SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedlcija v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeuiSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. V Ljubljani, v petek 23. februvarija 1894. Letnilt XXII Deželni zbor goriški. Ednajsta iu ob ednem zadnja seja letošnjega zasedanja je bila v torek dne 20. februvarija ; napovedana je bila že ob 10'/» uri predpoldne, a deželni glavar jo je mogel otvoriti še le ob 11 V« uri. Po prečitanem in potrjenem zapisniku prejšnje seje naznanja deželni glavar, da je prejel od političnega društva „Sloga" neki dodatek k že imenovani prošnji za podporo v ustanovitev slov. obrtnijske šole v Gorici, ali ker se ima že danes zaključiti deželni zbor, zato ne more te nove prošnje izročiti nobenemu odseku. Predno se preide na dnevni red, d& dež. glavar besedo poslancu dr. Roji cu, ki v svojem in v imenu tistih tovarišev, kateri so bili podpisali že znano interpelacijo glede pouka v nemščini na tukajšnjem gimnaziju, stavi vprašanje do vis. c. kr. ministerstva glede odgovora, katerega je dal v prejšnji seji c. kr. vladni zastopnik na ono interpelacijo in v katerem odgovoru je hotel skoraj vsa v interpelaciji navedena dejstva zanikati, kar je, kakor pravi ta nova interpelacija, vzbudilo po celem mestu začudenje. Nato se preide na dnevni red. Pred vsem sledi poročilo finančnega odseka o prošnji slovenskega političnega društva .Sloga", da se mu podeli podpora za ustanovitev slovenske obrtnijske šole v Gorici, V imenu odseka je poročal poslanec dr. Verzegnassi in stavil predlog, da se glede na to, ker ne pripada političnemu društvu, ampak c. kr. vladi, ustanavljati šole in ker zaradi pomanjkanja statističnih podatkov cela stvar še ni zrela, prošnja odstopi deželnemu odboru z naročilom, da napravi potrebne poizvedbe in v prihodnjem zasedanju o tem poroča. K besedi se oglasi edini poslanec dr. R o j i c ter prosi, da bi smel čitati svoje poročilo o tej zadevi. Ker dr. Rojic v odseku ni bil naznanil, da hoče staviti predlog manjšine, drugače pa po opra- vilnem redu ni dovoljeno čitati nikakih poročil, ampak se sme le govoriti, zato je deželni glavar vprašal zbor, ali zbor privoli prečitati tako poročilo. Zbor privoli. Poročilo je bilo zelo dolgo in obširno; dr. Rojic je dokazoval korist in potrebo take šole ali ker slednjič ni stavil nikakega predloga, zato je dal glavar glasovati le o predlogu odsekove večine. Za ta predlog so glasovali vsi poslanci, zunaj poslanca grofa Alfreda Ooroninija, ki je med glasovanjem zapustil zbornico. Potem poroča poslanec dr. M a u r o v i c h o proračunu deželnega zaloga za 1. 1894. Vsled poročila bi znašali stroški 256.789 gld., in dohodki 126.054 gld., torej ostane primanjkljej 130.735 gld. Da se založi ta primanjkliej deželnega zaloga, se bodo tirjali ti-le deželni davki : 1. Priklad po 8% na skupno vsoto državnih zemljiščnih davkov. 2. Priklad po 12°/0 na skupno vsoto državne najmarine, hišarine, obrtnine in dohodarine. 3. Priklad po 20% na užitnino vina, mošta in mesa. 4. Davščina 50 kr. od vsakega hektolitra na drobno potočenega piva. 5. Davščina 18 kr. od vsakega litra na drobno potočenih opojnih tekočin, navedenih v členu I. B. II. točka 1. postave z dne 18. maja 1875, in 10 kr. od vsakega litra v 2. točki istega postavnega člena navedenih tekočin. 6. Davščine od piva in opojuih tekočin se ne smejo pobirati ne pri izdelovanju, niti pri vpeljavi. 7. Zastran načina, po katerem se ima pobirati davščina od piva, zlasti zastran oseb, od katerih, in pogojev, pod katerimi se ima tirjati, glede kontrolne oblasti organov, katerim je izročeno pobiranje, in glede kaznovanja prestopkov veljajo jednaka pravila, kakor za pobiranje erarske užitnine. Dalje se po predlogu poročevalca poslanca dr. J. viteza Tonklija potrdi proračun zemljiščno- odveznega zaklada za 1. 1894; v pokritev stroškov se bode tirjal priklad po 9°/0 na vse izravne državne davke. Četrta točka dnevnega reda je bilo poročilo pravnega odseka o prošnji učiteljev za podelitev volilne pravice. Po predlogu odsekovem, v čigar imenu je po-roval posl. dr. Verzegnassi, se prošnja odstopi deželnemu odboru z naročilom, da po storjenih poizvedbah, koliko volilcev prilično po raznih občinah spada v I. in II. volilni razred, in ker bi se vsled tega, ko bi se učiteljem podelila volilna pravica v ednem ali drugem razredu, tudi ravnotežje med posestniki in neposestniki-volilci zelo spremenilo, poroča in morda že predloži potrebni postavni načrt v prihodnjem zasedanju. Konečno poroča še posl. dr. Verzegnassi v imenu šolskega odseka o prošnji učiteljev za zboljšanje plač. Za