZAGREB
8.25 TV koledar — 8.30 Čudovita leta (angl. nanizanka) —9.00 Šolski programi
—	12.40 Prezrli ste, poglejte — 13.45 ŠoF ski program — 15.00 Ponovitev noče ga programa — 17.00 Dnevnik 1 — 17 ’0 Izobraževalni program — 17.50Čudo ita leta (angl. nanizanka) — 18.20 Številk in črke—18.45Potopis —19.30Dnevn 2
—	20.00 Filmski večer: Zgodba o S iji Loren (amer. film) in Ciociara (italij. film)
—	22.45 Dnevnik 3 —23.05 Šport danes
—	23.10 Noč z vami — 1.10 Poročila
TV ZAGREB
9.30	Poročila — 9.35 Risana serija —
10.00	Nedeljsko dopoldne za otroke —
11.00	Kmetijska oddaja — 12.00 Resna glasba — 13.00 Serijski film za otroke —
14.00	Poročila —14.05 Nedeljsko popoldne — 16.05 Znanstveno popularni film — 17.00 Nepremagljivi (amer. film ) — 18.45 Risana serija —19.10 TV sreča —
19.30	Dnevnik 2 — 20.00 Vrnitev Arsena Lupina (franc, nanizanka, 2/12) — 21.00 Zabavna glasba —21.30 Dnevnik 3 — 21.50 Športni pregled — 22.40 Noč z vami —0.40 Poročila
SOBOTA, 26. V.
8.05	— 14.05 — 15.15 — 1.00 TELETEKST
8.20	VIDEO STRANI
8.30	IZBOR TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI
13.55	VIDEOSTRANI
15.30	VIDEO STRANI
15.40	VIDEO GODBA, ponovitev
16.30	POSLOVNE INFORMACIJE
16.45	CIKLUS FILMOV W. DISNEYA:
ČAR POLETJA, ameriški film
18.40	VAŠ ZELENJAVNI VRT, iz-obraž. serija, 7/8, ponovitev
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2 19.59 UTRIP
20.20	ŽREBANJE 3x3
20.30	KOLO SREČE
22.05	DNEVNIK 3
22.25	GREHI, amer. nadalj., 6/7
23.15	SMRT LEPOTICE Z NASLOVNICE, amer. film 0.50 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
14.55	Kako biti skupaj — 15.25 Rokomet (Ž) BudučnoscRadnički — 16.50 EP v gimnastiki — 18.45 DP v vaterpolu -
ia:Šp
rasnodar —
22.50	Satelitski programi
TV ZAGREB
8.50	TV koledar — 9.00 Izbor iz izobraževalnega programa — 10.35 Čebelica Maja — 11.00 Prezrli ste, poglejte —
12.05	Saga o Forsythih — (20/26) —
13.00	Televizijski družinski magazin —
14.30	Trnuljčica (ameriški film) — 15.25 Narodna glasba — 15.55 Sedmi čut (oddaja o prometu) — 16.05 Kritična točka
—	16.50 Dnevnik 1 — 17.05 M. Krleža: Kraljevo (posnetek gledališke predstave)
—	18.30 Teleobjektiv (dok. oddaja) —19.30 Dnevnik 2 — 20.15 Alf (amer. humor, serija) — 20.50 Jutranji napovedovalec (kanadski film) — 22.40 Dnevnik 3 —22.55 Športna sobota — 23.20 Noč z vami — 1.50 Poročila
19.55 Nogomet Jugoslavija:Španija 21.50 Rokomet ProleterK
NEDEUA, 27. V.
8.25	— 23.40 TELETEKST
8.40	VIDEO STRANI
8.50	OTROŠKA MATINEJA
10.10	GREHI, ameriška nadalj., 4/7
11.00	ALO, ALO, humor, oddaja, ponovitev
11.30	VIDEO MEH
12.00	KMETIJSKA ODDAJA
13.25	FORMULA 1, franc, nadalj., 7. del
14.15	PRISLUHNIMO TIŠINI
14.55	KRIZKRAŽ
16.30	DNEVNIK 1
16.40	POSLOVNE INFORMACIJE
16.45	KULUROCK, zabavnoglasbena oddaja
17.30	OKLAHOMA KID, ameriški film (ČB)
19.00	TV MERNIK
19.30	DNEVNIK 2
20.05	BALKAN EKSPRES, zadnji del nadalj.
20.55	ZDRAVO
22.15	DNEVNIK 3
22.35	SOVA
SKRIVNI PREDAL, franc, nadalj., 3/6
23.30	VIDEO STRANI
PONEDELJEK, 28. V.
8.35	— 10.45. in 15.10. — 1.15 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	MOZAIK, ponovitev
10.35	VIDEO STRANI
15.25	VIDEO STRANI
15.35	SOVA
SKRIVNI PREDAL, franc, nadalj., 3/6
16.30	DNEVNIK 1
16.40	POSLOVNE INFORMACIJE
16.45	MOZAIK, ponovitev ZDRAVO
18.10	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.00	Risanka
19.30	DNEVNIK 2
20.05	R. ŠELIGO: VOLČJI ČAS LJUBEZNI, predstava Drame SNG
22.00	OSMI DAN
22.45	DNEVNIK 3
23.05	OPERNE ZGODBE, angl. serija, 7/10
0.05 SOVA
SKRIVNI PREDAL, franc, nadalj., 4/6
1.05	VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
16.30	Satelitski programi — 19.00 Kulturna dediščina: Graditelj in njegovo mesto (dokum. oddaja, 1. del) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Po sledeh napredka — 21.00 Sedma steza (športna oddaja) — 21.15 Koncert za Nelsona Mandelo (4. oddaja) — 22.00 Satelitski programi
TV ZAGREB
8.30	Red mora biti — 9.00 Šolski program — 12.40 Prezrli ste, poglejte —
14.30	Ponovitev nočnega programa —
17.00	Dnevnik 1 — 17.20 Nekaj več (izobraž. oddaja) — 17.50 Oddaja za otroke — 18.20 Številke in črke — 18.45 Dokumentarna oddaja — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Dramski program — 21.05 Zunanja politika — 21.35 Dnevnik 3 —
21.55	Šport danes —22.00 Noč z vami — 0.00 Poročila
TOREK, 29. V.
8.35	— 12.15 in 14.05 — 23.30 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	MOZAIK, ponovitev
12.05	VIDEO STRANI
14.30	NEMŠČINA — ALLES GUTE, ponovitev 12, lekcije
15.00	ŽARIŠČE, ponovitev
15.30	SOVA
SKRIVNI PREDAL, franc, nadalj., 4/6
16.30	DNEVNIK 1
16.40	POSLOVNE INFORMACIJE
16.45	MOZAIK — ŠOLSKA TV, ponovitev
17.50	SPOED ZA OTROKE IN MLADE
19.00	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2
20.05	MOJA POSLEDNJA SANJA, zadnji del franc, nadalj.
21.05	CIRKUM MUSIČA
22.05	DNEVNIK 3
22.25	SOVA
SKRIVNI PREDAL, franc, nadalj , 5/6
23.20	VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
16.30	Satelitski programi — 18.10 Svet športa — 19.00 Naša pesem 90 — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Dunaj: 5. avr, tekmovanje mladih glabenikov
—	22.45 Žrebanje lota —22.50 Satelitski programi
TV ZAGREB
8.20	TV koledar — 8.30 Otroška oddaja
—	9.00 Šolski program — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 15.00 Ponovitev nočnega programa — 17.00 Dnevnik 1 — 17.20 Izobraževalni program — 17.50 Oddaja za otroke — 18.20 Številke in črke —18.45 Znanost — 19.30 Dnevnik 2 —
20.00	Žrebanje lota — 20.05 Ellis Island (amer. nadalj.) — 21.10 Kontaktni magazin —22.40 Dnevnik 3 — 23.00 Šport danes — 23.05 Noč z vami — 0.05 Poročila
ČETRTEK, 31. V.
8.35	— 10.30 in 14.35 — 0.10 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	MOZAIK, ponovitev
10.20	VIDEO STRANI
15.00	ŽARIŠČE, ponovitev
15.30	SOVA
SKRIVNI PREDAL, zadnji del franc: nadalj
16.30	DNEVNIK I
16.40	POSLOVNE INFORMACIJE
16.45	MOZAIK, ponovitev
18.00	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.00	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2
20.05	VNOVIČ V BRIDESHEADU, angl. nadalj., 4/13
21.00	TEDNIK
22.05	DNEVNIK 3
22.25	RETROSPEKTIVA SODOBNEGA SLOVENSKEGA FILMA LJUBEZNI BLANKE KOLAK 0.00 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
16.00	Satelitski programi — 17.00 Studio Ljubljana —19.00 Alo, alo (humor, oddaja) — 19.30 Dnevnik - 20.00 Žarišče —
20.30	Boj za obstanek (angl. potjudnozn. serija, 3/12) - 21.00 Novi ljubljanski godal “
Odlj
— 21.45 Svet na zaslonu ski programi
;odalni kvartet — 21.15 Ptice na Kosovu: udske pesmi do baleta (dok. oddaja) >et na zaslonu — 22.15 Sateiit-
SREDA, 30. V.
8.35	— 12.10 in 14.35 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	MOZAIK, ponovitev
0.25
TV ZAGREB
8.30	Otroška oddaja — 9.00 Šolski program — 12.40 Prezrli ste, poglejte —
15.00	Ponovitev nočnega programa —
17.00	Dnevnik 1 — 17.20 Izobraževalni program — 19.30 Dnevnik 2 —20.00 Politični magazin — 21.05 Kvizkoteka —
22.20	Dnevnik 3 — 22.40 Šport danes —
22.45	Nočni program — 0.45 Poročila
ŽE 22. MLADINSKI KULTURNI DNEVI
LJUBLJANA — Različni organizatorji, kijih povezuje Festival Ljubljana, bodo v dneh od 7. maja do 2. junija pripravili že 22. mladinske kulturne dneve v Ljubljani. Program teh dnevov bo obsegal koncerte, recitale, predstavitev knjig, predavanja, kviz, gledališke, operne, filmske in lutkovne predstave ter najrazličnejše razstave v Ljubljani. V program so, denimo, vključili tudi Robaija-Dorina film Veter v mreži, ki ga bodo predvajali v petek, 11. maja, ob
9.30	v kinu Vič. Seveda ti mladinski kulturni dnevi niso namenjeni samo ljubljanski mladini, ampak tudi mladini iz drugih krajev Slovenije, zato pričakujejo v Ljubljani številne skupinske obiske, še posebej iz šol.
MEDNARODNA
RAZSTAVA
OTROŠKIH
EKSLIBRISOV
LJUBLJANA — Na OŠ Komenda-Moste v Ljubljani bodo 25. maja odprli veliko mednarodno razstvo otroških ekslibrisov. Na razpis je prišlo 2047 eks-librisov iz 106 šol, in sicer iz Sovjetske zveze. Češkoslovaške, Italije, Belgije, Vzhodne Nemčije, Poljske in Jugoslavije. Razstava bo na ogled do 26. junija.
St. 21 (2127) 24. maja 1990
DOLENJSKI UST
Gospodični stare navade
Dom Vinka Paderšiča na Gorjancih znova odprl vrata — Vojko Mrhar namerava vrniti stare __________________običaje
Tri kasaške zmage ostale doma
Uspela uvodna konjeniška prireditev v Šentjerneju — Preko 5 tisoč gledalcev ______________Dirko Alpe-Jadran dobil Jernej Narat z Askanom B
GOSPODIČNA — Vse od septembra pa do prvih majskih dni letos je priljubljeno planinsko zbirališče, Dom Vinka Paderšiča na Gorjancih, samevalo, zaklenjena vrata so presenetila prenekatercga popotnika. Toda te vrste razočaranj je konec, s 1. majem je novi oskrbni* doma postal Vojko Mrhar. Planinci in ostali ljubitelji Gorjancev se ga še dobro spominjajo, saj je bil od leta 1977 pa do 1980 že oskrbnik tega doma, toda takrat so ga družinske obveznosti pregnale v dolino. Sedaj so otroci večji, ljubezen do Goijancev je ostala enaka, eno zdrugim je porok, da bo Gospodična poslej živela nekdanje življenje.
»Domu bo potrebno vrniti nekdanje navade in življenje. Znova bomo oživili tradicionalne Goijanske noči v
Vojko Mrhar: »Domu bo potrebno vrniti nekdanje navade in življenje.«
mesecu agustu pa polharske večere, za vsak žep sprejemljiva nedeljska družinska kosila ob domači glasbi, vikend pakete, dopustovanja in še kaj,« je poln načrtov Mrhar. Dom je poslej odprt vsak dan, razen ponedeljka, med 8. in 22. uro, gostom pa so domala vselej na razpolago številne domače dobrote; omenimo le domač kruh, divjačinski golaž, suhe domače klobase in salame, krače, prekajena piščančja bedra, štruklje, ajdove žgance, v času sezone gobaijenja še tovrstne dobrote, da vsega ne naštevamo. In kot se za planinsko kočo spodobi, je Mrhar pripravil tudi številne zdravilne napitke, od borovničevca, malin v žganju, Orehovca, v žganju namočenih smrekovih vršičkov do divjih češenj, in še kaj bi se našlo.
»Že prvomajski prazniki so pokazali, da ljudje na Gospodično niso pozabili. In nismo jih razočarali, ob tem pa naj dodam še, da smo s Krko pred otvoritvijo obnovili sobe in ležišča; danes lahhko brez težav sprejmem na prenočevanje en avtobus izletnikov. Za planince začetnike, ki se bodo želeli podati na kakšno pot ali transverzalo, bomo v sodelovanju z novomeškim planinskim društvom zagotovili tudi vodiče. Razmišljam še, da bi ob znanem izviru pitne vode pri domu naredil manjši bazen za postrvi; slednje naj bi postale simbol čiste in ne-omadeževane vode, katere tudi z Gorjancev, žal, priteče vse manj. In prav bi bilo, ko bi Dolenjci z Gorjanci sklenili trdnejše prijateljstvo, kajti sleherni, ki bo znal doživeti njih lepote in darove, bo postal tudi njihov zaveznik.«
B. B.
ŠENTJERNEJ — Letošnja uvodna konjeniška prireditev je na šentjemejski hipodrom privabila preko S tisoč gledalcev, ki so v nedeljo popoldne uživali v zanimivih in izenačenih dirkah večine najboljših slovenskih in hrvaških kasačev. Osredrga točka nedeljske prireditve je bila vsekakor dirka za pokal Alpe-Jadran, tokrat resda nekolikanj okrnjena, saj na startu ni bilo voznikov iz italijanske Furlanije — Julijske krajine.
(Adolf Hoffler) 1:23,7, 5. Lear II (Matt-hias Walcher, vsi avstrijska Štajerska) 1:24,6,6. Pilatus (Božo Radkovič) 1:24,6, 7. Pearto (Drago Les) 1:27,9, 8. Briška 11 (Martin Križmanič, vsi Slovenija) 1:29,4.
Navzlic temu pa četrto merjenje moči voznikov amaterjev iz Avstrije in Slovenije ni bilo nič manj razburljivo. Vse je že kazalo na izreden uspeh domačinov — barve Slovenije so namreč branili Šentjer-nejčani Božo Radkovič, Drago Les, Jernej Narat in Martin Križmanič — po dobri polovici proge je vodstvo prepričljivo s Peartom prevzel Drago Les, toda nekaj pred ciljem je konj zagalopiral in upov na 1. mesto je bilo zanj konec. Toda zmaga je vseeno ostala doma, dirko je namreč z Askanom B dobil Jernej Narat. Ni pa bilo to edino zmagoslavje domačih tekmovalcev v nedeljo. Po ogorčeni borbi je drugo dirko dobila Briška, ki se z Božom Rad-kovičem vestno pripravlja na 12. avgust, ko bo v Šentjerneju letos največja konjeniška prireditev pri nas, jugoslovanski kasaški derbi, medtem ko je šesto dirko, preizkušnjo dveletnikov, dobil Franc Antončič 7 I išrm
REZULTATI — 1. dirka, Cestno podjetje, časovni handicap za 3- do 4-letne kasače na progi 2.000 m, temelj 1:30,0:1.
JUBILEJ ŠD PODBOČJE
