Januš Golec: »Bergnnarinarji« Zugonetna označba Kot mlad predvojni kaplan na danes obmejnem Remšniku sem opazil med številnimi drugimi gorskimi posebnostmi ter ' ednostmi še zasmehljivo označbo »bergmarinar« (gorski ali hribovski mornar). Ta priimek se je oprijel kakega krepkega potegona, ki je bil radi predebele hibe na vratu zavrnjen pri vojaš.;em naboru koj na orvi pogled, ne da bi se E.u bilo treba podvreči natnnčnejši zdravniški preiskavi. Hribovski »bergmarinarji« so bili kijub telesni moči dobrodušneži, ki niti najmanj niso zamerili ¦ -ovke in so se ji celo še sami smejali, dasi marsikateri niti razumel ni, kakšna pošast bi naj bila »bergmarinar«. Ker sem naletel sčasom na »bergmarinarje« po drugih obdravskih župnijah, sem bil radoveden, kje in kdaj je pognal ta prav za prav žaljivi ljudski privesek, ki se je v teku let po Dravski dolini nekako posplošil. Zapisanega ni bilo o »bergmarinarjih« po župnijskih kronikah nič. Starejši duhovni tovariši so bili mnenja, da gre pri izrazu »bergmarinar« za navadno ljudsko preziranje onega, kateri bi bil rad vojak, a mu je zabranila majka narava z nepotrebnimi obložki vratu to za vselej in vsakemu vidno. Končno je tudi mene radovedneža zadovoljila omenjena razlaga, katera je morala vsekako biti pravilna. Navadil sem se na hriborske marinarje, kl so bili vsi od najmlajšega do najstarejšega pravi planinski originali. Naziv »bergmarinar« je bil ob svoj prvotni pomen v letih svetovne vojne, ko pri naborih niso več gledali na popolno gladkost in brezhibnost moškega vratu. Slučajno zadet pravi vir Uganka glede zgodovinske podlage in izvora »bergmarinarjev« je bila slučajno razvozlana nekaj mesecev pred izbruhom vojne. Zbrani smo bili neko nedeljo popoldne za gostoljubno mizo v Dravi leta 1923. smrtno ponesrečenega g. Friderika Volčiča, dolgoletnega župnika v Breznu ob Dravi. Med obedom je bil gospod gostitelj poklican od mize in je precej dolgo izostal. Ko se je vrnil v družbo, je nevoljno objasnil daljšl izostanek z besedami: »Človek mora biti založen 8 centi potrpežljivosti, preden kaj dopove našemu todlastemu .bergmarinarju'.« Sedel sem tik cerkvenega ključarja Rižnika ali p. d. Grossa, ki je letos zatisnil v Gospodu oči v visoki starosti 85 let. Komaj ml je udaril na uho iz župnikovih ust dobro znani »bergmarinar«, sem se obrnil na starega Grossa z vprašanjem: »Morda bi znali vi, ki ste starejši od nas in domačin, pojasniti, od kdaj smeši narod golšaste ali krofaste hribovske hruste in velikane z .bergmarinarji' ?« Stari se je nekoliko zamislil, nekaj godrnjal, tleskal s kazalcem in sredincem desnice in je bil pripravljen, da mi zaupa, česar ni beležila nobena kronika in mi ni znal raztolmačiti nitl en izobraženec. Dobrosrčni ključar je bil samo še mnenja, da je cela »gšiht« precej dolga in bi jo bilo dobro preložiti na čas proste zabave po kosilu. Pojav prvega marinarja v Dravski dolini Častitljivi oie Gross je ostal mož beseda. Ni se dal po končanem obedu znova prositi, da pouči vse omizje o pravem izvoru prvotno posamične in šele z leti posplošene označbe krofastih orjakov z »bergmarinarji«. Pustimo, naj nam pove leta 1914. priletni brezniški posestnik Rižnik, kako je bil on sam v mlajših letih priča, ko se je porodil prvl »bergmarinar« v Dravski dolini. Stari Gross je pripovedoval takole: Na desnem bregu Drave v naši župniji Brezno je obče