predlog odsekov so glasovali vsi poslanci. Ko je bil s tem zvršen dnevui red, se oglasi e. kr. komisar ter naznani, da je vsled najvišje odredbe deželni zbor zaključen. Nato je dež. glavar v daljšem govoru omenjal, kaj se je vse sklenilo v tem zasedanju, povdarjal složno delovanje poslancev obeh narod nos tij v prid in prospeh dežele, opozoril poslance na petdesetletnico vladanja, katero bode v malo letih praznoval presvitli cesar. Pri tej priliki hočejo Goričani. rekel je glavar, če tudi ne s takim zunanjim bliščem in drugimi javnimi ustanovami, kakor morejo druge premožnejše kronovine, blagoslavljati dan, ko je sedanji cesar zasedel prestol slavnih Habsburžanov. S „živio"- in „evviva"-klici na cesarja je glavar sklenil zbor in letošnje zasedanje, ter si izprosil od zbora privoljenje, da sme po stari navadi deželni odbor potrditi zapisnik zadnje seje. LISTEK Fr. Smetana in njega glasba. V povestnici svetovne glasbe imenuje se s častjo ime: Bodrich Smetana. Glasba njegova, nedavno še omejena na ožjo domovino, oprostila se je teh mej, ter potuje od mesta do mesta, od dežele do dežele iu konči v središče Slovenske, šireč po vsem olikanem svetu slavo češkega imena. Posebno pa Smetanova glasba še pretresa Slovana. In kaj bi tudi ne? Saj prihaja naravnost iz slovanskega srca, saj je vzrastla iz najnotrajnije pod-stave narodnega duha — iz proproste ljudske narodne pesmi. In kdo bi ne ljubil te pesni, ki se raduje z veselim in bolestno tuguje z žalostnim? Baš zbog tega je Smetanova glasba vsakemu tako mila. In vzbuja li veliko občudovanje Smetana kot glasbenik še večje občudovanje vzbuja Smetana, ta odkritosrčni, iskreni rodoljub, čegar ljubezen do domovine ni poznala mej. Ljubljeni domovini svoji posvetil se je vsega, jedino ž njo in za nje je živel, čutil in tvoril. Mar mu ni bilo koristij, kojih mu je ponujala tujina, ni se brigal za slepo zavist mnogih čeških kratkovidnežev, ki so mu predbacivali „da ponemčuje češko glasbo", ne za surovo nehva-ležnost, s katero so mu mnogi njega rojaki plačevali njega ljubezen do domovine .... „Radi tega ima vsak ne glede na dobiček in slavo delovati za domovino, a ne za tujino, ker smo tu, in imamo li nadarjenost, dolžnost naša je delovati v slavo domovine in ne begati za dobičkarijo. Doma je polje za vsakega, in dela kdo inače, je to izdajstvo." To so one spomenske besede Smetanove, koje je spregovoril v praškem konviktu dne 8. avgusta 1. 1879., v istini zlate besede, ki so mu bile zvezda vodnica vse življenje. * * * Oče Prid. Smetana je bil pivovarnik in imovit, služboval je od I. 1821. pri grofu Waldsteinu v Lju-tomišli. Sin Friderik se je porodil dne 2. marcija 1. 1824. Ko je bil Friderik star pet let, dobil je gosli. Vse njegove misli vrtele so se okrog tega glasbenega nastroja. Očelu ni bilo to dokaj všeč. In kaj je storil Friderik? Da bi ne bil kaznovan in da bi mogel igrati na svoje omiljene gfisli, skril se je često neopažen v kamrico in tu je igral marljivo. Nekoč slišijo njegovo igro očetovi prijatelji, ter mu prigovarjajo, naj nikar ne brani sinu igranja. Oče mu na to da A. Chmelika za učitelja. Deček je jako vspeval v igranju na gosli, nasprotno pa ni imel dokaj veselja za glasovir. Leta 1831 dobil je Friderikov oče v zakup pivovar v Henrikovem Gradcu, tja se je potem preselil. Tu se je Friderik uril v glasbi; učitelj njega j« bil izborni goslar in orgljar Ikavec; učil ga je tako vspešno v petju, da je v 14 dneh pel sopra-nove partije. Najkrasnejši trenotki bili so za Smetano, ko je prvikrat pel v cerkvi. Ta dan je oče priredil veliko gostijo. Tako so minola štiri leta v Henrikovem Gradcu ; potem ga pošlje oče v šolo najprej v Jiglavo in potem v Nemški Brod. Toda hrepenenje Smetanovo po glasbi v teh mestih ni bilo oživljano, torej prosi očeta, naj ga pošlje v Prago — središče vsega glasbenega življenja češkega. Leta 1839 vsprejme slavni učenjak in rodoljub Jungmann, ravnatelj staro-meškega praškega gimnazija, Friderika v svoj zavod. Iskrena želja se mu je torej spolnila: bil je v Pragi. Z vsemi svojimi mladimi, navdušenimi silami posvetil se je glasbenim študijam. Posetil je tu vsak C Vv- Nova postava o plači učiteljev na Goriškem. Iz Gorice, 20. febr. Končna razprava in glasovanje ni prineslo nič novega. O Gregorčičevem predlogu ni duha ne sluha. Odsek ga je zamolčal v poročilu iu poslanci so sedeli, kakor da ne vedo, o čem gre. Cemu tudi de-monstrovati? Italijani so že vlaui izrekli, da bodo rajši glasovali za svojo smrt, kakor za Gregorčičev predlog. Kot zastopniki svojih volilcev so pač morali tako storiti. Upanje okrajnih šolskih svetov in slovenskih