PODBOČJE — Športno društvo v Podbočju praznuje te dni 15-letnico obstoja. V počastitev j ubileja bodo v soboto, 26. maja, pripravili pester športni popoldne; ob 16. uri košarkarsko tekmo med Podbočjem 75 in Loko 74, ob 17. uri med Podbočjem 90 in novomeškim No-volesom, ob 19. uri pa bo še svečana akademija. Za veselo razpoloženje bo v večernih urah skrbel ansambel Domino.
Slovenija
Moja dežela.
Prvi pomladanski poraz
Uspešna bera dolenjskih atletov
V soboto in nedeljo kvalifikacije za APS
LJUBLJANA, CELJE — Minulo soboto in nedeljo so atletski stadioni vnovič oživeli, na sporedu so kvalifikacijska tekmovanja za pokal Slovenije. Dolenjski atleti so merili moči v Ljubljani in Celju, mnogi med njimi so dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov.
Na stadionu v Šiški je v ženski konkurenci v teku na 1.500 m Udov-čeva (Novo mesto) dosegla drugo mesto s 4:49,5, v skoku v višino je Breži-čanka Lopatičeva zmagala s 170 cm, medtem ko je bila v metu diska Hribarjeva (Novo mesto) s 33,12 metra tretja. Hribarjeva je dober rezultat dosegla tudi v suvanju krogle, z 11,72 m je bila druga; prav tako je bila druga Lopatičeva v skoku v daljino s 551 cm, medtem ko sta Topličanki Lukši-čeva in Špeličeva, ki sicer tekmujeta za IBL Olimpijo, v metu kopja zasklli
drugo oziroma tretje mesto z rezultati 39,32 in 36,08 metra. Dobro pa so v
soboto in nedeljo tekmovali tudi fantje. V teku na 110 m z ovirami je bil Brežičan Rovan drugi s časom 15,2, v skoku s palico pa je s 420 cm celo zmagal. Odlično formo je Rovan potrdil še v skoku v višino, kjer je bil s 195 cm drugi, zmagal pa je njegov klubski kolega Trajkovič z 200 cm. Med ostalimi izidi omenimo še 3. mesto Dragana (Novo mesto) v teku na 5.000 metrov s časom 15:10,0 ter uspeh Brežičanov v troskoku: zmagal je Kevo, ki sicer tekmuje za IBL Olimpijo, z 58,40, drugi je bil Grubič z 38,50, tretji pa Podvinski (oba Brežice) z 32,02. Zanimiv je tudi pogled v troskok, kjer je bil veteran Milan Ši-munič s 14,88 drugi, njegov sin Boštjan pa s 13,03 metra tretji.
V Celju sta minuli vikend od dolenjskih atletov nastopila Primc in Žužek (oba AK Novo mesto). Prvi je v metu diska zanesljivo zmagal s 54,78 m, drugi pa bil v metu kladiva z 49,86 m drugi.
Nogometaši Elana po ogorčeni borbi izgubili v Domžalah — V soboto doma z vodilno Izolo
Nogometaši novomeškega Elana, ki so bili doslej edina neporažena enajsterica v spomladanskem delu prvenstva, so minulo nedeljo igrišče v domžalskem športnem parku zapuščali sklonjenih glav. Navzlic temu pa so dokazali, da na gostovanjih igrajo veliko bolje, kar kaže tudi njihov točkovni izkupiček.
vodilne Izole, ki sije praktično že zagotovila naslov in nastopa v višjem tekmovalnem razredu.
STOKANOVIČU ŠE POSAMIČNI TURNIR
Elanovci so bili tudi v nedeljo na pragu uspeha. Proti ekipi, ki je najresnejši tekmec vodilne Izole v boju za naslov prvaka, so pokazali zelo dobro igro in bi si, čeprav oslabljeni, zaslužili vsaj točko. Novomeš-čani so povedli že v 14. minuti, toda na njihovo smolo seje razigral najboljši strelec lige Hegler, kije po izenačenju dosegel tudi vodilni zadetek za Domžalčane. Toda gostje se niso predali, s Kalabičevim zadetkom so v 67. minuti izid vnovič izenačili, vendar je slabih deset minut njihovo usodo dokončno zapečatil, Hegler.
Navzlic porazu so Novomeščani obdržali imenitno peto mesto na lestvici, upajmo, da v preostalih štirih kolih ne bodo zdrsnili proti dnu. Čakajo jih namreč naporne tekme, zagotovo pa se ljubiteljem nogometa na Dolenjskem obeta prava poslastica že to nedeljo, ko bo na Stadionu bratstva in enotnosti gostovala enajsterica
NOVO MESTO — Čeprav so mnogi po polomu mladih igralcev na klubskem turnirju novomeškega teniškega kluba v dvojicah napovedovali njihov prodor na vrh v posamični konkurenci, se to ni zgodilo. Zmagovalec posamičnega turnirja, ki je bil od petka do nedelje na igriščih v Por-tovaldu, je znova Marjan Stokanovič, ki seje sprehodil do finala in tam zanesljivo opravil z veliko mlajšim Bradačem. Rezultati — četrtfinale: Stokanovič — U. Sadek 6:1, 6:1, Kastelic — G. Lubej 7:5, 6:4, Bradač — Špendal 6:3 in G. Guštin — Šefman 6:7,6:3, 6:4; polfinale:; Stokanovič — Kastelic 6:1,6:2, Bradač — Guštin 6:2, 6:7, 6:2; finale: Stokanovič — Bradač 6:4, 6:2; za 3. mesto: Kastelic — Guštin 7:6, 1:6, 6:4.
BESEDO IMAJO ŠTEVILKE
*twwwn
V NEDELJO DERBI — Upati je, da bodo Kostrevc (temni dres) in sotovari-ši v nedeljo tudi na domačem igrišču zaigrali tako, kot znajo. V goste jim namreč prihaja vodilna Izola. Morebitni uspeh bi sijajno zaokrožil pomladansko bero Elanovih točk.
Novomeški alpinisti so med prvomajskimi prazniki plezali v Paklenici v južnem
Velebitu. 14 članov je preplezalo kar 85 smeri, med njimi celo nekaj takih z oceno VIL Omenimo jih le nekaj: Klin VI+ Ao, Velebitaška VII-, Fanikina VI, Ao, Domžalska
VI+ itd. Hkrati so alpinisti ponesli v eni od smeri krajši film, njegov avtor pa je Siniša Terputec.
•	Ne dosti manj razgibana je tudi plezalna aktivnost v plezališčih Luknja in Liboje. Romana Tomšič, gotovo najboljša dolenjska aplinistka in plezalka, je v Libojah preplezala nekaj težkih smeri, omenimo le Pomarančo (VII-), 770 (VII+) in Super Sir (VIII). Prav tako je Pomarančno v Libojah preplezal Dominik Krese, poleg te pa še Bogomolko (VIII-) in v Luknji Nagajivko (VIII), Stane Mokotar je preplezal Pomarančo, Bogomolko in smer 770, Marko Hrovat pa Pomarančo in Poč (VII-).
•	Plezališče Luknja ima še eno novo smer, njen avtorje Luka Polegek, imenoval pa jo je Štajerska; Oceno ima VII+. Prva ponovitev te smeri pa je pripadla Jožetu Jakiju.
• Od letošnjega 1. maja je skozi Luknjo speljana nova pot, ki pelje na Frato in je nova inačica Trdinove poti. Vodi neposredno pod steno, kjer je plezalni vrtec, in je tudi zavarovana.
rokomet
SRL, moški, 21., predzadnje KOLO: FEROTEHNA — INLES RIKO 22:21 (9:11)
Inles Riko: Lapajne, Djokič, Mohar, Mikulin 2, Šilc, S. Mihelič, Lesar 5, Tomšič 2, Mate 9, Fajdiga 3, A.
Mihelič, Marolt. AJDOVŠČINA
KRŠKO 26:23
(11:13)
Krško: Kuhar, Kozinc 7, Bernardič 6, Žagar 1, Keše 3, Glaser 6. LESTVICA: 1. Slovenj Gradec 32,
2. IUV Usnjar 27, 3. Ajdovščina 25, ...	_..	- n 0rinož 15,12.
4.	Inles Riko 22 Krško 11.
Pari prihodnjega kola: Inles Riko — Prule, Krško —Ferrotehna itd.
SRL, ženske, 17., predzadnje KOLO: ALPLES —KOČEVJE 20:26 (7:15)
Itas Kočevje: Štefanišin, Klarič 6, L. Dragičevič, Guštin, Vuk 3, Križ-
man 1, Jerič 6, Lindič, Bejtovič 8, M. Dragičevič 2, Kersnič.
NOVO MESTO — KRIM 21:29 (9:13)
IMV Novo mesto: Butala, Popadič 2, Hvala 5, Derčar 3, Veselič 4, Rebolj 1, Ivanišin, Tomas 3, Pate 1, Klobučar 2.
LESTVICA: L Itas Kočevje 29,2. Ferrotherm Branik 28, 3. Buija Cen-trocoop 23 ... 6. IMV Novo mesto 15 itd.
Pari zadnjega kola: Itas Kočevje — Ferrotherm Branik, Olimpija — IMV Novo mesto itd.
nogomet
SNL, 22. KOLO: DOMŽALE — ELAN 3:2 (1:1)
Strelca za Elan: Milanovič v 14. in Kalabič v 67. minuti.
Elan: Rus, A. Primc, Hodžič, Kramar, Pavlin, Milanovič, Mesojedec, V. Primc, Horvat, Dujakovič, Kalabič.
Lestvica: L Izola 33, 2. Domžale 28, 3. Rudar Titovo Velenje 26, 4. Teol Slovan 26, 5. Elan 23 itd.
Pari prihodnjega kola: Elan — Izola, Elkroj — Štol Virtus itd.
Rea (Krešimir Lučič, Zagreb), 1:31,7, 2. Pelisa (Jože Antončič, Šentjernej) 1:36,2 ... 5. Pegon (Tomaž Janževič, Šentjernej)
. 5. Pegon (Tomaž Janževič, Šentjernej) 1:38,2; 2. dirka, Novotehna, časovni handicap za 3- do 12-letne kasače na progi
2.000	metrov, temelj 1:29: L Briška II (Božo Radkovič, Šentjernej) 1:27,3, 2. Trojanko (Saša Vukaštnovič, Zagreb) 1:28,8 itd., 3. dirka. Ljubljanska banka, časovni handicap za 3-do 12-letne kasače, proga 2.000 m, temelj 1:27,0: 1. Dekan (Vlado Lešnik, Maribor) 1:26,4,2. Pilatus (Krešimir Lučič, Zagreb) 1:25,0... 4. Lear II (Janko Šepetave, Posavje) 1:26,1; 4. dirka, spominska dirka Julina Levičnika, časovni handicap za 3- do 12-letne kasače, proga 2.000 m, temelj 1:25,0: h Sokol VI (Siniša Kalenik, Zagreb) 1:26,1,2. Dominant (Vlado Lešnik, Maribor) 1:25,2 itd.;
5.	dirka, Mercator in Dolenjka, časovni handicap za 3- do 6-letne kasače, proga
2.000	m, temelj 1:33,0: L Lotos B (Jože Gašperlin, Komenda), 2. Majk (Klemen Potočnik, Grosuplje) 1:32,0 itd.; 6. dirka, Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto, mehanični handicap za dvoletne kasače, proga 1.200 m: L Liš (Franc Antončič, Šentjernej) 1:35,3, 2. Mendo (Bojan Ku-kolj, Ljutomer) 1:31,3,3. Pevideja (Slavko Antončič, Šentjernej) 1:41,9... 5. Pilka II (Jože Darovec, Šentjernej) 1:35,3 itd.; 7. dirka, srečanje voznikov amaterjev Alpe-Jadran, avtostart na progi 1.700 m: 1. Askan B (Jernej Narat, Slovenija) 1:23,0, 2. Panto (Dieter Reif) 1:23,2, 3. Sokol VI (Albert Eisl) 1:23,6,4. Fantast II
BRIŠKA UGNALA TEKMECE — Takole je v drugi nedeljski dirki Briška II |*. vajetmi Šentjemejčana Boža Radoviča (desno) ugnala vse tekmece. Briška je vodil od starta do cilja; njen najnevarnejši tekmec je bil Trojanko, ki pa domače zmag tudi v finišu ni mogel ogroziti. Brez dvoma je Radkovičev uspeh lepa spodbuda pn
pripravami za jugoslovanski kasaški derbi, ki bo 12. avgusta v Šentjerneju. (Foto: B
KOŠARKA ZA PRAZNIK
TREBNJE — V počastitev krajevnega praznika je bil pred dnevi v Trebnjem košarkarski turnir, na katerem so nastopile vrste Minerala Slovana, Colotja Medvod in domače Unitehne. Rezultati: Unitehna — Slovan 83:90, Slovan — Medvode 84:79 in Unitehna — Medvode 83:103.
ZMAGA NOVOTEHNE
NOVO MESTO — V nadaljevanju prvenstva v republiški namiznoteniški ligi so igralci novomeške Novotehne v soboto igrali v športni dvorani pod Marofom proti NTK Hrastnik. Gostitelji, za katere so nastopili Kočevar, Jamšek, Jakobčič in Vidmar, so zmagali s 6:3 in so po tem kolu četrti.
ROKAVEC IN PAVLIČ DRUGA
NOVI SAD — Na prvi letošnji dirki motociklistov za državno prvenstvo je dolenjsko zastopstvo doseglo imenitne rezultate. V kategoriji do 80 kubikov je zmagal Pintar, Brane Rokavec iz Trebnjega pa je bil drugi. Podobno je bilo v kategoriji do 125 ccm, kjer je-sicer zmagal Goreč, vendar je bil Lojze Pavlič drugi, Robert Hmeljak (oba AMD Novo mesto) pa tretji. V kategoriji do 250 ccm je bil Prešeren 9., Mrvar 11. in Jeršin (vsi AMD Novo mesto) 12.
noj
-stai
Umetna masa že julija!
Podpisana pogodba o položitvi umetne mase na atletske površine novomeškega stadiona v Portovaldu
NOVO MESTO — Ne gre za nikakršno vznesenost, če zapišemo, da bo letošnji 10. maj ostal zapisan kot zgodovinski datum novomeškega športa, še posebej atletike: ljubljanski Slovenijašport, ZTKO Novo mesto in zahodnonemška firma Polytan so podpisali pogodbo o položitvi umetne mase na atletske površine novomeškega Stadiona Bratstva in enotnosti v Portovaldu. Če verjamete ali ne, dela naj bi se pričela že 18. junija, končana pa naj bi bila mesec dni kasneje.
»Celih šestnajst let smo čakali na ta dogodek, bitka je naposled dobljena,« z neskritim zadovoljstvom komentira razplet Marijan Špilar, znani dolenjski atletski delavec in predsednik predsedstva novomeške ZTKO. »S tem ne bo pridobil le vrhunski šport, pač pa v prvi vrsti predvsem tistih 6 tisoč novomeških osnovnošolcev in srednješolcev, ki za učni program atletike — slednja pa kot bazični šport sestavlja domala polovico programa telesne vzgoje v šolah — niso imeli domala nikakršnih možnosti.«
Kar petnajst ponudnikov je bilo za položitev umetne mase, Polytan pa je ponudil daleč najboljše pogoje. Na njegovi strani so tudi izkušnje, ne na-
zadnje je z umetno maso opremil tudi atletski stadion v ljubljanski Šiški, kjer je že padel en svetovni rekord. Tako bo vseh zgod in nezgod okoli novomeškega stadiona, upajmo, konec, ponesrečena zletna obnova pa bi lahko marsikomu ostala v dober poduk. Predvsem atleti so zavoljo nje izgubili veliko tega, na treninge so se morali voziti v Kočevje, prenekateri je zavoljo takšnih (beri nikakršnih) pogojev za delo športu ali klubu obrnil hrbet. Poslej bo zanesljivo drugače.
»Na takšnem stadionu, kot je bil doslej, na kakšna tekmovanja sploh ni bilo moč misliti. Za razvoj in popularnost nekega športa pa so prav takšne prireditve nuja in upamo, da bomo vsaj del tega lahko kmalu nadoknadili. Ob otvoritvi stadiona pripravljamo veliko mednarodno odprto prvenstvo Dolenjske, katerega naj bi se udeležilo tudi nekaj atletov, ki bodo nekaj dni kasneje nastopili na evropskem prvenstvu v Splitu, pri nas pa bodo tačas na pripravah. To priložnost bomo skušali kar najbolje izkoristiti, predviden termin za ta otvoritveni atletski miting je 5. september, pripravljalni odbor pa bo pričel delo že te dni «
B. B.
Bodo itasovke potrdile naslov?