znano obširno, dasi precej raz- treseno naselje Rdeči breg. Prebivalci so po večini premožnejši gruntarji in nekateri bogati. V mojih fantovskih letih se je pojavil v naši farni cerkvi za Marijino žegnanje lep človek v uniformi, kakršne ni videl do tedaj še noben kmečki človek iz Brezna. Vsi smo prepoznali v tako čudno preoblečenem Kasjakovega Petra z Rdečega brega. Kmalu po šoli je zginil zdoma in se učil nekje trgovine. Kako je pa zašel v povsem in vsakemu tujo uniformo s kratkim nožem ob strani, s tremi zvezdami na hrbtnih koncih globoko izrezanega suknjiča in z okroglo čepico v roki, je bila velika uganka. Med vso službo božjo je vse gledalo le prikazen Kasjakovega Petra, ki se je vrnil po tolikih letih med domačine, da bi se z njimi ponorčeval v fašenski preobleki. Po svetem opravilu so obstopili Petra starejši in mlajši znanci. Pozvali so ga na odgovor, kako da igra maškare na žegnansko nedeljo in na svetem mestu. Dobri Peter se je smejal hribovcem, ki so gledali prvič pred seboj, kar teče Drava skozi Brezno, avstrijskega marinarskega podčastnika. Dolgo je potreboval in vso moč šolane zgovornosti je porabil Peter, preden je dopovedal, da je res vojak, ki pa ne hodi po zemlji in ne jaše na konju, ampak se vozi z barko po morju iz enega dela sveta v drugega. Težko so razumeli Brezničani Kasjakovo razlago o marinarskem vojaškem stanu, a verjeli so mu, ko so mu še otipali čepico, z zvezdami okinčani suknjič ter čisto kratko sabljico ob levem boku. Ker je bil Kasjakov Peter tedaj sigurno prvi marinar v Dravski dolini, je postal pravo božanstvo vseh Kobancev in Pohorcev od Brezna do Dravograda ves 8as dopusta. Prvi »bergmarinar« Marinarja Kasjaka sosed na Rdečem bregu je bil Pušnikov Polda, sin edinec iz petične pohorske družine. Polda je bil velike postave, močan, dobrosrčen, a usoda narave ga je udarila pri rojstvu s tem, da mu je nekoliko pristrigla pravo pamet in v fantovski dobi pa mu je še neusmiljeno odebelila vrat. Mladi Pušnik ni bil za razvajeno oko pri kupcu, pač na suhem denarju in po obsežnem posestvu planinski bogataš, ki bo lahko izbiral med ženskim svetom, ko bo šlo za ženitev. Starši so mu oskrbeli po možnosti skrbno vzgojo. Vešč je bil branja ter pisanja. Njegova edina nedeljska zabava je bila, da je pozvanjal pri fari med sv. mašo. Za prepustitev te častne službe je dajala njegova mati mežnarju obilno biro. Pogled na Kasjakovega marinarja nl omamil nikogar tako kot Pušnikovega Poldeta, kateri je že tudi dozoreval za vojaški stan. Mladi Pušnik, kateremu se pred snidenjem s Petrom nikoli ni sanjalo o vojaštvu, kaj šele o marinarjih, je na mah vzplamtel za marinarsko uniformo. V mesecih Petrovega dopusta je pozabil na zvonove, v cerkvi se je podutil nepopisno počaščenega, da je smel stati poleg Kasjakovega marinarja. Kaj vse je moral Peter razlagati Poldetu o službovanju in doživljajih na morju, ni znano. Na vsak način je tiščal mladi Pušnik tako dolgo vanj, da mu je izročil pri odhodu z dopusta črno na belem beležko: »Leopold Pušnik z Rdečega brega prosi naborno komisijo, naj ga dodeli bergmarinarjem.