posestnikov, da se ustanovi deželui šolski zalog je šlo po vodi. Zato bo treba naložiti okrajem nove doklade,da se pokrijejo stroški nove postave. Toda tudi želji učiteljev ni popolnoma ustregel deželui zbor, ker so bili zopet na potu italijanski poslanci. V kolikor so se ti udali, toliko se je storilo. Verzegnassi je navedel dva razloga, zakaj ni mogel ni odbor ni odsek ustreči željam učiteljstva. Prvič so se vsi okrajni šolski sv&i (v kojih sede posestniki) izrekli proti vsakemu povišanju iz okrajnih zalogov, drugič je pa tudi res, da je naša dežela preubožna, da bi mogla dajati večje plače. V naši deželici je 47.350 posestnikov, a od teh je samo 3 5 3, ki imajo letnih dohodkov od 500 gld. naprej. Od teh imovitejših morda ni 3 0 Slovencev v celi deželi. Nova postava stopi v veljavo dne 1. jan. 1895 in se glasi: Po predlogu deželnega zbora poknežene Svoje grofije Goriške in Gradiške ukazujem tako: § 1. Učiteljsko osebje na občnih javnih ljudskih šolah obstoji iz nadučiteljev, učiteljev in pod-učiteljev. Enako je razvrščeno tudi učiteljsko osebje dekliških šol. § 2. Na občnih javnih l,udskih šolah so učitelji razvrščeni v tri razrede, to je: I. razreda z..... 600 gld. II. h n..... 500 „ III. „ ...... 400 „ letne plače. § 3. V šolskem okraju goriškega mesta ie število učiteljev I. razreda pet desetink, učiteljev II. razreda tri desetinke in III. razreda dve desetinki skupnega števila stalno nameščenih učiteljev tega okraja. (Poprej je bilo v I. razredu maksimum 6/12, v II. 3/12.) V drugih šolskih okrajih je število učiteljev I. razreda dve desetinki, II. razreda štiri desetinke in III. razreda štiri desetinke skupnega števila stalno nameščenih učiteljev dotičnega okraja. (Poprej je bilo v I. razredu maksimum 1/12, v II. razr. 3/12.) § 4. Kdor ima pravico učitelje predstavljati (imenovati), povišuje učitelje svojega okraja po predlogu ožjega okrajnega šolskega sveta. Deželno šolsko oblastvo izd& dekret v zmislu §§ 12. in 13. zakona z dne 10. marcija 1870, štev. 18 dež. zak. § 5. Učitelji in podučitelji, stalno nameščeni, ki so skozi pet let ua kateri občni javni ljudski šoli v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel zaporedoma z dobrim uspehom učiteljevali, dobijo 10 odstotni povišek svoje plače in tako od petih do koncert, vsako glasbeno produkcijo. Doma je pa prirejal take skladbe za orkester na lok ter igral s prijatelji. Da je pri tem zanemarjal gimnazijo in vedo, je umevno. Ali dolgo ni trajalo to zlato življenje. Ko nekoč Friderik zopet prireja v svoji sobici polko, kojo je baš slišal, za svoj glasbeni krog, odpro se duri in pred njim stoji — oče. Kot bi bila udarila strela v hišo, tako se Friderik ustraši očeta. Stari Smetana di sinu, da gre vprašat Jungmanna, kako napreduje v šoli. VrnivSi se, da sinu mesto dolzih razgovorov in bridkih očitanj — zaušnico; na to ga pošlje v plzenjsko gimnazijo. V Plznju se Smetana ni mogel tako pečati z glasbenimi študijami, kakor v Pragi; toda i tu je prevladalo v njem hrepenen;e po glasbi. Kmalu je postal ljubljenec Plznji glasovirni virtuoz Smetana. Sorodniku profesorju Smetani je delal dosti preglavice. V treh letih se konečno uveri prof. Smetana, da Friderik ni ustvarjen za študije. To naznani očetu, da ne bo žel njega siu dosti slave v študijah in da bo postal bodisi velik glasbar, ali pa velik — postopač. Stari Smetana, videč, da je vse marno, ni mu branil dalje študij v glasbi, toda odtfguil mu je zajedno vsako denarno podporo. (Dalj« sledi.) petih let, dokler ne dosežejo poviška za šesto pet-letje (petletnino). (Novo.) § 6. Kdor vodi katero občno javno šolo, ima pravico do poslovnega priklaiia, določenega v letnem znesku 30 gld., če je šola enorazredna, 50 gld., če je dvorazredna, • 75 gld., če je trirazredna in slednjič 100 gld.. če je štiri ali večrazredna. § 7. Kdor vodi katero Šolo (§ 12. zakona z dne 14. maja 1869 drž. zak.), ima pravico do stanovanja obsegajočega vsaj dve sobi in potrebne stranske prostore. Ce se mu ne odkaže stanovanje, gre mu za isto odškodba v goriškem mestu 200 gld., v drugih krajih pa 100 gld. na leto. § 8. Določila predstoječih paragrafov veljajo tudi za učiteljice, samo da imajo one dobivati 80 odstotkov dohodkov določenih za učitelje. § 9. Učitelji in podučitelji dobivajo stanarine letnih 160 gld. v goriškem mestu in letnih 80 gld. v drugih šolskih okrajih. Učiteljice in podučiteljice dobivajo stanarine letnih 120 gld. v goriškem mestu in letnih 60 gld. v drugih šolskih okrajih. § 10. Podučitelj dobiva letne plače 300 gld., podučiteljica 280 gld. § 11. Učitelji občnih javnih ljudskih šol so oproščeui