V soboto tekma, ki odloča prvaka v ženski SRL: Itas — Branik Ferrotherm — Or-__________ mož zadnji, Inles Riko brez možnosti za tretje mesto
V moški republiški rokometni ligi bi se prvenstvo kaj lahko končalo že pred zadnjim kolom. Jasno je namreč, da bo naslov osvojil Slovenj Gradec, iz lige pa bosta izpadli ekipi Ormoža in Krškega. Povsem drugače pa je pri dekletih: rokometašice kočevskega Itasa bodo morale prav v zadnjem kolu na domačem igrišču potrditi morebitni naslov prvakinj, v goste jim prihaja drugouvrščena ekipa Branika, katere k prvemu mestu vodi le zmaga.
Kočevk pa igralke novomeške IMV nudi' ljujejo s serijo porazov. Tokrat so jih
športni dvorani pod Marofom preseneti^ ovsem nadj
rokometašice Krima, ki so povsem
igrale gostiteljice, nekajkrat pa sojih ceR ' ti zadetki
Sobota ni prinesla nikakršnih presenetljivih rezultatov. Kočevke so namreč več kot prepričljivo opravile svojo nalogo na vročem terenu v Škofji Loki. Pokazale so, da so v imenitni formi, in so igralkam Al-plesa nasule v mrežo kar 26 zadetkov; z resnejšo igro v zadnjih minutah pa bi lahko bila njihova zmaga še precej večja. Ko-čevkam je na poti do naslova prvakinj le še ena ovira, ekipa mariborskega Ferrot-herma Branika, ki bo v soboto zagotovo
skušala storiti vse, da se Kočevkam maščuje za poraz v prvem delu prvenstva v Mariboru. Če lahko sodimo po sedanji formi, so Kočevke nesporne favoritinje; dokaz več za to je podatek, da so Mariborčanke v soboto šele v zadnjih sekundah strle upor igralk Olimpije. Za razliko od
osmešile. Sicer pa poraz z osmimi zadel razlike pove vse.
In še beseda, dve o moški ligi. Krčatuj čeprav že odpisani, so bili v Ajdovščini a* pragu presenečenja. Večji del tekme ^ namreč vodili in Ajdovci so si zmago !>’•
gotovili šele v zadnjih desetih minuta^
Ki........................................
TRIATLONSKA ZVEZA
BOHINJ, KOČEVJE — Osem športno-rekreativnih društev iz vse Slovenije, ki imajo v svojem programu tudi triatlonske ali biatlonske tekmovalne ali rekreativne nastope, je 19. maja v Bohinju ustanovilo pripravljalni odbor, ki bo pripravil ustanovitev triatlonske zveze Slovenije. Med
Soliden nastop sevniških karateistov
(rčani so na tekmo pripotovali z vsega Š stimi igralci, zato ie njihov odpor tolika bolj presenetljiv. Se zadnje upe, da se n
: zadnje upe, da se itfj mara dokopljejo do tretjega mesta, pa ' zapravili igralci Inlesa Rika v tekmi v Izi proti Ferrotehni. Vodili so že s 17:14, ten po razburljivem finišu, ko je za Ribničai zaigral tudi njihov trener Zdenko Mikuli11 so ostali praznih rok.
Na RP v Celju v katah pionirji Sevnice 6.
njimi je z našega območja sodeloval tudi
"t KSD ~	---	--
predsednik KSD »Tone Ožbolt« iz Osilnice, dr. Stanko Nikolič, ki je tudi član pripravljalnega odbora. Na sestanku so sprejeli koledar prireditev za letos (Osilnica bo na vrsti 29. septembra), pripravili pravila in se dogovorili za izdajo prospekta.
RETELJ IN KRALJ — ZMAGOVALCA
NOVA GORICA — Mladi novomeški namiznoteniški igralci so znova do&egli lep uspeh. Na finalnem tekmovanju ŠŠD, kije bilo v petek v Novi Gorici, je Matjaž Retelj (OŠ Šmihel) zmagal v kategoriji učencev L do 4. razreda, Tomaž. Kralj (OŠ Otočec) pa v skupini učencev 5. do 8. razreda. V skupini B je Bojan Vertuš (OŠ Šmihel) zasedel 3. do 4. mesto.
CELJE — Preteklo soboto je Karate klub Savinja organiziral republiško prvenstvo v katah za pionirje in pionirke ekipno in posamezno. Nastopilo je 143 tekmovalcev iz 22 klubov. Sevniške barve je zastopala 6-članska ekipa pod vodstvom trenerja Jurija Orača.
Pri mlajših pionirjih je zmagal Slavko Vinčič (KK Študent Maribor), Sevničana Aleš Mirt in Robert Grubenšek pa sta med 43 tekmovalci končala na 14. oz. 17. mestu. Pri starejših pionirkah je bila med 32 tekmovalkami Sevničanka Andreja Auer 14. Na koncu seje pomerilo 47 starejših pionirjev. Prvak je postal Šoštanjčan Lju-biša Petrovič, Sevničan Igor Božič pa seje uvrstil celo v finale in končal na 8. mestu.
V ekipni konkurenci sta nastopili le dve ekipi karate sekcije sevniškega Partizana. Pri mlajših pionirjih so bili Sevničani 9., pri starejših pionirjih pa so si Igor in Iztok Božič ter Iztok Busar priborili zelo solidno
6.	mesto.
P. P.
*	-v!
HUD PORAZ DOMA —Rokometa*1 rt ce IMV Novo mesto (v belih dresih) s®’ ki soboto doma doživele enega najhujs1 S1 porazov: presenetljivo jih je ugnala y,f Si sta ljubljanskega Krima, kije bila do*le <1; na lestvici slabše uvrščena.	Ih
Z Lončarjem do športnega centra
P V Dolenji vasi pred dnevi ustanovili športno društvo — Med nalogami je ureditev ___________športnega centra — Tone Prus o načrtih in možnostih_
DOLENJA VAS — Še ne tako dolgo nazaj so mnogi obljubo o ustanovitvi last-nega športnega društva v Dolenji vasi jemali kot šalo, te dni pa se je potrdilo, da n*kateri niso mislili tako. Nedaleč od Ribnice je namreč zaživelo SD Lončar, na katerega ustanovnem zboru se je zbralo 45 Dolenjevaščanov, vsaj še toliko pa se jih I* v društvo vključilo kasneje.
“Že lep čas smo v kraju razmišljali o tem, jj*. ustanovimo športno društvo, še pose-oej zagnani v tej zamisli so bili mladi,« raz-a&a vzroke takšne odločitve novo izbrani Predsednik Lončarja Tone Prus. V petlet-lem programu dela, sprejetem na usta-tovnem zboruje pred Dolenjevaščani ve-
očitno prišli tudi balinarji, kajti spisek nalog, za katere pravijo, da niso zgolj pobožne želje, omenja tudi dvostezno balinišče, prav tako z razsvetljavo. In še tretji kratkoročni cilj: ljubiteljev tenisa je tudi v Dolenji vasi veliko in nič čudnega ni, če resno razmišljajo o prvem igrišču v kraju.
»Lokacija bodočega športnega centra naj bi bila v bližini osnovne šole, čimprej bo seveda potrebno urediti lastninski status
zemljišča in potem zavihati rokave. Računamo tudi na to, da bi pod okrilje društva prešla sedanja športna dvorana DC-16, za katero v občinski ZTKO ne skrbijo preveč, in bi tako z izgradnjo igrišč v njeni bližini prišlo do čudovitega športnega kompleksa,« optimistično razmišljaTone Prus.
In kako do denarja? V društvu vedo, da ne gre za majhna sredstva in da na tujo pomoč ne gre računati. Dela se bodo lotili sami s prostovoljnimi urami, nekaj denarja nameravajo dobiti z organiziranjem raznih prireditev, po pomoč pa se bodo obrnili še h krajevni skupnosti, delovr.im organizacijam in zasebnikom.
M. GLAVONJIČ
Podpis je bil ponarejen
Razplet rokometne afere ob odhodu mlade sevniške ekipe v Radeče — Zadoščenje po desetih mesecih
il, nalog bi prišli do čudovitega športnega ___"unipleksa.« •*
'>ko nalog, v prvi vrsti jih čaka gradnja
o: Bi[Iove8a asfaltnega igrišča za male športe, kot so rokomet, odbojka, košarka in mali n°gomet, želja pa je tudi, da ob igrišču ponvijo razsvetljavo. Na svoj račun bodo
7
Ob Krki teklo 250 udeležencev
Uspel 6. kostanjeviški tek ob Krki — Rekorda
KOSTANJEVICA — Letošnjega, že 6. teka ob Krki, ki gaje organiziralo domače športno društvo in kije sodil tudi v okvir akcije RTV Ljubljana Brazde vzdržljivosti, se je udeležilo preko 250 trkačev iz vse Slovenije. Dodajmo, da je bila pokroviteljica tekmovanja krška nuklearka in da sta Bila dosežena tudi dva rekorda: Anica Ternovšek iz Idrije je 10 kilometrov Pretekla v času 41,17, Koprčanka Veronika Bohinc pa 21 km v času 1:19,33.
REZULTATI — tek za vsakogar, 4 km, pionirji: Rus (Rudar Trbovjje), Beskorvanji (ŠKD Log), Grojzdek (Krško); pionirke: Pevec (Rudar Trbovlje), Slokar (Kostanjevica), Sovine (Domžale); mladinci: Vencelj (Hobi klub Šentvid); mladinke: Šan-telj (AK Brežice), moški, 1955 in starejši: Kreže (Trbovlje), Vencelj (Šentvid), Petrič (Krško); ženske, 1955 in starejše: Vencelj (Šentvid); Rajšek (Trbovlje), Miljevič (Krško); trimski tek — 10 km, pionirji: Martinčič (Krško), Svetina (Ljubljana), Prosinečki (Brežice); pionirke: Kocjančič (Kočevje); mladinke: Mevič (Pristavica), Mujariž (Dom Majde Sile), Tomazin (Kostanjevica); ženete, 1955 in mlajše: Tmovšek (Idrija), Miklavec (Zadvor), Lipel (Ljubljana); ženske, 1954 in starejše: Blatnik (Mežica), Ahačič (Idrija), Kavčič (Ljubljana); moški, 1950 in mlajši: Avsec (Šentjernej), Jankovič (Maribor), Škedelj-Močivnik (Novo mesto); moški, 1949 in starejši: Mo-toh (Litija), Kocjančič (Kočevje), Klemen (Celje); mladi maraton, 21 km — ženske, 1960 in mlajše: Malovrh (Kranj); ženske, 1950 do 1959: Bohinc (Koper), Celkar (Kranj), Cu-brilovič (Kranj); ženske, 1949 in sta-fejše: Grabrijan (Ljubljana), Žigon (Ljubljana); moški, 1960 in mlajši: Robač (Prevalje), Škoberne (Celje); Macuh (Ljubljana); moški 1950 do 1959: Lah (Celje), Križman (Trzin), Sparaš (Maribor); m<rfki, 1940 do 1949: Umek (Donit), Škrlep (Trzin), Lenaršič (Ljubljana); moški, 1939 in starejši: Macarol (Brdo), Gologranc (Ravne), Prijatelj (Brdo).
SEVNICA — Končno seje afera v zvezi s prehodom skoraj celotne mladinske ekipe Sevnice na čelu s trenerjem Francem Španom k radeškemu rokometnemu klubu razpletla. Tako smo razumeli povabilo tajnika sevniške ZTKO Boruta Bizjaka konec preteklega tedna, da nam po 10 mesecih papirnatih in še kakšnih bojev vendarle lahko, ne z zmagoslavjem, ampak moralnim zadoščenjem v srcu, postreže z razpletom za zeleno mizo Rokometne zveze Slovenije.
»Komisija za zaščito zakonitosti RZS je že 18.4. obravnavala prošnjo RK Sevnice za zaščito zakonitosti v zvezi s pristopom sevniških igralcev v RK TP Radeče in sklenila, da se razveljavi sklep predsedstva obsavsko-dolenjske rokometne lige z dne 9. 10. 1989. Na podlagi 23. in 25. člena registracijskega pravilnika RZS so ugotovili, da moj sin ni bil pravilno registriran v rednem prestopnem roku, ker ni lastnoročno podpisal prijave za registracijo za Radeče. To je komisija ugotovila tudi po
MALA DOLENJSKA OLIMPIADA
NOVO MESTO — Na Stadionu bratstva in enotnosti je bilo 15. maja tradicionalno srečanje mladih športnikov iz šol s prilagojenim programom Črnomelj, Mirna, Krško, Brežice, Sevnica in Novo mesto. Več kot 70 tekmovalcev seje pomerilo v šestih atletskih panogah. Največ točk je dobila ekipa Novega mesta, tej pa sledijo: Krško, Sevnica, Mirna, Črnomelj in Brežice. V rokometu so zmagale Novo-meščanke, dečki pa so se pomerili v malem nogometu. Na prvem mestu je bila ekipa Krškega, drugaje bila ekipa Novega mesta, 3. iz Sevnice. Organizator te »male dolenjske olimpiade« je bil kolektiv osnovne šole Dragotin Kette v sodelovanju z ZTKO, Atletskim klubom, Tovarno zdravil in Čentrom srednjih šol Boris Kidrič.
J. P.
REVIJA
MALEGA NOGOMETA
ŠENTJERNEJ — NK Tabor Zidaki iz Šentjerneja bo v soboto, 26. maja, organiziral prvi od skupno dvanajstih republiških revialnih turnirjev v malem nogometu, na katerem bo nastopilo 12 ekip iz vse Slovenije. Turnir se bo pričel ob 9. uri in bo potekal v športni dvorani, predvidoma pa bo trajal vse do 19. ure. Od dolenjskih ekip bosta nastopili vrsti Tabor — Zidaki, in sicer v skupini skupaj z Mladimi levi iz Trbovelj ter Kreusom iz Slovenj Gradca, ter Palermo M iz Krškega v skupini z ljubljanskim Cik-cakom in idrijsko Rotomatiko.
DIMNIKARSKE ŠPORTNE IGRE
HRASTNIK — Dimnikarsko podjetje Dimnikar iz Radeč je pred dnevi pripravilo 19. športne igre slovenskih dimnikarjev, katerih seje udeležilo okoli 100 športnikov iz Beltincev, Celja, Kranja, Ljubljane, Maribora, Raven in Radeč. V skupnem seštevku je zmagal Maribor pred Ljubljano, Ravnami in Radečami. Gostitelji so si edino zmago priborili v streljanju z zračno puško.	j. B
J
V* so'
$
primerjavi podpisov v potnem listu in prijavi za registracijo. Če bi se zelo potrudili, bi veijetno lahko ugotovili, da so v bivšem vodstvu RK Sevnica ponaredili še podpis katerega drugega igralca na prijavi za registracijo. A to zdaj sploh ni več toliko pomembno, kajti gre za načelne stvari. Moj cilj je bil, da dokažem, da ljudje, ki niso pošteni, nimajo kaj delati v športu, ne pa, da se celo trkajo po prsih in blatijo druge športne delavce, konkretno sevniške, češ da so bili ti krivi za prehod igralcev. Bivši predsednik RK Sevnica Franc Soto-šek, tajnik Edo Rauter in trener mladincev Franc Špan bi vsekakor morali razmisliti o vsem tem.
/ V >
BEJEM NI BIL PREVEČ ŽIV — Poslovalnica Avtotrgovina sevniškega Mercatorja Preteklo soboto dopoldne na dvorišče bivše trgovine z gradbenim materialom na glavnem trgu v Sevnici ni privabila pretirano velikega števila obiskovalcev na 1. 'olesarsko-motociklistični sejem. Zasebne prodajalce bi lahko prešteli na prste ene take, pa še ti niso imeli ravno srečnega dne s kupci, medtem ko so sevniški trgovci, k' so ponudili moška in ženska ter otroška kolesa italijanskih proizvajalcev, ljubljanskega Roga in subotiškega Partizana, motoma kolesa (tudi Vespe) iz programa za-Krebške trgovske hiše Metaliacommerce na obročno odplačilo, s posojilom, le prodali 13 koles. Bo to soboto od 8. do 12. ure sejem kaj bolj živahen kot je bil prvi (na Posnetku!)? (Foto: P. P.)
ŠPORTNA
RAZGLEDNICA
•	V mestu ob Rinži je pred dnevi gostovala ekipa športnikov iz zahodno-nemškega F.rkenchvvicka in se s Kočevci pomerila v nogometu, šahu in streljanju. Gostitelji so slavili v nogometu s 3:1 in v šahu s 4:2, medtem ko so streljali bolje gosti. Prihodnje leto bodo Kočevci vrnili obisk.
•	Nogometaši Ribnice so najprijetnejše presenečenje spomladanskega dela prvenstva v ljubljanski medobčinski ligi. V zadnjem kolu so zabeležili eno rekordnih zmag, enajsterico Dragomera so namreč doma premagali kar z 12:1. Ob tem velja dodati, da je Dragomer ekipa, ki trenutno zaseda drugo mesto na lestvici, vse pa kaže, da jih bodo na lem mestu že kmalu zamenjali Ribničani.
•	Namiznoteniški derbi v Novem mestu bo v soboto bržkone odločil, ali se bodo igralci kočevskega Melamina uvrstili v kvalifikacije za ponoven vstop v medrepubliško ligo. Kočevcem gre na roke dejstvo, da imata Ilirija in Murska Sobota že predstavnike v prvi ligi in bi Melamin potemtakem kot tretjeuvrščena ekipa prvenstva igral v kvalifikacijah. Vse pa je seveda odvisno tudi od izida sobotnega srečanja v Novem mestu.
•	Balinarji iz Sodražice so te dni pričeli s tekmovanjem v medobčinski ligi, vendar so že na startu zabeležili dva poraza. Za novince v tem tekmovanju takšen start ni tragičen, celo nasprotno; razveseljuje predvsem dejstvo, daje v sicer rokometni občini vendarle oživel še en šport.
M. GLAVONJIČ
MAJSKI TURNIR KRANJCU
SEVNICA — Rednega mesečnega hitropoteznega turnirja ŠK Milan Majcen za maj seje udeležilo 10 šahistov. Zmagal je Tone Kranjec s 7 točkami, sledijo pa: Levičar 6,5, Lazič 6, Derstvenšek 5,5, Mesojedec 5,5, itd. V skupnem seštevku petih turnirjev je vrstni red tak: Levičar 46 točk, Lazič 37, Kranjec 33, Smerdel 30, Povše 28, itd.	j. B.
ZA MURNA NOVIH 20 TOČK
NOVA GORICA — Na drugi dirki za državno prvenstvo v motokrosu v razredu do 80 ccm, ki je bila v nedeljo v Novi Gorici, je Novomeščan Murn z odličnimi uvrstitvami v vseh treh vožnjah zasedel 10. mesto.
ROD, KI VELIKO OBETA — Mlade plavalke in plavalci krškega Celulozaija so z rezultati v minuli zimski sezoni že nekajkrat opozorili nase. Predvsem velja to za Sergejo Gradišek, Natalijo Repec, Ireno Resman, Anjo Repec, Majo Kraševec, Mitjo Kerina in še koga.
Borut Bizjak
V imenu športa in interesu rokometa je RK Sevnica pristal na kompromisno rešitev, da dovolimo v mini prestopnem roku prestop naših mladincev v RK RP Radeče, skladno s predpisi oz. registracijskim pravilnikom RZS. Je pa že omenjena komisija RZS na podlagi 42. člena registracijskega pravilnika sklenila, da se razveljavijo vse tekme mladinske ekipe Radeč v jesenskem delu in se registrirajo 10:0 v korist nasprotnikov. Komisija je tudi sklenila, da bodo uvedli postopek tudi proti osebam, ki so odgovorne za storjene nepravilnosti,« je povedal Bizjak.
P. PERC
JUTRI TEK MLADOSTI
TREBNJE — Jutri ob 14. uri se bo z atletskim mitingom pri tukajšnji osnovni šoli začel Tek mladosti od Sentlovrenca do Trebnjega. Tekmovalci lahko prijavijo svojo udeležbo danes do 15. ure na tel. številko (068) 44-103 ali osebno na naslov: Center interesnih dejavnosti, Cesta Gubčeve brigade 16, Trebnje, in še jutri do 15. ure na omenjeni naslov ter od 15. do 18 ure na startu.
OPEKARNA NOVO MESTO p o Zalog 21
OPEKARNA NOVO MESTO p. o. Zalog 21 68000 Novo mesto
Tel. n. c. (068) 21-403, 22-291 • Komerc. vodja 85-644 • Telefax: 068/21-490
IZREDNO UGODNA PONUDBA
TU SMO IN VAS PRIČAKUJEMO SVETUJEMO VAM PRI IZBIRI MATERIALOV IN PO PROJEKTU IZRAČUNAMO POTREBNE KOLIČINE. ORGANIZIRAMO DOSTAVO IN RAZKLADANJE PALETIRANIH IZDELKOV
20% POPUST ZA PROIZVODE LASTNE PROIZVODNJE 35% POPUST ZA BLOKE BH 7 in BH 8 10% POPUST ZA NAKUPE VEČJE OD 10.000 DIN 15% POPUST ZA NAKUPE VEČJE OD 20.000 DIN 20% POPUST ZA VINOGRADNIŠKE STEBRE POPUST VELJA TUDI ZA ČLANE STANOVANJSKIH ZADRUG
TULJAVA
MODULARNI BLOK 6/1
~r~

T"

~T~

~~l~

~T~

~T~

I

~T~




~T~

I

~T~

~T~

I

i

l
> INŽENIRING TRŽNEGA KOMUNICIRANJA.
Mačkovec 2A ■ 68000 NOVO MESTO Telelon (068)24031
OBRTNA ZADRUGA HfO/t NOVO MFSTO
»...Sorodne duše so se našle in združile. Pisatelji, slikarji, kiparji glasbeniki Združili so se, da dajo duška svojemu
(Rihard Jakopič)
■
Dogodki v kulturni »novomeSkipomladi«, ki so v novomeSko in slovensko zgodovino vrisali neizbrisne sledi, so nam bili izziv, da smo si tudi mi dali duSka in izdali pesniSko zbirko pod naslovom »IZ BOLEČINE ZAJEMAM«. Ta knjiga prinaSa pesniSko besedo, poezijo devetih u veljavljenih pesnikov, ki bivajo v Novem mestu ali pa so z njim kako drugače povezali svojo usodo.
Ta poezija je s strahom in pogumom zazrta v preteklost, ki jo z nostalgijo pospremi v grobi in navzkrižni čas sedanjosti in se z odgovori vrača v labirinte individualnega izraza in sporočila. Pesmi deveterice, ki so nastale v sedanjem času, sredi pomladi novega narodnega osveščanja, so prepričljive izpovedi o notranjih protislovjih, usodah in razmerjih do sveta, življenja in njega minljivosti ter rodne grude. Individualno so prepoznavne z etičnimi hotenji,.? katerimi dajejo življenju in nehanju novo spočeto podobo, obliko in vsebino.
Pesmi v pričujočem izboru so odbrane in razvrščene po zaporedju. kot so njih avtorji, časovno oziroma generacijsko, vstopili v naSo literarno javnost Tako se boste v knjigi srečali z literarnimi izpovedmi:
SEVERINA ŠAUJA. JOŽETA DULARJA. JANEZA KOLENCA, IVANA PERHAJA. IVANA ZORANA, FRANCA ŠAUJA. MILANA MARK-
LJA. MARJANCE KOČEVAR, in MIROSLA V A GUTMANA.
Če je pesem res pesnikov obraz, potem je ta misel pravšnja tudi za pesnike tega izbora, še večje neutaj-Ijivo prepoznavna v odmevih ustvarjalne delavnice posameznika v tem trenutku in lem prostoru.
Knjiga je izšla v zasebni založbi ERRO v sodelovanju z Obrtno zadrugo Hrast Novo mesto z željo, da se naš novomeški literarni utrip približa vam, bralcem, in vam omogoči, da tudi sami doživite del ustvarjalnega nemira, ki vam ga ponuja deveterica literatov sedaj, danes, kol dokument trenutka, v katerem živimo.
V kolikor se odločite za nakup knjige, odrežite naročilnico in jo pošljite na naslov: ERRO Tržni inženiring, Mačkovec 2a, 68000 NOVO MESTO
NAROČILNICA
Naročam............izvodov knjige »IZ BOLEČINE ZAJEMAM«, po ceni 90,00
din, ki mi jo po pošti (po povzetju) pošljite na moj naslov:.....
Datum:...................................Podpis:.
St. 21 (2127) 24. maja 1990
DOLENJSKI LIST
Cilj vsem isti, dogovora še ni
V Novem mestu okrogla miza o kolektivnih pogodbah — Neusklejene točke
NOVO MESTO — V sredo, 16. maja, je novomeški občinski svet Zveze svobodnih sindikatov organiziral okroglo mizo o kolektivnih pogodbah. Udeležba na razpravi o tej zahtevni temi je bila zelo dobra, tako s strani sindikalnih poveijenikov kot tudi s strani poslovodnih delavcev, predvsem o stvareh, ki so še vedno neusklajene za kolektivno pogodbo, pa so govorili: Jože Stegne in Rajko Lesjak iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ter Peter Pregl iz Gospodarske zbornice Slovenije.
Čeprav bi morah že čez dober mesec začeti s podpisovanjem kolektivnih pogodb, je več stvari zanje še neusklajenih. Na delovno-pravnem delu je osrednje nerešeno vprašanje, kdo oz. kateri organ bo odločal o najpomembnejših pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev, kot so sklepanje in prenehanje delovnega razmerja, določanje presežkov, varstvo pravic, bistvene spremembe pogojev dela itd. Sindikat meni, da tega ni mogoče prepustiti poslovodstvu, ki bo pooblastila nujno prenašalo na druge, tu pa — po mnenju sindikata — zna priti do katastrofe, če ne bodo strokovne opredelitve podlaga za strokovne odločitve. Omenja tripartitni sistem, torej odločanje poslovodstva, or-
Zamisel za bolj zdravo življenje
9. tek mladosti od Šent-lovrenca do T rebnjega
TREBNJE — Tek mladosti od Šentlovrenca do T rebnjega je svojevrsten odziv na tole informacijo trebanjske ZTKO: v novomeški regiji se skoraj 61 odstotkov odraslih prebivalcev nikoli ne rekreira. Večina ljudi iz občine Trebnje pa z življenjskim stilom očitno »prepušča svoje zdravje zgolj skrbi zdravnikov«. To je »Tek« zavoljo dejstva, da je celotna prireditev uglašena kot telesnokltuma in rekreacijska akcija. Vendar Marko Kapus, sekretar ZTKO Trebnje in gonilna sila v pripravljalnem odboru za »Tek«, svari pred ozkim gledanjem. »Tek mladosti je projekt, kije odprt v širši slovenski, jugoslovanski in mednarodni prostor in ki pomeni skupek več dejavnosti. Te sodijo med tako imenovane mejne, o katerih družba veliko naredi v besedah in manj v de-
janjih. Mislim na kulturo, šport, delo z invalidi,« skicira Kapus projekt.
Prevedena v program letošnje prireditve, devete zapovrstjo, je zamisel v grobih obrisih ta: 23. maja ob 19. uri bo v trebanjski knjižnici srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov Dolenjske in Bele krajine, ob 18.30 pa se bosta pomerili v šolski telovadnici Trebnjem košarkarski ekipi paraplegikov in Zlate selekcije. 25. maja bosta v Trebnjem mednarodni atletski miting paraplegikov in Tek mladosti. Opozoriti velja tudi na invalida umetnika Stojana Zafreda, katerega razstavo bodo odprli 26. maja ob 19. uri v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici.
Ob vsem se lahko v Trebnjem pohvalijo z dobrim odzivom udeležen-
»V Trebnjem je sodelovalo na tekih petdesetkrat več udeležencev kot na množični tekaški prireditvi v Radencih,« spomni na lansko leto Marko Kapus. Vsega, kar daje druženje ljudi v prijetnem okolju, pa se itak ne da prikazati statistično. Ostaja v duši.
L. M.
gana upravljanja in sindikata. V zbornici se nagibajo k individualnim odločitvam in so za to, da se več govori o arbitražnem sistemu za kršitve, ki bo bolj nevtralen od varstva pravic v podjetju.
* Nerešenih vprašanj okrog kolektivnih pogodb je še več in za čas, kije še preostal za urejanje, je dela več kot dovolj za vse, ki bodo imeli kaj zraven
pri podpisovanju kolektivnih pogodb. Ker
KORISTEN
KONKURENČNI
BOJ
RIBNICA — Približno 9 mesecev posluje zasebno podjetje KVM v Ribnici, ki je registrirano za trgovino, gostinstvo, inženiring in proizvodnjo. »Začeli smo s skladiščem pijač v Juijevici in še nekaterimi dejavnostmi. Uredili smo podjetje za prodajo hrane in pijač na Bregu. V Žlebiču pri bencinski črpalki urejamo prostor za skladišče gradbenega materiala. Pisarne imamo v Ribnici. Cene imamo res nižje kot družbena trgovina, vendar v glavnem zato, ker imamo nižje marže. To pa je spet možno zato, ker imamo manj režije in, na-primer, v pisarni le 3 zaposlene. Podatke obdelujemo računalniško. Velike firme so imele ves čas monopol, zdaj pa menijo, da jim zasebniki zanalašč nagajajo, v resnici gre pa le za konkurenčni boj, ki je drugod po svetu nekaj običajnega,« pravijo v KVM.
čer je — tako vsaj trdijo — vsem skupni cilj uspešno podjetje, uspešen direktor in zadovoljni delavci, bi skupen jezik moral obstajati, tako med poslovodstvom in sindikatom kot tudi med različnimi sindikati, čeprav nezavidljivo gospodarsko stanje pri nas in ostanki stare ureditve pomenijo veliko coklo za tovrstno normalizacijo življenja.
Drugo naj večje sporno področje so seveda tarife. Znano je, da gospodarska zbornica pristaja le na to, da se pogajajo o 300 do 350 markah izhodiščnega dohodka, medtem ko v sindikatih govorijo o 600 markah takšne plače v letošnjem letu. Stališče je sedaj sicer nekoliko preoblikovano. Znesek izhodiščnega osebnega dohodka naj bi bil določen tako, da bo lahko uporabljen za izplačilo osebnih dohodkov najmanj za 80 odstotkov zaposlenih v gospodarstvu, pravijo v sindikatih. Komaj verjetno je, glede na trenutno stanje, da bo to res protivrednost 600 mark. Če bo treba pri tem pod za sindikat sprejemljivo mejo,
pravijo v Novem mestu, bodo za to iskali pris
kali pristanek članstva. Vsekakor pa je jasno, da bo kaj za boljše osebne do-
ZAHTEVE RUDARJEV
KANIŽARICA - Delavci vseh treh izmen kanižarskega rudnika so imeli včeraj zbor delavcev, na katerem so obravnavali problematiko premogovništva. Sprejeli so odločitve, kako se bodo obnašali poslej, zahtevali pa so tudi izboljšanje razmer, v katerih delajo, ter postavili roke. Če se tudi tokrat njihove zahteve ne bodo uresničile, bodo najbrž prisiljeni pripraviti protestni zbor.
LANI USPEŠNO GOSPODARILI
hodke mogoče narediti le z občutno razbremenitvijo. V nasprotnem — opozarjajo sindikati — bomo mezdni delavci Evrope. Če ta izhodiščni osebni dohodek ne bo dogovorjen tri mesece po začetku podpisovanja kolektivnih pogodb, pa ga bo potem kot arbiter določila država. Nejasno je tudi še, kateri sindikat bo podpisoval pogodbe tam, kjer jih deluje več. Vsi govorijo, da tisti sindikat, ki bo imel večino članov, a to še v nobenem zakonu ni urejeno.
Z. L.-D.
TUDI KOMUNALA MORA UPOŠTEVATI ODLOK
ČRNOMELJ — Črnomaljski delegati so aprila znova razpravljali o spornem
občinskem odloku o zbiranju in odvozu smeti. Predstavnik semiške krajevne skupnosti je ob tem dejal, da odlok ne daje zagotovil za čisto okolje, saj ga Komunala v Semiški gori krši. Toda kaznovani so le nekateri kršitelji, torej občani, ki jih Komunala toži celo za nekaj dinarjev in marsikdaj tudi za plačilo neopravljenega dela, medtem ko Komunala kot kršitelj odloka ostaja nekaznovana. Po mnenju delegata je Komunala vedela, kakšno področje prevzema, in bi se morala temu primerno opremiti, ne pa, da so tisti, do katerih pride smetarski avto, obvezni plačati odvoz smeti, ostali, do katerih ne more priti — kar pa ne pomeni, da nimajo smeti — pa ne plačujejo. Zahteval je, naj odlok velja za vsa gospodinjstva v Semiču, če pa Komunala odloka ne bo izvajala, naj jo skupščina občine ovadi.
le dva izgubarja
Akumulacija nad, osebni dohodki pod povprečjem
RIBNICA — V primerjavi s slovenskim gospodarstvom je ribniško lani uspešno poslovalo, čeprav seje v občini obseg industrijske proizvodnje zmanjšal za dobrih 11 odstotkov. Tako je 4.100 zaposlenih v ribniškem gospodarstvu (ali 0,60 odst. zaposlenih v slovenskem gospodarstvu) ustvarilo 0,71 odst. slovenskega bruto dobička, 0,70 odst. slovenskega narodnega dohodka, 0,50 odstotkov slovenske akumulacije in le 0,02 odstotka slovenskih izgub. Izgubo je imelo le trgovsko podjetje Mercator-Jelka, in sicer 638.000 din. Izvoz na konvertibilni trg so povečali za 5,9 odstotka, na klirinškega pa zmanjšali.
KOČEVJE, RIBNICA — Te dni sta dokončani informaciji SDK o poslovanju pravnih oseb s področja družbenih dejavnosti v občini Kočevje (13 pravnih oseb) in Ribnica (8) za minulo leto.
V občini Kočevje sta poslovali z izgubo Srednja šola tehničnih usmeritev m družboslovja (88.000 din) in Dom starejših občanov (9 tisoč din). V občini Ribnica izgube ni bilo.
Zaradi spremenjenega načina zbiranja podatkov se ne da primerjati uspeha s prejšnjim letom. Možne so le primerjave z republiko, iz katerih je razvidno, da so v kočevski in ribniški občini dosegli ugodnejše rezultate od republike tudi pri bruto dobičku, ustvarjenem dohodku in akumulaciji; z ozirom na te podatke in ustvarjeni celotni dohodek pa je v naših dveh občinah nekoliko več zaposlenih.
Čista mesečna plača zaposlenega je znašala v občini Kočevje 1.211 din, v občini Ribnica pa 1.309 din in so zaostajali v občini Kočevje za 243 din v občtni Ribnica pa za 145 din za republiškim povprečjem.
Ugodne obresti v črnomaljski HKS
Za vloge na vpogled 28-odst. letna obrestna mera — Več posojil
ČRNOMELJ — V tukajšnji zadružni hranilno-kreditni službi so 15. maja močno povečali letne obrestne mere, saj je za vloge na vpogled 28-odst., za enomesečno vezavo 29-odst., za tromesečno 30-odst., za 6-mesečno ali enoletno pa še za odstotek oz. 2 odst. višja letna obrestna mera. Kot je povedala vodja HKS Bojana Muc, so se za tako ugodne obrestne mere odločili zaradi pridobivanja cenejšega kapitala za zadrugo. Pričakujejo pa tudi, da se bo močno povečalo število varčevalcev, tako kot seje tudi 1. apri-
Bojana Muc
la, ko se je obrestna mera za vloge na vpogled povečala z 10 na 22 odst. »Naš varčevalec je lahko vsak občan, da pa bi se varčevalcem čim bolj približali, smo sredi aprila razširili poslovanje po zadružnih trgovskih poslovalnicah v občini, tako da varčevalcem ni potrebno za vsak dvig ali polog hoditi v Črnomelj,« pove Mu-cova. S tem, ko z višjo obrestno mero pričakujejo v črnomaljski HKS dvig kapitala, pa se bodo povečale tudi možnosti za kreditiranje. Lani zaradi inflacije za posojila ni bilo namreč skoraj nikakršnega zanimanja, saj so dolgoročne kredite najeli le 3 varčevalci, za kratkoročne pa se jih je tudi odločilo le nekaj in še ti so vrnili izposojeni denar v krajšem roku kot bi morali. Obresti so bile namreč tako velike, da denar, ki bi ga kmet dobil za enomesečni prirast živine, ne bi bil dovolj za enomesečne obresti.
»Letos je zanimanje za kredite zopet mnogo večje, saj smo denar za dolgoročne že skoraj razdelili, za kratkoročne pa je na voljo še nekaj sredstev. Zavedamo pa se, da cena živine pada in da bo zato gotovo tudi manjše zanimanje za pitanje. Če pa hočemo živinorejo le še obdržati, moramo nuditi čim več posojil,« pravi Bojana Muc.
M. B.-J.
Obleko bo treba doplačati
Arhitektonska podoba novega mostu še ni všteta
UGODNOSTI ZA KRVODAJALCE
KOČEVJE — V Kočevju je bila krvodajalska akcija včeraj in predvčerašnjim, se pravi 22. in 23. maja. O njenem uspehu bomo še poročali. Od predstavnika republiškega vodstva RKS, kije bilo te dni na obisku v Kočevju, pa smo zvedeli, da po novem zveznem predpisu pripada vsakemu, ki odda kri, 2 dni dopusta. Za Slovenijo in njeno gospodarstvo kjer je 5,5 odstotka prebivalcev krvodajalcev, je to veliko in preveliko breme, saj znese okoli
200.000	prostih dni. Zato slovensko vodstvo RK predlaga, naj bi bil prost le en dan, razen tega pa naj bi krvodajalce, ki so darovali kri nad 15-krat, oprostili plačila participacije za zdravstvene storitve. Znano je, da so krvodajalci predvsem zdravi ljudje, torej ta ugodnost ne bi predstavljala velikega bremena.
NOVO MESTO — Odbor za prenovo starega mestnega jedra je prejšnji teden razpravljal o nadgradnji novega mostu z arhitekturnimi elementi, kot jih predlaga in je rešitev zanje že pripravila FAGG-VTOZD Arhitektura, odboru pa jih je predočil projektant prof. Peter Gabrijelčič. Gre za pločnik za pešce s predvidenimi razširitvami, počivališčnimi ploščadmi ali razglednimi balkoni nad opornimi stebri. Druga novost je ograja, ki bi pešca in kolesarja ločila od cestišča, s tem pa pomenila varnostni, psihološki in estetski objekt ter pomembno dopolnitev prostora.
Problem pri vsem tem je, da so bili stroški izgradnje mostu računani na varianto, kot je prišla iz natečaja, se pravi na konstrukcijsko varianto, in da bo treba stroške za arhitekturno do delavo mostu prišteti k stroškom izgradnje. Mnenje odbora je bilo, da je zunanja podoba mostu, ki se dela sedaj, vendar za več generacij, zelo pomembna za mesto, zato bo predla-
gal izvršnemu svetu, da o predlogu razpravlja in ga predlaga v osvojitev. Po mnenju prof. Gabrijelčiča gre za približno 10 odstotkov celotne investicijske vrednosti mostu, ki bo, kot pravi prof. Gabrijelčič, tako ali tako sorazmerno poceni zgrajen, po mnenju soinvestitoija Republiške uprave za ceste, pa naj bi bila ta vrednost precej večja. Republiška uprava pri tem dodatnem financiranju ni pripravljena sodelovati, saj meni, da sta estetski videz in dodatna vrednost mostu stvar občinskih financ.
PREMALO PRENOČIŠČ
KOČEVJE — V Kočevje prihajajo na obisk tudi večje skupine izletnikov, ki bi ostali tudi še dan ali več, pa ne morejo, ker je v Kočevju premalo prenočišč. Kmalu pa bo prenočišč več, saj jih bodo dogradili pri nekaterih zasebnih gostičih, in sicer pri Tušku v Ložinah (»Dallas«) 30, pri Aljču v Šalki vasi tudi 30, nadaljnih 15 pa še Pri treh zvezdah v Kočevju. Za motel Jasnico smo zvedeli, daje lastnik, hotel Pugled Kočevje, podaljšal pogodbo z dosedanjim najemnikom (sekretariat za notranje zadeve) za nadaljnja tri leta.
V SOBOTO PRIČETEK KOPALNE SEZONE? — Tako se sprašujejo odgovorni za sevniško kopališče in se z bojaznijo ozirajo proti nebu. Samo od tega, ali bo vreme zdržalo, je odvisno, kdaj se bo dejansko pričela letošnja kopalna sezona. Preteklo nedeljo so delavci zavzeto čistili olimpijski bazen (na posnetku), da bi tudi tako pripomogli k vse večjemu ugledu kopališča, ki ima tudi po mnenju inšpekcij zmeraj zelo čisto vodo. (Foto: P. P.)
TIK PRED ZDAJCI
KOČEVJE — »Štirinajst dni po vodilni zmagi najbrž že ne bomo odprli zaprtega območja, v treh tednih pa gotovo«, je na enem izmed predvolilnih zborovanj Demosa v Kočevju odgovoril na vprašanje občana predsednik Demokratske zveze Slovenije dr. Hubert Požarnik. Vprašanje se je namreč glasilo: Kaj bo v primeru volilne zmage Demosa z zaprtim območjem Kočevske?
Od volilne zmage so že minili trije tedni in kmalu bo toliko tudi od sestave nove republiške vlade. Na naslove raznih političnih organizacij, občinske skupščine in tudi našega dopisništva prihajajo zdaj vprašanja, kaj je z izpolnitvijo te obljube. Pričakujemo uradno pojasnilo in odgovor.
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ. METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA. IN TREBNJE
VSEBINA SDL
V 5. številki Skupščinskega Dolenjskega lista, ki je izšla z datumom 2. april 1990, so objavljeni naslednji dokumenti:
OBČINA ČRNOMELJ
—	Odlok o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče
—	Odlok o določitvi poprečne gradbene cene in stroškov komunalnega urejanja
—	Odlok o spremembah odloka o turistični taksi
—	Odlok o določitvi nalog, ki jih od 1.1.1990 začasno opravljajo organi SIS
—	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Črnomelj za leto 1989
—	Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občine Črnomelj za leto 1989
—	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Črnomelj
—	Sklep o lestvici davčnih osnov za davek občanov na promet nepremičnin
—	Sklep o lestvici davčnih osnov za davek od premoženja in premoženjskih pravic
OBČINA RIBNICA
—	Sklep o javni razgrnitvi prostorsko ureditvenih pogojev za plansko celoto R-1 KS Sv. Gregor in R-2 KS Vel. Poljane
—	Sklep o začasnem znižanju prispevnih stopenj za skupne družbene potrebe na področju družbenih dejavnosti in za začasno preložitev plačila prispevkov za potrebe gospodarske infrastrukture s področja stanovanjskega gospodarstva in gospodarjenja s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe
f
L_
OBČINA TREBNJE
—	Sklep, s katerim se odreja javna razgrnitev osnutka lokacijskega načrta regulacije dela Pristavškega potoka skozi naselje Mirna
—	Odlok o organiziranju javnega podjetja
MEDOBČINSKE OBJAVE
— Odredba o spremembi odredbe o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in izdajo dovoljenj
V 6. številki Skupščinskega Dolenjskega lista, ki je izšla z datumom 26. april 1990, so objavljeni naslednji dokumenti:
OBČINA ČRNOMELJ
—	Sklep o spremembah sestave občinske volilne komisije
—	Odločba o začasni razglasitvi velikih vrtnih polžev za naravno znamenitost in za ogroženo živalsko vrsto
—	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o zagotavljanju sredstev za skupne družbene potrebe v občini Črnomelj v letu 1990
—	Odlok o spremembah odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih na območju občine Črnomelj
OBČINA METLIKA
—	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Metlika za leto 1989
—	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o turistični taksi
—	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o davkih občanov občine Metlika
—	Odlok o spremembah odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih na območju občine Metlika
—	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi povprečne gradbene cene stanovanj, vrednosti zemljišč in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Metlika v letu 1990
OBČINA NOVO MESTO
—	Popravki aktov skupščine in izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto, objavljenih v Skupščinskem Dolenjskem listu (št. 19/89, 21/89,1/90 in 3/90)
—	Zapisnik o delu občinske volilne komisije pri ugotavljanju izida glasovanja za DPZ občinske skupščine Novo mesto
—	Zapisnik o delu volilne komisije pri ugotavljanju izida glasovanja za volitve delegatov v zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Novo mesto
—	Zapisnik o delu občinske volilne komisije pri ugotavljanju izida glasovanja za volitve delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine Novo mesto
—	Odlok o lokacijskem načrtu kanalskega sistema Žužemberk
—	Odlok o zazidalnem načrtu Na Kamenju v Dolenjskih Toplicah — sprememba
—	Odlok o organiziranju javnega podjetja Komunala Novo mesto
—	Odlok o spremembi odloka o davkih občanov občine Novo mesto
—	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sestavi in pristojnostih zborov skupščine občine Novo mesto
—	Odlok o spremembi odloka o zakloniščih v občini Novo mesto
—	Odlok o določitvi poprečne gradbene cene stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Novo mesto
—	Sklep o spremembi sklepa o javni razgrnitvi grafičnih prikazov prostorskih sestavin osnutka sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1989 do leta 1990
—	Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1989
—	Sklep o ukinitvi javnih poti v k. o. Prečna
OBČINA TREBNJE
—	Sklep, s katerim se podaljša javna razgrnitev osnutka ureditvenega načrta za deponijo komunalnih odpadkov Globoko za občino Trebnje
—	Sklep o spremembah prispevkov za skupne družbene potrebe na področju družbenih dejavnosti in gospodarske infrastrukture v občini Trebnje v letu 1990
—	Sklep o vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1990
—	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Trebnje
—	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Trebnje za leto 1989
—	Odlok o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene stanovanj, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče, in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Trebnje
—	Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občine Trebnje za leto 1989
—	Objava valorizacije dohodkovnih cenzusov iz odloka o davkih občanov občine Trebnje
—	Poročilo o izidu referenduma v krajevni skupnosti Trebelno
—	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Trebelno