plačevanja tistih doklad k dobodarini od svojih dejaujskih plač, od poslovnih prikladov, pet-letnin in od stanarine, katere se pobirajo za deželni in zemljiščno-odvezui zalog, za občiue, za okrajni zalog občnih javnih ljudskih čol in za zalog okr. cest; oproščeni so dalje plačila morebitnih zaostankov na teh dokladah za ves čas, kar ga preteče do tistega dne, ko stopi v veljavo ta zakon. § 12. Ta določila ne spreminjajo pravic do večjih dohodkov, ki so jih učiteljske osebe že za-dobile vsled deželnih zakonov z dne 10. marcija 1870, štev. 18 dež. zak., 16. oktobra 1875, štev. 28 dež. zak. in 4. marcija 1879, štev. 9 dež. zak. § 13. Ta zakon stopi v veljavo dne 1. januvarija 1895. Po njem se razveljavljata zakoua z due 4. marcija 1879, štev. 9 dež. zak. in 16. oktobra 1875, štev. 28 dež. zak. in nehajo veljati vsa določila zakona z dne 10. marcija 1870, štev. 18 dež. zakona, katera se ž njim ue vjemajo. § 14. Mojemu ministru za bogočastje in uk je naročena izvršitev tega zakona. Deželni zbor koroški. Iz Celovca, 20. februvarija. XXIII. seja, due 12. februvarija. Nekateri predlogi se izroči odsekom, poročilo o stanju deželnega zaklada in o zakladu za ustanove se vzame na znanje. Po daljšem razgovoru, katerega so se udeležili tudi (priporočaje dotični predlog) mil. gospod knezoškof dr. J. K ah n, se dovoli 300 gld. za načrt, kako preložiti cesto čez Slapski klanec pred Sv. Krvjo in 4000 gld. podpore za zidanje. O debati glede postrežbe v novi bolnišuici in dotičnem predlogu g. Einspielerja sem že poročal. XXIV seja, dne 13. februvarija. Sprejme se predlog, da dežela prevzame za 100.000 gld. glavnih delnic ziljske železnice, ter predlog, naj se vlada naprosi, da bo deželne zbore redno sklicevala vsako leto začetkom januvarija za 6 do 7 tednov. Nekaterim občinam se dovolijo, drugim odrečejo šolske podpore. O prošnji koroških učiteljev, naj se na drug način vravnajo njih plače, se sklene, sklicati posebno euketo. Ob jednem se sprejme predlog, naj se ustanovi več nadaljevalnih šol. Zastran pokojuine kmetskih poslov se sklene, počakati tako dolgo, da se ustanovijo od vlade priporočene kmetijske zadruge. Sicer pa se je o tej stvari posvetovati tudi s kmetijsko družbo. Prošnje razuih dijaških in šolskih društev na Dunaju za podporo se odbijejo. XXV. seja, dne 14. februvarija. Sklene se, da prevzame dežela za 150.000 gld. glavnih delnic od železnice Wolf$berg-Zeltweg. Dovoli se nekaj manjših podpor. O predlogu poslanca Kirschnerja, naj bi država odkupila zasebne mute, se sklene, naj stopi deželni odbor o tej zadevi v dogovor z vlado. Za izvanredne cestue stavbe v letu 1894 se dovoli 20.700 gld. Poslanec Muhlbacher predlaga, naj se ustanovi poseben zaklad, iz katerega se bodo pokrivali troški za slike zaslužnih mož, zlasti deželnih glavarjev. Dežela naj bi v ta namen dajala po 300 gld. na leto. XXVI. seja, dne 15. februvarija. Poslanec Posch poroča o novem štatutu celovškega mesta, ki se nespremenjen potrdi. Sklene se, napraviti več zemljevidov koroške dežele, na katerih se bodo videle sedanje meje davčnih in katastralnih občin. Cesta iz St. Petra v Zrelec se ne sprejme med deželne ceste, pa dovoli se jej 335 gld. letne podpore. Mestu Piiberku se dovoli živinozdravnik z letno plačo .500 gld. proti temu, da mu tudi mesto da nekaj stalnega zaslužka. XXVII. seja, dne 16. februvarija. Za kirur-gični oddelek deželne bolnišnice se sistemizuje tretje zdravniško mesto s 600 gld. plače iu prostim stanovanjem. Poslanec Muri poroča o svojem predlogu zastran preložitve jezerske ceste. Deželnemu odboru se naroči, naj o tem obravnava z deželno vlado. Dolga debata je bila o novi bolnišnici, ki je proračunjena na 527.700 gld. Govorili so dr. Luggin, Ghon, dr. Prettner, dr. Abuja, dr. Posch iu Pongrac, ki je uaglašal, uaj se pri zidanju misli že nato, da se bodo kedaj še poklicale v novo hišo usmiljene sestre! Kajti ozirati se bode moralo tudi naglas ljudstva, ki je za usmiljene sestre. To je pripoznal celo tudi poročevalec Luggin, da so liberalci to stvar iz deželne zbornice spravili le zaradi „načina", na kateri se je tam razpravljala I Predlogi o bolnišnici se sprejmejo; samo poslanec dr. Prettner glasuje proti. Razpravlja se več manj važnih zadev in dovoli nekaj podpor. Vlada se ima naprositi, da olajša kmetovalcem nakup živinske soli. XXVIII. seja, dne 17. t. m. Bila je debata o ustanovitvi deželne hipotečne banke. Govorili so dr. Steinwender, grof Gces, dež. predsednik, dr. Prettner in Kirschner. Z 19 proti 13 glasovom se sklene, da se ima vršiti specijalna debata. Zi prvotne troške se dovoli 20.000 gld. Letni troški