CD CD
UGODNE CENE
-r—Jr-

2 NAŠO KAKOVOSTNO OPEKO!
a
^062/701-211 Mercator - Ograd, Ormož
o
o
o
3
SOP KLEPAR - PODJETJE ZA PROIZVODNJO INDUSTRIJSKE OPREME KRŽKO. p. g
"1 SOP KLEPAR, p. o. - Krško, Žadovinek 39 SOP KRŠKO
Po 35. in 37. členu Statuta podjetja SOP KLEPAR KRŠKO razpisna komisija, imenovana od delavskega sveta, objavlja razpis za
direktorja
Kandidati za direktorja morajo poleg pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati naslednje pogoje:
—	da imajo visoko ali višjo izobrazijo,
—	da imajo 5 let delovnih izkušenj,
—	aktivno obvladajo tuj jezik,
—	predstavijo program.
Rok za prijavo kandidatov na razpis je 15 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od zaključka razpisnega roka.
Prijave na razpis z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati na naslov:
SOP KLEPAR-podjetje za proizvodnjo industrijske opreme
Krško,
Žadovi
adovinek 39
Za razpisno komisijo 68270 KRŠKO
Iskra
TOVARNA UPOROV IN OPREME ŠENTJERNEJ
proda najboljšemu ponudniku naslednjo opremo in posode:
—	hidravlična apkant preša TIP: HAP 1000 KN
—	stružnica — tip TPN 160
—	stružnica — tip AC 280
—	stružnica — tip TES 1/1000
—	stružnica — tip HN 500
—	brusilni stroj za ravno brušenje — tip URB 750 \NCO 41 z ročkami in poki
— posode BLANCO 41 z ročkam
rovi
Opremo in material lahko prevzamete takoj po sklenitvi dogovora.
Vse informacije lahko dobite v Iskri, tovarni uporov in opreme pri tov. Andražu Rumpretu, tel. 42-020 int. 312.

Mercator
lI_S^
kmetijska zadruga krka n. sub. o,. Novo mesto
TZO Kmetovalec, n. sub. o.
Novo mesto-Graben
Razpisna komisija zadružnega sveta razpisuje dela in naloge
DIREKTORJA TZO -individualnega poslovodnega organa (ni reelekcija)
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1.	da so državljani SFRJ in izpolnjujejo splošne pogoje po zakonu,
2.	da imajo končano šolsko izobrazbo VI. ali V. stopnje kmetijske, organizacijske, ekonomske ali pravne smeri ter 3 oz. 5 let delovnih izkušenj v svoji stroki,
3.	da imajo sposobnost vodenja, organiziranja in usklajevanja delovnega procesa,
Kandidati naj pisne vloge z dokazili o šolski izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo na gornji naslov z oznako »za razpisno komisijo TZO« v 15 dneh po objavi.
O imenovanju bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
SKUPŠČINA OBČINE KOČEVJE IZVRŠNI SVET
POSEBNA STROKOVNA SLUŽBA ZA STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
OBVESTILO
Obveščamo vse interesente, da je Posebna strokovna služba za stanovanjsko gospodarstvo na podlagi 25. člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Kočevje odprla
I. NATEČAJ
za uvrstitev na prednostni vrstni red za pridobitev posojila iz sredstev vzajemnosti, združenih pri Posebni strokovni službi za stanovanjsko gospodarstvo izvršnega sveta občine Kočevje v letu 1990
1.	Za delavce in upokojence:
—	posojila za graditev stanovanj in nakup stanovanj ali stanovanjskih hiš,
—	posojila za adaptacije ali prenove stanovanj;
2.	Za delavce, zaposlene pri obrtnikih, in kmete kooperante:
—	za gradnjo in adaptacijo stanovanj in stanovanjskih hiš.
Rok za prijavo na natečaj je 25. 6.1990.
Natečaj je bil razposlan podjetjem in drugim pravnim osebam, kjer se lahko vsi prosilci seznanijo s podrobnejšo vsebino natečaja.
Vodja Dosebne strokovne službe: DUŠAN ORAŽEM, dipl. inž., I. r.
Republika Slovenija OBČINA NOVO MESTO
SEKRETARIAT ZA URBANIZEM IN VARSTVO OKOLJA
RAZPIS
ZA ODDAJO V NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV
1.	ŽUŽEMBERK, GRAJSKI TRG 33
poslovni prostor v pritličju s površino 18,30 m2, primeren za trgovinsko in podobno dejavnost
2.	OTOČEC, ŠENTPETER 5
poslovni prostor v I. nadstropju s površino 37,20 m2, primeren za pisarniške prostore oziroma za mirno obrt
3.	GLOBODOL 39, nekdanja osnovna šola
prostori so v kleti, pritličju in podstrešju s skupno površino 310,30 m2
Prostori bi bili s preureditvijo primerni za trgovsko oziroma obrtno dejavnost.
4.	KARTELJEVO, nekdanja osnovna šola
poslovni prostor v I. nadstropju s površino 54,30 m2 je primeren za pisarniške prostore.
Najemnik mora prostor usposobiti na lastne stroške najkasneje v treh mesecih od primopredaje.
Izbor med ponudniki bo opravljen glede na ponujeni program. Objekt pod zap. št. 3 je možno odkupiti.
Vloge pošljite v roku 15 dni od objave na naslov: Občina Novo mesto, Sekretariat za urbanizem in varstvo okolja, Novo mesto, Novi trg 6/II z oznako »razpis poslovnega prostora«.
Vse podrobnejše informacije dobite po tel. 21 -040, int. 255.
312/21
B
Mvtranv m
MURPHYjEv ZAKON
OSEBNE VARNOSTI
ČE OBSTAJA MOŽNOST, DA LAHKO GRE KAJ NAROBE, BO MViOBE TUDI ŠLO.
i=: zavarovalnica triglav
^3?	KER ZIVLIENIEPOTREBUIE VARNOST
SERVIS IN PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA KMETIJSKE STROJE
motorne žage, kosilnice, kultivatorji in dieselske BOSCH tlačilke
mmm 61356 Dobrova pri Ljubljani, Podsmreka 7 ROTAR ANTON tel. (061) 262-264, telefax : (061) 272-229
Prodajamo NOVE motorne žage, škropilnice, čistilnike — kose, motokultivatorje in priključke za Goldoni - Labin.
Prodajamo tudi REZERVNE DELE za motorne žage, motokultivatorje, kosilnice z motonem ACME in L0MBARDINI (pošiljamo tudi po pošti) in opravljamo SERVISNE
Motorne žage vam nudimo po naslednjih cenah:
STIHL
STIHL 026	6.250,00	din
STIHL 034	7.180,00 din
STIHL 038	7.270,00	din
STIHL 044	8.610,00 din
STIHL 064	8.840,00	din
ŠKROPILNICE
STIHL SG 17	6.220,00 din
MOTORNE KOSE - ČISTILCI
STIHL FS 220 naramna 7.400,00 din ALPINA 32 FLEX nahrbtna 7.550,00 din ALPINA VIP 24 naramna 6.550,00 din
HUSOVARNA
Husqvarna 242 SG 6.980,00 din Husqvarna 61 FF 6.790,00 din Husqvarna 266 XP 7.530,00 din
AVTOCESTA
-LJUBLJANA	POSTOINA*
ODCEP	^ODCEPZA
BREZOVICA AVTOCESTO
LIUBLIANA Tržaška c. VRHNIKA—»
center j-j GOSTILNA GORJANC
! ROTAR ANTON Podsmreka 7
MOTOKULTIVATORJI IN PRIKLJUČKI GOLDONI - LABIN
Goldoni super SPECIAL DIESEL (vrtljive ročke) 14 KS	26.950,00 din
Freza za Super Special	8.020,00 din
Kosa za Super Special	8.698,00 din
Prikolica za Super Special	15.650,00 din
Goldoni MONDIAL Junior BENZIN — 8 KS	13.470,00 din
Freza za Mondial	5.799,00 din
Rotacijska kosilnica RK 55 M	2.900,00 din
lf TEM TFflNII 11AQ 7ANIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI v « liti i LUI1U vho LM lil IVI H PRODAM - KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 24. maja — Matjana Petek, 25. maja dan mladosti Sobota, 26. maja — Filip Nedelja, 27. maja — Avguštin Ponedeljek, 28. maja — Ignac Torek, 29. maja — Majda Sreda, 30. maja — Ivana
LUNINE MENE 24. maja ob 13.47
mlaj
kino
BREŽICE: 25. in 26. 5. (ob 20. uri) ameriška srhljivka Dama in detektiv. 2S. in 26. 5. (ob 22. uri) ameriški erotični film Zmeraj pripravljne. 27. (ob 18. in 20. uri) in 28.5. (ob 20. uri) ameriška akcijska komedija Vesoljček — bigfood. 29. in 30. 5. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Delta force comman-do.
ČRNOMELJ: 24. 5. (ob 20. uri) ameriški glasbeni film Ognjena srca. 25. 5. (ob 19. uri) ameriški karate Ameriška Ninja - III. del. 25. 5. (ob 21. uri) ameriški erotični film Super desetica.
27.5. (ob 20. uri) ameriška ljubezenska drama Ljubezen v minusu. 29. 5. (ob 20. uri) ameriški pustolovski film Dih smrti.
KRŠKO: 24.5. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Delta force Commando. 25. 5. (ob 20. uri) in 27. 5. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Ramtx) III. 29.5. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Jekleni trikotnik. 30. 5. (ob 18. uri) ameriška komedija Johny 5.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od 25. do 27. 5. (ob 19. uri) ameriški film Brezno. 28. in 29. 5. (ob 19. uri) ameriški film Ameriška Ninja — II. del. 30. 5. (ob 19. uri) ameriški film Zaljubljena sirena.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 24. 5. (ob 18. in 20.30) ameriška drama Rojen 4. julija. Od 25. do 27. 5. (ob 18. in 20. uri) ameriški znanstvenofantastični film Druga nacija. Od 25. do 27. 5. (ob 22. uri) ameriški erotični film Zgodba o Joani.
28. 5. in 29. 5. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Stroj za ubijanje. 28. in 29. 5. (ob 18. uri) ameriška celovečerna risanka Ameriška pravljica. 30.5. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Okrutna džungla.