so proračunjeni na 9000 gld. Koj za tem je bila specijalna debata. Predlogi so se sprejeli. Poroča se o popravku zemljiško - davčnega katastra, o raznih ustanovnih zakladih in odkod ja dobiti onih 300.000 gld., kateri so se dovolili za grajenje železnic. Več občinam se dovole za šole podp Te. XXIX. in zadnja seja, dne 19. februvarija. Poroča se o vravnavi Gline. Vladi se priporoča zidanje železnice preko Tur. O proračunu deželnega zaklada poroča poslanec Herbert-Kerch-nawe. Potrebščine je 1,112.172 gld., pokritja 237.793 gld., torej p r i m a n j k 1 j e j a 874.379 gld., ki se ima pokriti z 20odstotno doklado na vžitninski davek (37.618 gld ), s 46odstotno deželno doklado (694.600 gld ) in doklado na žgane pijače (125.000 goldinarjev), 39.383 gld. se ima pokriti iz gotovine. Debate o ti točki, kakor navadno, ni bilo I Deželnemu odboru se naroča, naj se sporazume z vlado, kako se naj uvede v kmetskih občinah direktna volitev in pomnoži število volilnih krajev. Deželni glavar v daljšem govoru omenja vse zadeve, o katerih je sklepal deželni zbor v zadnjem 41dnevnem zasedanju. Zlasti se spominja dež. hipotečne banke, nove deželne bolnišnice, vravnanja voda itd., se zahvali poslancem za njih trud, deželnemu predsednku za naklonjenost in konča s „hoch"-klici cesarju. Knez Rosenberg se zahvali deželnemu glavarju in ko je spregovoril tudi deželni predsednik, sklene glavar ob 1. uri četrto zasedanje. ___—m— Politični pregled. V Ljubljani, 23 februvarija. Gregorig in dunavska uravnovalna komisija. Poslanec Gregorig je v dolenjeavstrij-skem deželnem zboru letos hudo grajal razne sleparije pri podeljevanju ustanov in pa pri urejevanju Dunave. Semtertja je pa malo predaleč segal in ni imel nabranega gradiva, da bi mogel vse dokazati, kar je trdil. Stvar je precej težavna, ker v tacih slučajih večkrat ljudje, od katerih kdo dobi informacije ne maraio pričati. Liberalna večina dtželnega zbora je bila sklenila, da se izvoli poseben odsek, kateri uaj preiskuje, v koliko je utemeljeno, kar je trdil Gregorig o postopanju komisije za uravnavo A- J t Dunave. V to komisijo je zbor izvolil seveda skoro same liberalce. Gregorig pa ti i hotel priti pred to komisijo, ker vaujo ni imel nubetiega zaupanja. Komisija je izdelala o stvari poročilo in predlagala, da se izreče obžalovanje, ker je jeden poslancev nepravično dolžil poduuavsko komisijo. Zbor je seveda vsprejel ta predlog. SolnograSki deželni zbor je tudi v mi-nolem zasedanju se posvetoval ob osnovi deželne hipotečne banke. To stvar posebno zagovarja dvorni svetnik Lienbacher, ki pa nima sreče. Vzlic vsem njegtvim zavijanjem še celo vsi njegovi pristaši niso prišli do prepričanja, da bi deželna hipotečria banka zares bila v korist deželi. Drugi poslanci so pa vsi glasovali proti osnovi take banke. V deželnem zboru Solnograškem so torej gledč na hipotečno bauko istih uaaorov, kakor večina kraujskega deželnega zbora. — Sanitetni zakon se tudi letos ni sklenil, ker so se deželni poslanci zbali stroškov. Po njih mnenju bi tudi z novim zakonom se ne odpomoglo pomanjkanju zdravuikov. Treba je le olajšati študije. Več govornikov je nanašalo, da naj bi se ti.-ti, ki se hočejo učiti zdravilstva, že iz šeste šole morali pustiti na vseučilišče. Civilni zakon na Ogerskem. Grof Apponyi je v zbornici poslancev v jako jedrnatem govoru pobijal vladno predlogo o civilnem zakonu. Dokazoval je, da se ž njo ne napravi verski mir v deželi, temveč se le prav poostre verski razpori Državna veljava se s civilnim zakonom ne bode utrdila, temveč še pomanjšala. Poleg tega so še drugi pomisleki. S civilnim zakonom se povekšajo finančna bremena. Treba bode skrbeti za odškodovanje duhovščine, posebno protestantske, ki zgubi prtcej dohodkov. Vladna predloga je jako poman-kljiva. Niti tega ni v njej določeno, kedo bode sklepal zakone v imenu države. Napačno je mnenje, da jediui civilni zakon zadošča zahtevam liberalizma iu napredka. V Angliji nimajo civilnega zakona, pa so vendar Angleži kulturni narod. Tudi Deak iu Julij Andrassy nista bila za civilni zakon. Pterst*o zastonj izposodilo starejše puške Pri-glase vsprejema sedaj rez nadlajtenaut Gustav David na Duiiaju, Dreihufeisengasse 13. Dovolj je, da se mu uaznani z dopisnico; tam se dobodo i udi p avila društvena, ki nima uamena pouemče-vati, kakor se izrecno poudarja! (Velik vihar) napravil je mnogo škode v Dal-lasu v drvavi Texas v Ameriki. Več poslopij je popolnoma r»zr..šilo. Jeden deček je mrtev, več druzih oseb pa ne ar^o ranjenih. Škode je nad 100.000 dolarjev. (Omladina.) Od 22 zaprtih obsojencev je 21 se izjavilo, da takoj nastopijo kazen, 8 obsojencev si je izprosilo čas, da se premislijo in 3 so pa napovedali pritožbo proti previsoki kazni. Ce tudi je 21 obsojencev napovedalo, da takoj nastopijo kazen, vendar so njih prvotni zagovorniki in sicer v imenu njih starišev vložili pritožbo ničnosti. Kazen so le zaradi tega nastopili, da se >|im bode računala od dne obsodbe, ko bi pritožba ničnosti ostala brez vspeha. (Novo uniformovanje vojakov.) Te dni so v vojnem ministerstvu pod predsedništvom vojnega ministra Kriegshammerja se posvetovali o novem uniformovanju vojakov. Teh posvetovanj sta se udeležila tudi nadvojvodi Albreht in Viljem. Govori se, da so se odločili, da vpeljejo modrosive uniforme za pešce (Iz Prage,) 15. febr.: Prejšnji teden je umrl tukaj g. Jos. Lammer. star 82 let. Njemu se morajo češka gasilua društva zahvaliti za vzorni red, kajti on je praške gasilce organiziral po vojaškem načinu, in po praškem gas. društvu so se ravnala druga. Gasilski načelnik je bil 25 let, in sodeloval je pri najhujših in najnevarnejših požarih. Odlikovan je bil z zlatim zaslužnim križem, papeževo in voj-skino svetinjo. — Maffersdofsko cerkev so hoteli anarhisti z ognjem pokončati. Po noči je bil videti ogenj v stolpu pod uro. Hudobneži so polili polena, cunje s petrolejem in zažgali. Ogenj so še o pravem času pogasili iu še isto noč prijeli dva človeka, na katera leti sum. — V Vapenem Podoli se je razpočil dinamit v hiši lastnice kamnoloma Kubel-kove Dinamit so dali na peč sušit, poiem pa nanj pozabili. Kuhinja in del hiše je razdjan, kakor tudi gospodinja in jeden delavec močno ranjen, le čudno, da se ni trem otrokom, ki so se pred kuhinjo igrali, nič zgodilo. Ali jih ni angelj varuh varoval? — Zanimivi so podatki o nedeljskih lovcih. V 12.348 občinah so sprožili vlani črez 37 milijonov strelov. Zadeli so: 40 odraščenih ljudij, 7 dečkov in 3 dekleta. Dalje so ubili 3 vole, 12 krav, 132 telet, 275 koz, 59 ovnov, 73 ovac, 3671 lovskih in 11.419 drugih psov itd. Lovcev je bilo ustreljenih 33 in ranjenih 3014. Ni čuda da so morali plačati spretni lovci raznih stroškov črez 1 milijon gld. — Pred nekaj dnevi je tu razsajal grozen vihar, ki je napravil na poslopjih mnogo škode, pa tudi ljudi na ulicah premetaval. To priliko je uporabil jetnik Št^gr, da bi pobegnil iz ječe. Na dvorišče je prišel iu vzlic okovom na nogah je plezal po strelovodu, potem pa padel in ni mogel naprej. To je že njegov četrti poskus osvoboditi se. Sedaj je pa v svoji celici prikovan. — 11. t. m. je umrl dr. K. L. vitez Klaudy, od leta 1879. je bil namestnik maršalov v češkem zboru. — Lista .Križ", o kojem sem zadnjič poročal, se je tiskala druga številka v 30.000 iztisih. — G. poslanec Eim je zelo ponosen na to, da mu pošiljajo njegovi volilci zaupnice. Toda te zaupnice g. poslanec sam spiše in je pošlje, da se podpišejo. Tega se gotovo ni nadejal, da bodo njegovi volilci v Hlinsku mu to-le naredili: „z Vašim nam poslanim razglasom se strinjamo in Vam izražamo svoje zaupanje", so zapisali in poslali v „Nar. Listy", odkoder jo je dobil nazaj. Čeden zastopnik! — V tovarni Giuzkeya pri^ Libercu štrajka 1000 delavcev, ker je bilo 26 delavcev odpuščenih. (Uradniške uniforme v Ameriki.) Stumpf, višji nadzornik za priseljevanje v Ameriko, je zaukazal, da morajo vsi uradniki, ki imajo opraviti s priseljenci, nositi uniformo. To pač zaradi tega, da se preprečijo kake sleparije. (Razpisane službe.) Na jednorazrednici v Ostrož-nem Brdu je razpisana služba učitelja s plačo četrtega razreda in prostim stanovanjem. Prošnje so poslati do 5. marca okrajnemu šolskemu svetu v Postojini. Nadalje so razpisane službe na jednorazrednici v Božakovem z letno plačo 450 gld., prostim stanovanjem ter 30 gld. vodstvene priklade, učiteljska] služba na jednorazrednici v Gribljah z ravno tako plačo in učiteljska služba na trirazrednici v Semiču z letno plačo 500 gld. Poslednja služba se začasno da tudi učiteljici, ko bi ne bilo moških prosilcev. Prošnje za te tri službe naj se pošljejo do 25. marca okrajnemu šolskemu svetu v Črnomlju. Na veliki gimnaziji v Ljubljani odda se služba šolskega sluge h 300 gld. letne plače, 75 gld. aktivitetne priklade iu prostim stanovaniem. Prošnje je poslati do 15. marca deželnemu šolskemu svetu. (Premoženje Rotschildov) znaša vkupe 10 milijard frankov. Leta 1875 ni znašalo niti 5 milijard. V osemnajstih letih se je premoženje podvojilo Narodnogospodarski pisatelj Meier je izračunal, da bodo leta 1965 Rotschildi že imeli 300 milijard premoženja. Od dohodkov tega premoženja bi lahko vzdržali 37 milijonov ljudij. Nadejamo se, da tedaj židje osnujejo kje svoje