službo dobi
ŽENSKO za čiščenje lokala potrebujem. • 22-242, int. 216. .	41
DIPLOMIRANEGA ekonomista — komercialista za delo v biroju in na terenu ter administratorko sprejmemo takoj. Podjetje VAKO Črnomelj, * (068) 52-073.	49
MLAJŠE UPOKOJENKE in ostale
žene, če stanujete v Novem mestu, Straži oliciir
ali bližnji okolici in imate spretne roke, za daljše obdobje vam nudim možnost dobrega zaslužka. Informacije po * 22-864, popoldne in zvečer. (ček-SD-21)
službo išče
POŠTENA, vestna in brez iskušenj, potrebuje 4-umo zaposlitev. Naslov v upravi listo. (ček-SI-21)
stanovanja
MANJŠE STANOVANJE ali vikend za bivanje iščem. Možen kasnejši odkup. Ponudbe pod šifro: DOLENJSKA - TREBNJE.	14
ENOSOBNO STANOVANJE s telefonom oddam. V 26-941.	80
STANOVANJE v Novem mestu ali okolici nujno potrebuje zakonski par brez otrok. Šifra: »REDNI PLAČNIK«. (1561-ST-21)
dne. (1616-MV-21)
POZOR! Prodam fiat 132 ali ga menjam za manjši avto. * 28-717. (1612-MV-21)
R 4 TL, letnik 1979, ugodno prodam.
*	65431. (1602-MV-21)
FIAT UNO 45, rdeč, registriran do maja 1991, prodam za 7.600 DEM. • (068) 86-255. (1603-MV-21)
ŠKODO 120 L, letnik 1980, zelo ohranjeno, prodam. • (068) 24-060 ali 24-648. (1605-MV-21)
ZASTAVO 750, letnik 1982, prodam.
*	(068) 73-024. (1606-MV-21)
GOLF BENCINAR, letnik 1980, jugo
skala 101, letnik 1988, prodam. • 44-140. (1607-MV-21)
GOLF, letnik 1980, in zastavo 750 LE, letnik 1982, prodam. Nadu, Škocjan 66. (1609-MV-21)
JAWO 350 TS, letnik 1988, po polovični ceni, prodam. • (068) 24-867. (161 l-MV-21)
Z 101, letnik 1985, prodam. Jože Šteingel, Sadinja vas 16, Dvor. (1600-MV-21)
R 14, rdeče barve, letnik 1979, odlično
ohranjen, ves čas garažiran in zaščiten,
— 5r' “ •
motorna vozila
JUGO 45, december 1983, ugodno prodam. Tel. 20476. (1568-MV-21)
126 P, letnik 1984, in čmo-beli televizor zelo ugodno prodam. Anton Kavčič, Družinska vas 56, Šmarješke Toplice. (ček-MV-21)
PRODAM ali zamenjam R 5 Kampus za starejšega golfa. Rado Damjanovič, Slavka Gruma 15, Novo mesto, tel. 28-284. (1573-MV-21)
126 P, letnik 1981, in 126 P, letnik 1982, ugodno prodam. Tel. 25-370. (1577-MV-21)
AVTOMATIK A 3 S, star leto in pol, poceni prodam. Tel. 25-785. (1578-MV-21)
JUGO 45 E, letnik 1986, bele barve, registriran do 16. novembra 1990, prodam. Tel. (068) 20-305 vsak dan. (I579-MV-21)
GOLF GTO, letnik 1989,126 P, letnik 1982, in novo diatonično harmoniko b, es, as prodam. Gor. Kamence 23, Novo mesto. (1580-MV-21)
FIAT 126 P, september 1987, ugodno prodam. Tel. 25424. (1583-MV-21)
126 P, letnik 1986, prodam za 3500 U5-MV-2
DEM. Tel. 51-095. (1585-MV-21)
R 5 GTL, letnik 1985, prodam. Pod Trško goro 69, Novo mesto, tel. (068) 21 -719. (1590-MV-21)
JUGO 45, prva registracija 1982, 71.000 km, prodam. Tel. 26-668. (1593-
MV-21)
Z 750, letnik 1980, prevoženih 58.000 km, prodam. Cvelbarjeva 10, Novo mesto. (1595-MV-21)
VVARTBURG, star dve leti (13.000 km), prodam za 51.000 din. Tel. 22-725. (1594-MV-21)
OHRANJEN 126-P, letnik 1982 prodam. Zvonka Volf, Ul. Slavka Gruma 80, Novo mesto.
R 4, letnik 1979, registriran do 15. 5. 1991, in motor 15SLC, letnik 1980, prodam. Denžič, Zagrebška 26, Čatež, Brežice. (1617-MV-21)
PZ 125, neregistriran, vozen, 30.000 km, ugodno prodam. * 60-062, popol-
prodam za 4200 DEM. Registriran do konca julija 1990. * 28-192. (P214MO) APN 6, letnik 1987, kot nov, ugodno prodam za 1000 DEM. • 28-192. (P214MO)
GOLF DIESEL S paket, letnik 1985, in drva prodam. Gor. Kamence 1, Novo mesto. (P21-5MO)
DAIHATSU turbo diesel, 3/90, prodam.
•	(068)49-320.	3
GOLF diesel, letnik 1987, prodam. *
(068)22-981.	9
126 PGL, letnik 1989, prodam. Turk Janko, Jurka vas 4 A, 68351 Straža.	16
GOLF JX DIESEL, november 1989, bele barve, z dodatno opremo, prodam.
•	(0608)67-672.	17
GOLF DIESEL, letnik 1984, dobro
ohranjen, prodam. * 65-187.	19
FIAT 126 P, letnik 1986, prodam. * 25-113.	20
R 4 GTL, letnik 1987, registriran do aprila 1991, prodam. Prodajam tudi nove oljne gorilce za centralno kuijavo. Ravbar, ® 65-247.	21	.
R 4 GTL, star tri mesece, prodam. * 51-333, popoldne.	22
JUGO 45, star eno leto, in starejšo televizijo, prodam. • 27-905.	24
JUGO 45, letnik 1986, prevoženih 31.000 km, prodam. * 28-811.	26
R 4 GTL, star dve leti, modre barve, prodam. * 24-353.	27
FIAT 126 P, letnik 1981, prodam za 1900 DEM dinarske protivrednosti. Kastelic Sandi, Prečna 68, Novo mesto, » 23-784.	30
R 19, letnik 1989, R 5, letnik 1990,
126 P, letnik 1989, prodam. Rožanc Zvone, Jelše 1 A, 68222 Otočec, * 26-061, ob delavnikih do 8. ure.	32
126 P, letnik december 1979, ugodno prodam. * 27-047, popoldne ali zvečer.	33
R 4 GTL, letnik 1984, prevoženih 32000 km, prodam. * (0608) 82-875.	38
JUGO skala, letnik 1988, višnjeve barve, prodam. Mile Ostič, Sevno na Trški gori 14,68222 Otočec.	43
GOLF diesel, letnik 1985, prodam. Jože Jamnik, Pristova 5, 68310 Šentjernej • 42-904	44
ZASTAVO 850, letnik 1984, prodam.
•	76-309.	45
126 P, star tri leto in pol, prevoženih
16000 km, prodam. V 25-035.	47
JAWO 350, letnik 1987, 1100 km,
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DIC, tozd Dol«n|aki Hat, Novo mesto.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni uradnik In vod|a tozda), Marjan Lagan (odgo->ml uradnik), Andraf Bartoli, Marjan Bauer (urednik Priloga), Mirjam Bezek-Jakša, ojan Budja, Breda DušU, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar,
vomt i
Bojan Budja, Breda dušic, anion Janše, zoanna Linoic-uragas, mmn lu« Milan Markall, Pavel Pare, Joža Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
TEKOČI RAČUN pri SOK Novo meato št.: S2100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-070-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka d.d. Novo mesto).
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 7 din, naročnina za 2. trimesečje 80 din; za delovne In družbene organizacije 160 din; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) na leto.
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 100 din, na prvi ali zadnji strani 200 din; za razpise, licitacije ipd. 120 din. Mali oglasi do deset besed 80 din, vsaka nadaljnja baaada 8 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda In fotolaboratorij 23-610, mali oglasi In zahvale 24-006. Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje Republike Slovenije (št. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plačuje temel|nl davek od prometa proizvodov. Čaaopisni stavek, prelom In filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto.
. Tlak: Ljudska pravica, Ljubljana.
kovinsko rdeče barve, registrirana do aprila 1991, in molzni stroj Vitrovica, prodam. * (0608) 69-428.	51
Z 125 P, letnik 1977, prevoženih 82.000 km, potreben manjših kleparskih del, je v voznem stanju, registriran do novembra 1990, prodam. •
25-839.	54
GOLF JX DIESEL, rdeče barve, letnik 1987, prodam. * (068) 76-262.	55
Z 750, potreben popravila, ugodno prodam. Jože Novak, Vel. Bučna vas 4.
Z128, letnik 1988,8.000 km, registrirano do maja 1991, prodam. *
21-096.	56
AX 11 TRE, avgust 1987,35.000 km, 5 prestav, troje vrat, kovinske barve, prodam. Cena 100.000 din. * (068) 65-030.	57
MOTORNO KOLO BMW R 27, letnik 1964, prodam. Požgaj Dušan, Kambičev trg 5, 68311 Kostanjevica.	59
TOMOS avtomatik, malo rabljen, prodam. V 25-464.	61
Z 128, star tri mesece, karamboliran, prodam. V 21-013.	65
Z 128, staro 2,5 let, prodam. V 84-165.	67
Z 750, letnik 1985, prodam. Ovniček Janez, Dolž 58, Novo mesto.	68
Z 750, dobro ohranjeno, prodam za 1.300 DEM. * 85-006.	69
126 PGL, star dve leti, 8.000 km, prodam. * (068) 22-761.	70
R 5 CAMPUS, nov, kovinske barve.
zatemnjena stekla, prodam. • 26098
98	73
JUGO 45, letnik 1989, prodam. Kočar Dejan, Vel. Brusnice 58 a, 68321 Brusnice.	77
GOLF diesel, prva registracija november 1984, prodam. V 27-466.	81
KOMBI IMV 1900 BR, letnik 1984, kason s podaljšano kabino, nosilnost 11, s cerado, dodatno opremo, dobro ohranjen, prevoženih 68000 km, prodam po ugodni ceni. Tel. (0608) 75-807. (P20-25MO) 126 P, letnik 1981, prodam. Tel. 44-594. (1566-MV-21)
GOLF diesel, letnik 1989, in JEP Ma-hindra prodam. Tel. 86-155. (1556-MV-21)
MOTOR Tomos electronic (90 ccm) >3, Novo
poceni prodam. Adamičeva 6: mesto. (1557-MV-21)
DIANO, letnik 1979, prodam. Tel. 27 183. (1552-MV-21)
prodam
KOLESARSKI DRES in nove kole sarske čevlje št. 42 ugodno prodam. • 28-192. (P21-4MO) VIDEOREKORDER ORION, star 2 leti, prodam. • 23-430. (P21-5MO)
KOBILICO, staro 14 mesecev, prodam ali zamenjam za junca ali kravo. Vik-
tor Plut, Mačkovec 4 pri Jugorju, Suhor. (1574-MV-21)
KOZO in štiri mladiče prodam. Jože Grubar, Gor. Vrhpolje 77, Šen
Vrhpolje 77, Šentjernej.
(1586-MV-2I)
MLADO KRAVO po teletu prodam. Mirtič, Sela 39, Straža. (1588-PR-21) ŽREBICO, staro 10 mesecev, prodam. Berus, Cegelnica 51, Novo mesto. (1587-MV-21)
PRODAM 4 KOZE, in enega kozlička, store 2 meseca. Kaferle Ciril, Gor. Kar-teljevo 9, Novo mesto.
KRAVO, osem mesecev brejo, prodam. Ločna 34, Novo mesto. (1592-PR-21)
RAZPELO (110 x 190), 200 let staro, prodam. Tel. 49-647. (1596-PR-21)
INDUSTRIJSKI šivalni stroj singer prodam. * (068) 28-642. (ček-PR-21) KOMBINIRAN otroški voziček HA-ICK in avto sedež MOTHER ČARE z varnostnimi pasovi prodam. • (068) 21-674. (P21-3MO)
NOVO FRAJTONARICO Be, Es,
As, prodam za 12000 din in nov daljnogled, z montažo na karabin, za 3000 din. • (0608) 82-483. (P21-2MO)
KOLO pony — Rog prodam. • 21-874. (1619-PR-21)
ŠPORTNO kolo pinarello ugodno prodam. * 22-283 dopoldne. (1613-PR-21)
OTROŠKO posteljico z jogijem pro dam. • 28-717. (1612-PR-21)
KAMP prikolico adria 320, malo rabljeno, dva gumi voza za traktor (16 in 15 col), nova, prodam po ugodni ceni. • 44-051. (1496-PR-20)
PARCELO (18 arov) na Hrastu pro-
dam. Na parceli je voda in elektrika. As-tarcele. Dal
falt do parcele. Dako Brajčič, Hrast, Suhor. (1575-PO-21)
HIŠO (do tretje faze) na lepi legi na Ratežu prodam. Tel. 24-595. (1589-PO-21)
HIŠO z gradbenim dovoljenjem, rekonstrukcijo, v Semiški gori prodam. • 60-062, popoldne. (1616-PO-21)
GOZD, M ha (listavci), v KS Semič
prodam. V 60-062, popoldne. (1616-
po-r
PRODAM gozdno parcelo, primemo za vinograd in vikend (1824 m2),v bližnji okolici Mirne. • 061 /322-641 popoldne (P21-6MO)
telefonom. Šifra: SONČNA LEGA.
POSESTVO, manjše, z opuščenim vinogradom, v Kostonjku pri Krškem prodam. • (0608)34-710.	6
VINOGRAD, zapuščen, 33 arov, primeren za vikend, oddaljen od Krškega 9 km, ugodno prodam. • (068) 73-746, popoldne.	46
VINOGRAD, mlad, prodam v Vinjeni vrhu. • 76-328.	63
PARCELO, 4962 m/, za zidanico, z lokacijsko dokumentacijo prodam. Parcela je na območju Bučke. Izkop narejen, na parceli 800 betonskih zidakov in pesek. • (064)25-412.	79
HRASTOVE DESKE (1,5 m3), debeline 4 cm, napol suhe, prodam. Tel 65-315. (1558-PR-2I)
PRALNI stroj Čandy, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel. (068) 24-865. (ček-PR-21)
TOVORNO PRIKOLICO za osebni avtomobil prodam. Tel. 51-347. (1567-PR-21)
kupim
PIANINO, rabljen, kupim. • 22-943, vsak dan od 8. do 12. ure.	76
GRADBENO PARCELO ali starejšo hišo v Novem mestu ali okolici kupim. • 28-327.	78
STAREJŠO HIŠO v okolici Novega mesto kupim. Šifra »ADAPTACIJA«. (1591-KU-21)
posest
KOŠNJO sena ob magistrali v Starih žagah poceni prodam. • (061) 574-761	2
MOTOR Tomos za čoln, izvenkrmni, T 4,5 in T 4,8, prodam. • 25-952.	5
GRADBENO barako, primemo za garažo, prodam. • (068)
22-	981.	11
TELEVIZOR Gorenje, barvni, star 10
let, nov ekran, prodam. Franc Koncilja, Slovenska vas 7, 61322 Stara cerkev.	13
PEČ za etažno centralno Emo central 23, novo, in litoželezni kamin Frenktin, tudi nov, prodam za 20 % ceneje. • (0608)81-428.	25
BOJLER (750 litrov) za zrak ali vodo, in litoželezni kamin Franklin, prodam. • 25-113.	28
ŠPORTNO KOLO, moško, na deset prestav, prodam. • 28-121, popoldne.	29
ŽREBCA, polnokrvnega arabca, starega dve leti, prodam. • (0608) 81-850, od 14. do 15. ure, Zupančič.	31
KOLO, moško in žensko, novo, prodam skupaj za 4.000 din. Informacije • (068) 73-541 ali (061) 327-033.	35
JADRALNI deski D 2 in Slalom 273, komplet, z dodatno opremo, prodam. V (0608) 70-230.	39
ČEBELJE družine s panji AŽ 9 prodam. • (0608) 70-230.	40
MOTOR Tomos T 10, dolga os, prodam. • (0608) 31-110, po 17. uri.	48
PEČ za centralno etažno ogrevanje Emo central, 20 KW, z dvojnim kuriščem, črpalko Grundfos ter pomivalni stroj Candy, vse je novo, ugodno prodam. • (0608)81-481.	50
JARKICE, store štiri mesece, prodam. France Hosta, • 42-4%.	53
LESNO OBDELOVALNI STROJ, znamke Triles, krožno žago (reskar), prodam. * (0601)	42-565, popoldne.	60
PEČ Feroterm za centralno ogrevanje, novo, 35.000 kkal, ugodno prodam. • 27-586.	62
OVCO z mladičem, primemo za zakol, prodam. Kolenc, Zalog 18, 68275 Škocjan.	64
REZERVNE DELE, rabljene, vseh vrst, za avtomobile z 101. VW 1300 in R 4, prodam. • 76-387.	71
PRALNI STROJ Gorenje, star 6 let, v dobrem stanju, prodam. •
23-	756.	74
KOBILO prodam ali zamenjam za
kravo. Graginc, Konec 11 a, Novo mesto.	75
kmetijski stroji
STAREJŠO HIŠO z nekaj zemlje (elektrika, asfalt) blizu Otočca prodam. Naslov v upravi listo. (1604-PO-21) HIŠO z dvema stanovanjema, centralno kuijavo, telefonom, na zelo lepi legi, z bregom do reke Krke na Otočcu, prodam. Informacije na tel. 07225/4153 Nemčija. (1265-PO-20)
STANOVANJSKO hišo, manjšo, starejšo, delno renovirano, v središču Brestanice, ugodno prodam. Ponudbe na tel. (061)488-114. (I564-PO-21) STAREJŠO stanovanjsko hišo, vseljivo s 1. septembrom, prodam ali dam v najem. Makše, Dečja vas 9, Trebnje. (1565-PO-21)
VIKEND prodam v neposredni bližini Škocjana, z garažo, centralno kuijavo in
PLUG in kosilnico za traktor TV 732 prodam. Filipovič, Meniška vas 11, Dolenjske Toplice, • 65-477. (1615-KS-21) TRAČNI OBRAČALNIK SIP 220 prodam. Pirh, Podgora 43, Straža. (1598-KS-21)
TRAKTOR IMT 540 in dva gumi voza, 15 in 16 col, prodam. Božnar, Slančji Vrh, Tržišče. (1572-KS-21)
TRAČNE GRABLJE prodam. Jože Bakšič, Čisti breg 6, Šentjernej. (1562-KS-21)
Komercialni oglas, osmrtnico ali mali oglas lahko naročite v programu
razno
KOŠNJO ODDAM. Ragovo 8, Novo mesto. • 25 -951.	15
PETČLANSKA družina nujno potrebuje na posodo 5000 DEM ali dinarsko protivrednost za dobo vračila 24 mesecev. Če ste pripravljeni pomagati, pokličite v upravo listo
V NOVEM MESTU, Otočcu ali v širši okolici iščem poslovni prostor za trgovino. V poštev pridejo tudi opuščena gospodarska poslopja (štole) ali podobno. Zaželeno: možnost za parkiranje in dostop s ceste. Poslovni prostor ima lahko najmanj 60 m2. Informacije na tel. (0608) 61-437. (ček-RA-19)
VABIM mlajšo upokojenko za pomoč v manjšem penzionu v Portorožu. Oskrba v hiši. Tel. (066) 73-244. (1555-RA-2I)
v novomeškem Kabelskem
razdelilnem omrežju ^ na kanalu 3
preklici
V OBČINI Krško niso naprodaj parcele s številko 324, 370, 734, 405, 532/1, 2244,2384,2404,23,2093/4 in 2094/1 do zapuščinske razprave, ki so v lasti Staneta Martinčiča in solastnikov. 37 MARTIN ŠAŠEK, Gabije 21, Brusnice, prepovedujem prodajo premičnin svoji ženi IVANKI ŠAŠEK iz Gabrja. (1608-PK-21)
Glavni trg 24/1 68000 Novo mesto
Telefon: 068/23-611 Telefax: 068/21-696
14 komercialnih objav 470 din mali oglas |2 objavi) 45 din osmrtnica 12 objavi) 110 din
neprekinjeno opravljam avtovleko vozil. • 76-387.	72
obvestila
ELEKTROINSTALACIJE vseh vrst napeljujemo hitro in poceni. • (061) 441-269 ali (061) 452-236.	52
CENJENE STRANKE obveščam, da
NESNICE, mlade jarkice pasme hisex, rjave, store 12 tednov, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Naročila sprejema in daje vse informacije: Jože Prosenik, Gostilna Humek, Dobova, tel. (0608) 67-607. (P8-6MO)
PIŠČANCE, bele, store 3 tedne, bom prodajal 10. junija, ijave nesnice pa 30. junija. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, • 44-389.(160 l-OB-21)
vsi na G0KSK0 K0L0
MOUNTAIN BIKE
SINDIKALNA PRODAJA
zn sBmo 3.700 din na 3 obroke
Informacije BESS - PRO MARKET
in naročila :	tel.: 061 572 882 , fax: 061 218 968
TRAKTOR Zetor 3545, na prvi pogon, prodam. Branko Abram, Ledina 74, 68290 Sevnica.	4
KOSILNICO BCS prodam ali zamenjam za konja. Karel Selan, Radohova vas 34,612% Šentvid pri Stični.	8
OBRAČALNI plug, enobrazdni, za traktor TV, nov gumi voz (13 col) in rabljen mlin za žito, prodam. * (061) 81-387.	10
TRAKTOR IMT 558, prodam ali zamenjam za osebni avto. • 40-174.	12
KOSO za motokultivator Gorenje Muto, proda. • (0608) 32-287.	23
SNOPOVEZALKO za BCS 127 kupim, prodam dvobrazdni obračalni plug Vogelnot. •	(061)784-135,
po 18. uri.	34
TRAKTORSKO kiper prikolico, nosilnost 4 tone, ugodno prodam. • (0608) 60-202.	36
MOTOKULTIVATOR Mundial La-binprogres (8 KS), s priključki: frezo, plugom in kolesi za oranje, vse rabljeno eno sezono, zelo ugodno prodam. •* (068) 51-692.	42
MOTOKULTIVATOR Rex kombi z grebenom, odlično ohranjen, in traktorsko kosilnico, bočno, za traktor IMT, prodam. Franc Kunšek, Dol. Orle 2, 68293 Studenec, • (0608)
89-215.	58
PUHALNIK Tajfun, z elektromotorjem, prodam. • (068) 56-758.	66