kraljestvo. L. 1800 prednik teh bogatinov ni še skoro ničesa imel. Še-le po bitvi pri Waterloo leta 1809 je pokazal svoj čudovit talent za denarne operacije. (Učiteljem na Španjskem) se jako slabo godi. Mnogo občin je jim za več let plačo dolžnih. Nedavno se je v okraju San Miquel pri oblastvu oglasil učitelj, ki ima trideset priznalnih diplomov, da bi mu dali dovoljenje vbogajme prositi. (Dobro ga je splačal; K nekemu posestniku pride agent iz rodu Abrahamovega in ga nagovarja, naj kupi kak stroj. Mož ravno ni nobenega potreboval in to krivonosemu apostolu judovske firme takoj povedal. Toda ta se ne da tako hitro odpraviti in začne razlagati z mladeniško navdušenostjo o izvrstnih in trajnih strojih svoje firme iu njih nizki ceni, tako, da gospodar res ne ve, kako bi se ga odkrižal. Tu mu pride dobra misel. „Jeden stroj bi pa vendar včasih potreboval", reče mu, „ker novi čas ima nove potrebe; pokažite katalog!" „Tako je, vsak čas nam prinese svoje potrebe", hiti ta in mu podil knjižico. Mož dolgo časa išče, pa ne more nič izbrati. »Kak stroj pa iščete?" reče slednjič nepo-trpežljivi žid. »Takega, da bi ž njim agente iz hiše metal", odgovori ta. Obraza, ki ga je žid pri teh besedah naredil, ni moči popisati. Društva. (Bolniška blagajna mojstrov) ima v nedeljo dne 25. februvarija ob ,2. uri popoldne svoj občni zbor v mestni dvora u i na rotovžu. (Družbi sv. Cirila in Metoda) so od 20.januvarija do 12. februvarija darovali: Slavni mestni svet stolnega mesta Ljubljane za leto 1894 prispevka 500 gld., svoto, zares vredno dostojanstvenega stališča našega glavnega mesta; vrla ženska podružnica v Gorici po blagajuičarici g. M. Kancler 100 gld., č. g. župnijski upravitelj Antou More kot prvomestnik podružnice v Loškem potoku zajedno s podružničnimi doneski več darov v skupnem znesku 64 gld. 75 kr.; bivši tamburaški zbor čč. mariborskih bogoslovcev vse svoje tamburice, ki so stale 55 gld.; neimenovana dobrotnica za samostan šolskih sestra v Velikovcu 25 gld.; preč. gospod Lovro Herg, kanonik v Mariboru 40 kron. ki nam jih je naklonila družba duhovnikov, zbrana pri sedemdesetletnici preč. g. Modrinjaka, prošta v Ptuju; slavna slovenska čitalnica v Mariboru po gosp. dr. Bezjaku 16 gld.; č. g. K ari o Miklavčič, župnik v Zminju, 14 gld., in sicer je 9 gld. nabrala gspdč. Marija Miklavčič v župnem dvorcu v Žminju, 5 gld. pa je dar č. g. kapelana P. Švegelja; slavna posojilnica v Žužemberku 10 gld ; č. g. J. Kralj, dekan v Za-vrču, 11 kron, nabranih pri odhodnici č. g. kapelana Ozmeca; g. Terezija Razlag iz Staronove vasi v oporoki po g. A. Šlambergarju, notarju v Ljutomeru, 5 gld.; gspdč. Franjica Seraf. Brinžek v Trnovem 10 kron, ki so nam jih naklonili: gosp. Po-nikvar, potovalec tvrdke »K. Greinitzevi vnuki" v Trstu 2 kroni, gg. Ljudevit Dolenec, Stef. Brunšek, Mavricij Fiirber. Neimenovanec. Josip Primec, Fr. Ferjančič, Fr. Gleck in vesela družba v Ilirski Bistrici po 1 krono! g. notar Hudovernik v Kostanjevici pri Weigleinovem banketu na Krškem nabrani znesek 5 gld.; slavna rPrva dolenjska posojilnica v Metliki" 5 gld.; č. g. Frančišek Pešec, kapelan v Cirknici, v veseli družb} zloženih 7 kron; Neimenovanec po č. gosp. deželnem arhivarju A. Koblarju 4 krone; g. Fran Demšar, podpredsednik železniške podružnise 5 gld. in č. g. mengiški nadžupnik Ivan Zoreč po g. dež. posl. J. Krsniku 3 krone. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Rojansko posojilno in konsumno drnštvo) izkazuje v opravilnem poročilu za leto 1893 prometa za 81.638 gld. 89 kr., dobička pa 851 gld. 97 kr. — To društvo ima v Rojanu svojo društveno krčmo, prodajalnieo jestvin in mesnico. — Uradne ure tega društva so vsako nedeljo od 9. do 10. ure dopoludne iu vsako sredo od 6. do 7. ure zvečer.__ Telegrami. Dunaj, 23. februvarja. Nadvojvodinja Marija Imrnaculata, vdova Karola Salvatorja je že več dni bolna za vnetjem na desni nogi. Od včeraj se izdajajo zdravniška poročila. Jutranje zdravniško poročilo pravi, da vnetje napreduje in se je bolnici malo mešalo. Dunaj, 28. lebruvarija. Budgetni odsek je začel svoje posvetovanje. Pariz, 22. februvarija. Gospa Calabresi, ki je bila poškodovana pri atentatu v rue Saint Jaques, je umrla. Govori se, da so dobili v knjižnici francoske akademije peklenski stroj. Berolin, 23. februvarija. Cesarica odpotuje z otroki dne 10. marca na zdravniški svet za več tednov v Opatijo. Kakor se govori, obišče jo cesar Viljem jedenkrat za njenega bivanja v Opatiji. Rim, 22. februvarija. V ožji volitvi za predsednika zbornice dobil je Biancheri 191, Zanardelli 187 glasov. Rim, 22. februvarija. Dekret določuje, da se izkuje za 20 milijonov niklenih denarjev po 20 centimov in izda za 60 milijonov državnih bankovcev. Neapolj, 23. februvarija. Po noči je osamelo poslopje, v katerem je bilo več skladišč z velikimi zalogami tkanin, velik požar popolnoma uničil. Škode je milijon lir. Dva gasilca in jeden korporal od pomorščakov, ki so prišli na pomoč, so poškodovani. _ Vsak, ki poskusi večkrat premovano želodčno tinkturo lokarja Piccolija v Ljubljani, se bode prepričal o njenem ne-oporekljivcm vplivu. Varujte se proti ponaredbami. Steklenica velja 10 kr. _584 7 10-6 Tu j c i. 21. februvarija. Pri Mnliiu: Vitez Schlesinger pl. Beufeld, Lacken-bacher, Pohle, Fritsche, Liebmann, Basch, Gliick, Just _in Muller z Dunaja. — Schreiber iz Prage. — Katz iz Tabora. — Boic iz Dolenje vasi. — Amalija Lovšin, Arko, Gruntar iz Ribnice. — Ivan Kuralt, c. in kr. pomorski kapelan, iz Pulja. Pri Slonu : Franc Tagschitz, Grnnvvald, Rindskopf, Weiss, Henkel, Rosanis z Dunaja. — Biermann iz Trsta. — Gospa Kotnik s hčerjo z Vrhnike. - Ditnch, trgovčeva soproga, iz Postojine. — Makso Vidic, c. kr. sod. pristav; dr. Schiffrer, A. Podboj, J. Mrhar iz Ribnice. - Kohler iz Hamburga. — Hugon Grazotto, inženčr, in Jos. Lacchia, trgovec, iz Italije. — Hribar iz Celja.__ Tržne cene v Ljubljani dne 21. februvarija. Pšenica, m. st. . Rež, „ ■ • • Ječmen, » • . Oves, „ . • Ajda, , - • Proso, , . • Koruza, „ . . Krompir, ., . . Leča, hktl. Grah, „ . . Fižol, • • Maslo, kgr. . Mast, „ . Špeh svež, „ . Igl- kr. 7 65 Speh povojen, kgr. . 5 90 Surovo maslo, r . 6 — Jajce, jedno . . . 6 65 Mleko, liter . . . ' — Goveje meso, kgr. 5 50 Telečje „ „ . 5 40 Svinjsko „ „ . 2 14 Koštrunovo ., „ . 13 _ Piščanec . . . . 16 _ 9 _ Seno, 100 kgr. . . 1 _ Slama, 100 „ . . _ 68 Drva trda, 4 kub. m. — 58 „ mehka, 4 „ „ gl.jkr. 64 7f 2 lOj 64' 541 60, 6oj 20 20| 87 70 80 Dani Cas Stanje 1 1 Veter | Vreme 1 || Mokrine II na 24 ur v II mm opazovanja zr»komera t mm toplomera po Celiijn ri. u. zjut. 22: 2. u. pop. { 9 a. zveč. Srednja ~746 3 | -110 742 8 0-0 742 9 | —3 4 temperatura —4 8 si. vzh. n n za 5'2 p jasno M n jd normalo 000 m Vremensko sporočilo. m i Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom in znancem prežalostno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopalo, poklicati k sebi iskreno ljubljenega | sina, oziroma brata, gospoda Raj ko Tomca gimnazijca V. razreda ki je danes ob »/ti. uri popoldne, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 16. letu svoje starosti, po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Truplo nepozabnega rajnika se bode v soboto, dne 24. februvarja, ob uri popoldne iz hiše žalosti Podturnske graščine na pokopališče prepeljalo. Svete maše zadušnice brale se bodo v farni cerkvi oo. frančiškanov. V Ljubljani, dne 22. februvarija 1894. I Jakob Tomeo, mestni komisar, oče. — Terezija Tomeo, mati. — Vladimir Tomeo, brat. — Jakobina in Ana Tomeo, sestri. Ob okrajni cesti v lepem kraju Artič v okraju Brežice na Štajerskem ležeča hiša, z gospodarskim poslopjem lit 3 orali njiv in travnikov, v kateri je ti več let bila gostilna iu se točil« žganje, se proda. Popraša uai se pri LeBliardu del Cott-u v Brežicah. '__99 3~3 Izborno svojo zalogo raznovrstnih voz kritih in nekritili lično in trpežno izdelanih priporoča prečast. duhovščini in si. občinstvu tvrdka Fr. Šiške dediči Marije Terezije cesta št. 6 v Ljubljani. r Naročila izvršujejo se točno po nizki ceni. 81 6-5 priporoča raznovrstne S ur vizitnice „ , }{] po nizki ceni. (ll ^sagasgsagasHggsgggsHsagasHsagasg^ -gMB D u n a j s 1* a borz a. 144 gld. — ki. Dn6 23. februvarija. Papirna renta 5%, lt5* davki , Srebrna renta 5%, 16* davka . . Zlata renta davka prosta..... avstrijska kronina renta, 200 kron . , Akcije avstro-ogerske banke, 600 gid. Kreditne akcije, 160 gld....... London, 10 funtov stri....... Napoleondor (20 fr.)........ Cesarski cekini ...-•■■ Nemških mark 100 . Dne 22. februvarija. 98 «ld. 15 kr. 97 95 , 120 20 „ 97 90 , 1002 * 364 25 „ 125 — 9 92'U O „ 91 , 61 „ 7 •/,. Ogerska zlata renta Ogerska kronina renta 4*, 200 kron 4% državne srečke 1. 1854.. 250 gld 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 * 4% kranjsko deželno posojilo..... Kreditne srečke. 100 gld. 8t. Genois srečke. 40 eld. 117 95 148 160 200 98 97 195 70 eld 40 st. 20 . 18 23 72 48 24 157 75 25 50 50 __ Nakup in prodaja TEtfi vsakovrstnih državnih papirjev, »redk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri mrebanju najmanjšeza dobitk*. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba bMEBCI R" MolIzBile it. ID Dunaj, MariahillBratragse 74 B. 4