Mercator
Kmetijska zadruga Krka, Novo mesto
MERCATOR - KZ KRKA NOVO MESTO ZADRUŽNA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA
VARČUJTE IN KUPUJTE Z NAMI!
Varčevalcem pri Zadružni hranilno kreditni službi Novo mesto nudimo izredno ugodno obrestno mero za hranilne vloge na vpogled
25% letno
in možnost popusta pri nakupu blaga s hranilno knjižico HKS v vseh trgovinah KZ Krka.
Vrsta blaga	Vrednost nakupa din	Popust v %
ŽIVILA	nad 500,00	3%
	nad 1.000,00	5%
TEKSTIL	nad 1.000,00	3%
	nad 3.000,00	5%
TEHNIČNO BLAGO	nad 2.000,00	2%
in	nad 5.000,00	3%
STORITVE AGROSERVISA	nad 10.000,00	4%
PRIDRUŽITE SE NAM
OBRAČALNIK sena maraton za BCS, dva kosa, poceni prodam. • 60-062, popoldne. (1616-KŠ-21)
KOSILNICO BCS 127, staro 8 let, in obračalnik SIP 220 prodam. Vodopivec, Biška vas 23, Mirna Peč. (1618-KS-21)
ŠPORT CIKA, NA TRATAH 3
VAM NUDI PO ZELO UGODNIH CENAH: TENIS LOPARJI - 100% GRAPHITE ŽE OD 1300 DIN NAPREJ
COPATE ZA TENIS, TRENIRKE, MAJICE, HLAČKE
ZELO UGODNO!
GORSKA KOLESA
OBIŠČITE NAS V POPOLDANSKEM ČASU. ® 28-733 (KUŠER)
DOLENJSKI UST
Št. 21 (2127) -24. maja 1990
I
azil.
72
sex,
:re-
>po
eje-
nik,
67-
om
30.
*
JUMB d o o
Kristanova 46 68000 Novo mesto W 068/21-948. 28-150
FIRMA ZA POSREDOVANJE Z NEPREMIČNINAMI IN OSTALE USLUGE V TRGOVINI NA VELIKO IN MALO
Prevzamemo vse storitve pri prodaji, nakupu in zamenjavi nepremičnin
POSREDUJEMO PRODAJO:
•	Gostilna in gospodarsko poslopje ter 24 arov zemlje v Krškem
•	Parcela 40 arov in 500 kosov trte z možnostjo graditve hiše ali vikenda — Krško-Libno
•	Stanovanjska hiša pri Dol. Toplicah
•	Dva vikend apartmaja v samostojni hiši na otoku Krku — vsak apartma 45 m2
•	Vikend parcela ob Krki na Dolenjskem
POSREDUJEMO NAKUP:
•	Večja parcela ali njiva v okolici Šmihela
VSE INFORMACIJE V FIRMI JUMB, d.o.o, PO TELEFONU ALI PISNO!
RAZPISNA KOMISIJA
SREDNJE ŠOLE TEKSTILNE USMERITVE
METLIKA
ponovno razpisuje prosta dela in naloge
—	RAVNATELJA
Pogoji:
—	visoka izobrazba
—	pedagoško andragoška izobrazba in opravljen strokovni izpit
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja
Zaposlitev ravnatelja se ureja po veljavnih standardih in normativih vzgojnoizobraževalnega dela pedagoških delavcev za srednje šole.
Kandidati naj pošljejo prijave na razpis v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
Srednja šola tekstilne usmeritve Metlika,
Tovarniška 2, 68330 Metlika (za razpisno komisijo)
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po končanem postopku.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice
ALOJZIJE ŽELJKO
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, spremstvo na njeni zadnji poti ter izraze sožalja. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom kirurškega oddelka in sestram z oddelka za intenzivno nego Splošne bolnišnice v Novem mestu za njihovo požrtvovalno delo. Naj lepša hvala tudi predstavniku KO ZZB NOV Majde Sile za poslovilne besede, duhovniku za opravljen obred, Društvu upokojencev Novo mesto, Cestnemu podjetju Novo mesto, pevcem, Adiju in stanovalcem z Ragovske ulice št. 10. Se enkrat vsem iskrena hvala.
Vsi njeni

Žalost, solza, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli
V SPOMIN
28. maja bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ata, dedi in tast
LOJZE
POVŠE
Dol. P od boršt 3, Mirna Peč
Le grob tvoj so naša srečanja s teboj. Spomin na te v naših srcih bo živel.
Vsi, ki smo te imeli radi
IZOLACIJE — SERVIS ZAMRZOVALNIKOV!
VIKTOR PAJEK Ptujska cesta 89, Maribor tel. (062) 305-150 ali 413-606 nonstop
Popravljam vse vrste zamrzovalnikov, ki točijo, rosijo, od zunaj ledenijo. Delamo z uvoženimi materiali po vsej Dolenjski, kamor seže Dolenjski list, in to že četrto leto. Za opravljena dela dobite garancijo kakor za nov izdelek.
Ugodnost:	«
V maju 20% popusta na cene storitev. Se priporočamo! (P 19-116MO)
TOBAČNA LJUBLJANA KOMISIJSKA PRODAJALNA KRŠKO
Obveščamo cenjene kupce, da smo uvedli nov delovni čas prodajalne:
—	ob delavnikih od 6. do 19. ure
—	ob sobotah od 6. do 13. ure.
Za komisijsko prodajo tehničnega blaga se priporoča Komisijska prodajalna Tobačne, Ljubljana, Cesta krških žrtev 59 — pri Pizzeriji.
DOBRODOŠLI
ZAHVALA
V 71. letu starosti nas je po kratkotrajni in hudi bolezni nenadoma zapustil naš dragi oče, stari oče, brat, stric, tast in svak
FRANC
DRAGAN
z Roj pri Trebelnem 9
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, nas tolažili in nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Hvala govornici, pevcem in župniku za lepo opravljeno pogrebno svečanost. Prisrčna hvala darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi našega dragega
JOŽETA
GREGORIČA
iz Črnomlja, Vrtna 7
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi prerani zadnji poti, nam izrekli sožalje, podarili cvetje in nam kakorkoli pomagali v naši veliki bolečini, ter vsem, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni in mu krajšali težke trenutke. Lepa hvala sosedom, posebno pa družinama Belca in Balkovec, osebju ZD Črnomelj, še posebej dr. Tomčevi, DO Belt ter moškemu pevskemu zboru, sodelavcem Beti in Knjigovodskega centra, govornikoma Jakliču in Gladku za besede ob slovesu. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Trpljenje tvoje se je izteklo, zaprla trudne si oči, zapustila v našem domu si praznino, v srcih naših bolečino.
ZAHVALA
Po hudi in težki bolezni nas je v 83. letu starosti zapustila mama, stara mama, prababica, teta in tašča
MARIJA PELKO
rojena ŠIMC
iz Šmarjeških Toplic 12
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence ter našo drago mamo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo družini Primc z Iga, moškemu pevskemu zboru, Mizarstvu Ig ter g. župniku in kaplanu za poslovilne besede in lepo opravljen obral.
Žalujoči: vsi njeni
Trpljenje tvoje se je izteklo, zaprla trudne si oči, zapustila v našem domu si praznino, v srcih naših bolečino.
ZAHVALA
Po težki in hudi bolezni nas je za vedno zapustila dobra in skrbna mama, sestra in teta
OLGA PIRC
iz Podgore pri Straži
Prisrčna hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in vence in pokojnico pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob težki in nenadomestljivi izgubi dragega moža, brata in strica
ANTONA
ANDREJČIČA
iz Črmošnjic 38
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam karkoli pomagali ter izrazili sožalje, darovali cvetje in pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala govornikom in gospodu župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je zapustil naš dobri in skrbni mož, oče, stari oče in brat
DRAGO
DEŽAN
s Tolstega vrha 6 a
Od njega smo se poslovili 5. maja v Orehovici. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč. Posebno zahvalo smo dolžni družinama Luzar in Jančar. Vsem, ki ste pokojnika spremili na zadnji poti, ter gospodu župniku za lepo opravljen obred najlepša hvala!
Žalujoči: žena Manja, hčerka Mojca z družino, sin Franci z Ingo ter ostalo sorodstvo
Ko brez miru okrog divjam.	Oblak ne ve in val ne kam,
prijat’ljiprašajo me: kam?	kam nese me obup, ne znam.
(F. Prešeren)
ZAHVALA
V 48. letu starosti nas je zapustil naš dragi brat in stric
JANEZ POVŠE
iz Novega mesta
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter Janeza pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo Novoteksu, predvsem njegovim sodelavcem DSSS, pokojnikovim sošolcem iz gimnazije, pevskemu zboru iz Otočca, sodelavcu za poslovilne besede ter gospodu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Ne jokajte ob mojem grobu, le k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 59. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat
in stric
FRANC MIKLIČ
upokojeni vlakovodja iz Cegelnice 42
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi delavcem ŽG-Sekcija za promet Novo mesto, Sekcije za vzdrževanje prog Novo mesto, ISKRE Tene! Novo mesto, osebju interne bolnice Novo mesto, govorniku Francu Bojancu za besede ob odprtem grobu, pevcem in proštu Lapu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Dobrotljive domače so dobrave odprle izgubljencu srčno stran, studencev močnih, čistih sem željan, potapljam v dobre zemlje se vonjave. (F. Balantič)
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi
FRANCE SAJE
iz Straže
Iskrena hvala vsem, ki ste mu med boleznijo pomagali, nam pa v najtežjih trenutkih stali ob strani.
Vsi njegovi


maja 1990
DOLENJSKI LIST
|1	Zgodba o slo venskem kmetu je
>, zgodba o slo venskem narodu. Naj ' < so se po mestih pretakale še tako J pisane množice idej in ljudi, je i kmet delal po svoje naprej, varo-J val tradicijo in sprejemal le tisto, , kar je preneslo njegovo strogo ■« presojo in preizkušnje. Lahko bi J opekli, da revolucionarnost ni blizu < slovenski kmečki naravi in da je • prav to tisto, kar ga je po vojni ohranilo, saj so bile na delu močne sile, ki naj bi ga zlomile. Pa je vendarle nekako preživel valove, ki so ga poskušali odnesti z zemlje in nazadnje sam sprožil val ki je narodu prinesel novo demokracijo. Kmečka zveza je bila namreč prva stanovska in politična organizacija že takrat, ko se je o strankarstvu v mestih šele šušljalo. Pa vendar, ima slovenski kmet v odprtejši Evropi h kateri težimo, možnost za lepše življenje? Odprla se bo namreč močna in neizprosna konkurenca.
Alojz Kastelic z Malega Vrha pri Mirni Peči je tip kmeta, ki se pripravlja na preživetje tudi v naj-hujši konkurenci Je mlad, strokovno visoko izobražen, ima kmetijo in sodobno opremo. Ima tudi že precej izkušenj, saj že od malega dela doma na kmetiji ki jo je tudi njegov oče vodil dokaj napredno, preden pa je letos postal čisti kmet je pet let delal pri zadrugi kot kmetijski pospeševalec.
» j »Problem dolenjskega kmetij-
1	siva so razmeroma majhne kmeti-
2	je s prav neverjetno razdroblje-i nosijo. Le redke so nekoliko bolj
zaokrožene, da se da gospodariti Mi imamo 8 ha zemlje v dvajsetih parcelah, to pa otežkoča sodobnejšo obdelavo, pa tudi paša je nemogoča. Pol hektara velika obdelovalna parcela v enem kosu je tukaj že redkost Komasacija pa tudi ni enostavna, tako kot na ravnini, saj že sam nagib terena zahteva terasasto razparceliranost in meje med parcelami tako visoke, daje njihova izravnava nesmiselna, saj bi nastal prevelik nagib za strojno obdela vo,« p ra vi A loj z, ki tudi meni, da kmetje še vedno premalo uporabljajo nove dosežke kmetijske tehnologije in ne gredo naprej z znanjem. »Spodbude za to je danes dovolj, žal pa starejši mislijo, da je dobro tako, kot so delali doslej. Mlajših je malo, potrebovali pa bi tudi temeljitejšo izobrazbo. Že daleč smo namreč od pojmovanja, da je kmetovanje enostavno. To je poklic, v katerem moraš obvladati največ stvari, vse kmetijske stroke, poleg tega pa še strojništvo, ekonomiko in vse, kar je s tem povezano. Mnoge dolenjske kmetije imajo še vinograde, kar je veliko breme za pravega kmeta. Dolenjski kmet daje prednost delom v vinogradu, ta pa časovno sovpadajo z deli na polju. Škropljenje vinogradov in spravilo sena nekako ne gresta skupaj.«
Pa bo slovenski kmet lahko obstal in z lastnim delom zdržal pritiske tržnega gospodarjenja in tuje konkurence?
»Sam nikakor ne,« meni Alojz Kastelic, ki ima v hlevu 18 krav mlekaric in 15 telic, letno pa odda približno 90 tisoč litrov mleka. »Moja žena je zaposlena in tako je tudi pri mnogih drugih kmetijah. Vendar bi morali najti mehanizme, ki bi kmetu ob poštenem delu omogočili donosnost. Skoraj povsod po svetu je kmetijstvo močno subvencionirano kot strateška panoga. Škoda bi bila, če bi le pri nas prepustili kmeta zgolj tržnim mehanizmom in tako dokazali, da nam je malo marža narodov obstoj in kultivirano pokrajino. Prav zato je potrebno, da je vsaj za sedaj Kmečka zveza tudi politična, ne samo stanovska organizacija.«
T. JAKŠE
1
I
!
*
Metliška Vigred je neuničljiva
USODNA ZVEZA — Po čudnem naključju je smrečica vzklila v vrbini duplini podrugi meter od tal. Sedaj ni več smrečica, ampak že kar smreka, visoka kakih 5 ali 6 metrov, ki jo gostiteljica zaenkrat Se kar dobro prenaša, veijetno pa bo kmalu napočil čas, ko bo breme tega nenavadnega sožitja končno le usodno za eno, če ne za obe tako povezani drevesi. Nenavadno igro narave je moč videti v dolini potoka Šqjser pod Smolenjo vasjo. (Foto: T. Jakše)
AtUUUii
Tečaj jadranja na deski tudi v Črnomlju
V soboto prva akcija Windsurf(ng cluba
ČRNOMELJ — Verjetno malo ljudi ve, da so konec aprila v Črnomlju ustanovili Windsurfmg club, ki sedaj združuje komaj 13 članov, ki pa so bili že sposobni pripraviti sejem z naslovom Poletje-šport 90. To je sedaj edini tovrstni klub na Dolenjskem, čeprav zanimanje za jadranje na deski kot tudi za jadralno padalstvo, gorsko kolesarstvo ter vožno s kajaki in kanuji, s katerimi se nameravajo ukvaijati sekcije črnomaljskega kluba, med Dolenjci ni majhno.
»Odločili smo se, da se ne bomo udejstvovali na političnem področju, zato pa toliko bolj na ekološkem. Poleti bomo s pomočjo sponzorjev poskušali sprožiti verigo popravil jezov na Kolpi. Veijamemo, da se bo Bela krajina začela turistično razvijati, zato pa nima smisla čakati, ampak je treba nastopiti radikalno,« pravi zagnano predsednik Windsurfing cluba Dušan Vtščaj. »Prav sejem, ki ga bomo v soboto, 26. maja, pripravili pred gasilskim do-
Pozvonilo je samo trikrat
V »akciji« Halo Dolenjski list tudi prvo pismo
NOVO MESTO — V našem uredništvu smo minuli četrtkov večer le trikrat dvignili telefon za Halo, tukaj je bralec Dolenjca. Dobili pa smo tudi prvo pismo za to rubliko, ki so ga poslali krajani iz okolice postaje v Mimi Peči. Moti jih, kot so zapisali, odnos bivše Dolenjkine trgovine do zasebne trgovine Miljana v tem kraju. Trgovka, ki ji je dala v najem prodajni prostor, sedaj na vse načine nagaja. Odklopila ji je telefon in prepovedala parkiranje pred trgovino. »Morda jo moti hitra, prijazna in vsestranska postrežba, kakršne v bivši Dolenjkini trgovini nismo bili vajeni,« so zapisali v pismu.
Po telefonu nas je prvi poklical Andrej Kastrevc iz Brezovega loga in povedal, da v gostišču Pavlin v Mačkovcu pri poračunavanju s čeki zaračunajo še 3-odstotno provizijo. Poklicali smo lastnico gostilne, ki je potrdila, da pri čekih drugih bank, razen ljubljanske, res zaračunavajo provizijo, vendar le dvoodstotno. Tak znesek mora gostilničarka plačati tudi pri oddaji čekov v Ljubljanski banki. Poklicala nas je tudi Ivanka Jalen iz Žirovnice na Gorenjskem in nas najprej pohvalila za dober časopis, pohvalila pa je tudi dobre in poštene Dolenjce. Rada bi, če bi jih poleti nekaj »izvozili« na Gorenjsko, saj v planinskih postojankah Dolič in Plani-
Osma Vinska vigred v Metliki je spet privabila na tisoče obiskovalcev — Bog ________program — Popili 6000 I vina in pojedli 120 janjcev in odojkov
METLIKA — Letošnja Vinska vigred, metliška veleprireditev, je ponovno dokazala, daje neuničljiva. Že osmo leto zapored ta tridnevna »fešta« privablja v Metliko na tisoče obiskovalcev iz Bele krajine, dolenjske strani Gorjancev, sosednje Hrvaške pa tudi iz bolj oddaljenih slovenskih in hrvaških krajev. Že v navadi je, da Belokranjci, ki delajo in živijo v drugih krajih, v času Vigredi pridejo domov.
Letos je bilo vreme ob koncu pre-
STRELA UDARILA V HIŠO
DOLENJE KAMENCE — Med popoldanskim neurjem, kije divjalo 17. maja, je strela udarila v drevo ob stanovanjski hiši 28-letnega Franca Potočarja v Dolenjih Kamencah, nato pa treščila še v hišo 23-letnega Ivana Potočarja. Udar strele je zakrivil tudi manjši požar, skupne škode na obeh hišah pa je za okoli 6.500 dinajev.
SPOMINI
SKRIVAČA MARKA
RATEŽ — Danes, 24. maja, ob 17. uri bo v gostilni Vovko na Ratežu predstavitev knjige Franca Luzarja iz Gabija »Spomini skrivača Marka«. Gre za delo, zavoljo katerega je avtor v preteklosti doživel veliko gorja, med drugim ga je sodišče obsodilo na zaporno kazen, ki jo je Luzar tudi prestal. Na predstavitev knjige in pogovor z avtorjem so vabljeni vsr, ki jih še vedno meglena podoba naše polpretekle zgodovine kakorkoli zanima.
SEJEM MALIH ŽIVALI
NOVO MESTO — V nedeljo, 27. maja, bo pred športno dvorano od 9. do 12. ure spet sejem malih živali. Vabljeni!
jšnjega tedna sicer bolj prizanesljivo kot ob lanski Vigredi, ki sojo zaradi dežja skoraj dobesedno komaj spravili »pod streho«, a brez moče z neba tudi ni šlo. Lani je dekleta iz plesne skupine Arru-ba, ki zadnja leta na večerni dinamični modni reviji predstavijo najnovejše modele Beti, naliv kar »odplaknil« z odra, zadnji petek zvečer pa so poskočna dekleta in številni gledalci le ujeli tiste pol urice brez dežja, ki pa je potem še dolgo v noč narahlo škropil kljub vsemu kar lepo število »vigredarjev«.
Tudi sobota je bila sicer vremensko bolj kilava — kaže, da so ledeni možje z Zofko v Belo krajino prišli z enotedensko zakasnitvijo — padalo pa le ni. In v soboto zvečer in pozno v noč je bilo v Metliki trikrat več ljudi, kot ima to mesto prebivalcev. Živahno je bilo tudi v nedeljo, ki je že po tradiciji bolj »rezervirana« za Metličane.
Program, ki na Vigredi vsako leto zapolni vse tri dni, je bil tudi tokrat pester in bogat. Na metliških trgih se je neprestano nekaj dogajalo, napovedani program pa so v celoti izpeljali. Programje stal organizatorje blizu 100.000 dinarjev. Na Vigredi je bilo v treh dneh
POŽAR
V NOVOLESOVEM OBRATU
RAČJE SELO — Šele 16. maja so bili trebanjski miličniki obveščeni o požaru, do katerega je prišlo že 10. maja okoli 17. ure v Novolesu, TPE Račje selo. 28-letni Franc Pekolj je tisto popoldne skupaj z delovodjo Sašom Pungerčarjem nastavljal rezilo na namiznem računalniškem rez-kaiju. Ker pa niso imeli pravih nožev, sta nastavila tiste iz medipana. To je pri rezkanju povzročilo trenje, kije zanetilo požar in za tisočaka dinarjev škode. Ogenj so delavci sami pogasili.
prometa za okoli 650 tisočakov. ( prav je bilo po oceni letos več obisl valcev kot lani, pa so popili manj vi — letos okoli 6000 litrov, lani en hel liter več. Ne morejo pa se pritožiti vi’ dinski pečenarji, ki so spekli kakih 1 janjcev in odojkov. Na natančen ob čun letošnje Vigredi bo treba še ne časa počakati, a prve ocene govorijo, se bo ta velika, širše priljubljena in u ljavljena prireditev pokrila, kakšni večjega dobička pa ne bo. Kar pa jel bička, ga vsako leto koristno in pan no razdelijo. Od lanske Vigredi so primer primaknili 25 tisočakov za i kup dobrega ozvočenja, ki bo na vc za razne prireditve v Metliki, 21.0 dinarjev pa je šlo kot prispevek za ure tev grajskega dvorišča.
A. BART1
PREŽIVELI SO BREZ MATERE — Fani Bizjak z Drnovega je velika ljubiteljica živali. Njeno dvorišče jih je vedno polno. Gospodinja od nekdaj vzreja tudi zqjce. Na sliki z mladiči, ki jim je sedmi dan poginila zqjk(ja. Fani jih je začela hraniti z mlekom in humano za otroke in jih sedem od devetih obdržala pri življenju. Zdaj že vsi jedo in normalno odraščajo. Prva dva dni po poginu zajklje so bili še lačni in so z zamudo spregledali, v veliko veselje gospodinje pa so preživeli najbolj kritične dneve. (Foto: J. Teppey)
Skozi kritično oko kamere
Pavel Mihelčič odkriva disonanco med slikarjevim videnjem in resničnostjo dolenjske krajine
NOVO MESTO — Pavel Mihelčič, novomeški rojak, ki seje doma in v svetu uveljavil predvsem kot glasbenik, se je prejšnji teden mudil na Dolenjskem, kjer je na filmski trak presnel izvirna Lamutova platna in akvarele iz depojev Dolenjske galerije. Ti posnetki bodo sestavni del njegovega kratkometražnega filma Kaplja kot solza. Mihelčič je režiser, scenarist, skladatelj in montažer tega filma. Kot predvideva, bo Film končan junija meseca. Videli pa ga bomo na televiziji, in če bodo sestavjjavci filmskih programov v dolenjskih kinematografih dovzetni, morda tudi kot uvodni kratki film celovečernih filmskih predstav.
ka potrebujejo dekleta in mlajše upokojence za strežbo, gospodinjska in druga dela. Pa še s heiikopteijem se bodo peljali. Služb v tem času res ni na pretek, zato velja poklicati 064-80-543. Svež planinski zrak bi se marsikomu prilegel.
Anonimni »telefonist« je povedal, da je eden od stavkovnega odbora v tovarni prikolic Adria v IMV. Kritiziral je vodstvo podjetja, ki je krivo, da imajo kvalificirani mizaiji le 2800 din plače, daje izguba tudi zato, ker se vodilni vozijo z izposojenimi avtomobili.
J. P.
KDO JE POŽIGAL?
MALI GABER — 48-letna Marija Mi-lovec iz Malega Gabra pri Trebnjem je prejšnji teden obvestila miličnike, da je nekdo med njeno odsotnostjo v romskem naselju Mali Gaber zažgal njeno 4 krat 3 metre veliko stanovanjsko barako z vso opremo. Kot se je pokazalo, je neznanec skušal zažgati tudi barako, last Rajka Ko-vatiča, vendar požig na srečo ni uspel. Mi-lovčeva je oškodovana za 8.000 dinaijev, neznanega požigalca pa še iščejo.
van premislek o našem ravnanju s krajino in okoljem ter kot reminiscenco iz naplavin časa. V spremljavi Lamauto-vih slikarskih videnj dolenjske pokrajine, njene barvitosti in čistosti se kamera sprehodi od izvira Gospodične na Gorjancih v dolino Krke, v Novo mesto in vse do Krkinega izliva. Film je tako predstavitev Lamutovega dela, motivno povezanega s Krko in krajino ob nji, hkrati pa ekološki in časovni premislek o spremembah, ki sta jih prinesla čas in človekovo ravnanje. Zanimivo je, da scenarij ne predvideva spremnega besedila, v filmu bosta govorili le slika in glasba.
Mihelčič je za Dolenjski list razgrnil osebno ozadje angažiranja za film take vrste. Takole je v kratkem pogovoru povedal: »Mladost sem preživel v Novem mestu in se zato še čutim povezanega z njim in sploh z Dolenjsko, čeprav živim v Ljubljani vse od 1952. leta, ko sem odšel študirat. Ljudi osebno ne poznam več, kraji pa so mi ostali blizu, kot so pač človeku blizu kraji njegovega otroštva.«
M. MARKELJ
BELOKRANJSKE DOBROTE Ob vsaki Vinski vigredi, se pravi osmič zapored, pripravi aktiv ki kih žena, ki deluje v okviru KZ Mi ka, razstavo. Tokrat so v Ganglo' razstavišču ženske pripravile jedk sojih včasih ob trenju lana pripra' li za terice, od predzajtrka do veči ter belokranjske velikonočne jedi. ogled pa so dale še ročna dela svi mam in babic, nekatera stara tudi in več let. (Foto: A. B.)

MOULIN ROUGE V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ — V diskoteki Grl kjer nastopajo najrazličnejše populi glasbene skupine Slovenije, bo v sob 26. maja, nastopil tudi popularni dr Moulin Rouge. Sponzor prireditve I Kompasova poslovalnica iz Novega tf' sta, ki bo izžrebanemu obiskovalcu on1 gočila brezplačno potovanje v Benetke
studio
v.
vica narodnozabavne glasbe ia D in Dolenjskega lista
Scenarij, režija, montaža filma Kaplja kot soka je vla Mihelčiča.
in glasba v rokah Pa-
V filmski ekipi so poleg avtorja filma Pavla Mihelčiča še direktor fotografije Janez Verovšek, snemalec Jure Verov-šek in tonski snemalec Marjan Horvat. Producent je Viba film.
Pavel Mihelčič si je kratkometražni film Ka vrsten el
plja kot solza zamislil kot svoje-;kološko in kulturološko zasno-
Dušan Vrščqj
mom v Črnomlju, naj bi bil odskočna deska za naše nadaljnje delo. Računamo pa tudi na izkušnje tovrstnih klubov iz Bavarske in Avstrije, s katerimi bomo kmalu navezali stike,« načnuje Vrščaj.
Na prireditvi, ki bo trajala od 10. do 23. ure, bo po Vrščajevih zagotovilih moč videti marsikaj, vsaj če sodimo po zvenečih imenih številnih razstavljavcev. Med drugim bodo obiskovalci lahko brezplačno opravili tudi hitri tečaj jadranja na deski, tisti, ki jim tak tečaj ne bo zadostoval, pa se bodo lahko vpisali tudi v šolo surfanja ali jadranja v razredu optimist na Pagu, imeli pa bodo 30 odst. popusta. Organizatorji pričakujejo velik obisk sejma. Seveda tudi tokrat niso pozabili na zabavo, za katero bodo poskrbeli skupina Orhideja in Anton Grahek iz Črnomlja ter Can-can girls iz Adlešičev.	M. B,-J,
Halo, tukaj Dolenjski list!
Novinatji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinaijev vam bo rad prisluhnil.
LESOTON
Žreb je prejšnji teden podelil nagrado za sodelovanje pri oblikovanju lestvice ERIKI CERAR z Obrha. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica najbolj priljubljenih narodnozabavnih melodij pa je za ta teden, z eno novostjo, takšna:
1	(3) Med temnimi gozdovi — ANSAMBEL L. LESJAKA
2	(1) S pesmijo na ustih — ANSAMBEL SLOVENIJA
3	(2) Ob reki - SPOMIN
4	(7) Ne joči, Slovenija — SLOVENSKI MUZIKANTJE
5	(4) Raj pod Triglavom — ANSAMBEL L. SLAKA
6	(—) Kaj je ljubezen — VESNA
7	(6) Za materin praznik — BRATJE IZ OPLOTNICE 9 (8) Ha ha, Košir se še ne da — AVSENIK
10 (9) Ko je praznovanje — ANSAMBEL M. KLINCA
8	(—) Vinska vigred — KVINTET KRES
Predlog za prihodnji teden: Ne čakaj na maj — ANSAMBEL COF
&4
wwvwwwwwvwwvwvwwvvwwwwwwvvr.
Glasujem za:
Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto
■kozerija	1
ATE, JE SLOBODAN RES OGROŽEN?
— Ate. kateri iezik na vovori — Sva bila zadnjič pri zobo- list?
— Ate, kateri jezik pa govori Slobodan?
— Misliš tovariša Slobodana?
— Vprašujem te o svojem sošolcu Slobodanu.
— Mislim, da govori slobodan-ščino.
— Mi pa govorimo repičevinš-čino, kajne?
— Natanko tako.
— Slobodan pravi, da je njegov jezik v Repičevi dragi ogrožen, da ga vsi silijo govoriti repičevinščino.
Sva bila zadnjič pri zobozdravnici?
— Sva.
— In kako je govorila?
— Vse prej kot repičevinščino.
— Govorila je slobodanščino. Pa zdravnik?
—- Nisem ga razumel verjetno je bila slobodanščino. Kaj pa natakar v hotelu Večna izguba, ate? Kako je on govoril?
— V slobodanščinL — Pa stric, kamor si šel po potni
list?
— Tudi v slobodanščinL
— Tudi stric Komolčič, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Repičeva draga, se je pogovarjal z nama v slobodanščinL kajne, ate?
— Ne spominjam se.
— Je, je, Pri razbiti buči Ti si pil pivo, on pa brizganec. Govoril je v slobodanščinL vem.
— Naj bo.
— Pa stric sladoledar tudi
— Kateri?
Tisti na koncu Ceste bratstva in enotnosti.
— Bo že držalo.
— Pa naš tovariš za glasbeni pouk tudi govori slobodanščino.
— In kaj potem?
— Ne gre mi v gla vo ogroženost njegovega jezika.
— Ko boš odraste! boš razumel
—- Kolikor bolj razmišljam o tem, ate, se mi zdi, da je ogrožen moj, ne pa Slobodanov jezik.
TONI GAŠPERIC