« Kakor hitro je hranil Polda v žepu s črnilom na papirju, da ga bodo vzeli k »bergmarinarjem«, je bil v devetih nebesih. Vsem nevernim Tomažem, kl so si upali na glas briti norce Iz njegovega vojaškega opredelenja, je molel pod nos pisanje Kasjakovega Petra, prvega marinarja iz Dravske doline. Koliko smeha ter zabave je bilo z omejenim Poldetom, ko se je predstavil naborni komisiji in pokazal pisano željo, kam naj bo dodeljen! Gospodje so se krohotali, da so tleskali po kolenih. Vtaknili so Poldetovo prošnjo v njegov žep, najvišji ga je celu brez vsake preiskave potrepljal po rami z besedami: >;Lepo zopet hrani prošnjo, ti bo še prav prišla.« S to opazko se je Imel Polda za potrjenega marinarja, kateremu je bilo treba samo še uniforme in barke. Preteklo je nekaj mesecev. Od vojaške oblasii ni bilo še nobenega poziva, v katerem bi bilo sporočeno mlademu Pušniku, da mora na barko in na širno morje. Čas je nekoliko potolažil in ublažil Poldetovo nestrpnost na vpoklic. Toliko mu je bil pripomogel Kasjak z omenjeno prošnjo, da je veljal med domačini za »bergmarinarja«, čeprav je cesar pozabil nanj. Mladi Pušnik je bil drugl marinar v Dravski dolini, in to ni bil nobeden pred njim, pač pa za njim, in sicer radi njegove izredne ter nenadne smrti, ki je globoko pretresla vso brezniško faro in njene sosede. Nenadna smrt Božični prazniki so bili ono leto, ko je veljal Pušnikov Polda za »bergmarinarja«, brez snega. Prevladovalo je južno in topl«jše vreme. Brezničani bo bili zbrani polnoštevilno pri polnočnici, pri kateri je pozvanjal in pri povzdigovanju in obhajilu celo trjančil Polda. Ko je bila polnočna služba božja končana, so se porazgubili vsak na svoj osamljeni dom. Samo farani z Rdečega brega so šli v večji skupini skupaj preko župnijske posesti na brod, ki obratuje še danes dnevno preko Drave in bil v teku desetletij povzročitelj več smrtnih nesreč. Brodar je čakal na običajni prevoz s svetilko v roki in vabil v čoln moške ter ženske, ki so hotele po bližnjici preko Drave na Rdeči breg. Zadnji je prikolovratil mladi Pušnik. Brodar je hotel že odbiti čoln od brega v reko, ko je opazil zakasnelega zvonarja in je počakal nanj. Polda v čolnu nl sedel k sosedom, ampak je zamišljeno stal ter se razgledoval po ravno tamkaj močno valoveči, derofH in na vsej poti od izvora do iztoka najbolj padajoči Dravi. Brodnik je krenil čoln na odhod. Kakor hitro je zadrčalo vozilo v pravo smer ter je zaškripal škripec po vodilni vrvi, je pritrdil brodar krmilo z železnim klinom ob stranico čolna in začel z lučjo v roki pobirati brodnino od potnikov. Ker je T>olda še vedno stal liki kapitan na poveljniškem m~;tu ladje, ga je potisnil brodar pri mimohodu ob stran z opazko: »Bergmarinar, popazi na krmilo, da ne bi valovi izbili klina!« Komaj je stopil neroda proti ročaju krmila, že je bil klln iz luknje in deroči Dravi prosto prepuščeno krmilo je z enim zamahom posmuknilo dolgopetega »bergmarinarja« Iz čolna v reko. Slišati je bilo mogočen plusk, pretresljiv krik nenadno v vodo padlega, čoln se je zasukal in valovje ga je skušalo odtrgati od glavne vrvi. V obči zmedi ter kričanju v čolnu se ni nikdo zmenil za nesrečnega Poldeta, katerega je Drava odnesla, ne da bi se bll kdo zmenil zanj. Velike duhaprisotnosti je bilo treba, da je preizkušeni ter močni brodnik osvojil krmilo, čoln pravilno uravnal in ga srečno dotiščal do drugega brega. Iz smrtne nevarnosti srerino oteti so šele na drugem bregu opazili, da so se vsi sosedi z Rdečega brega prepeljali, le »bergmarinarja« je odnesla Drava na sarno sveto noč. Naplava trupla in pogreb Vest o smrtnl nesreči na Dravl na sveto nofi se je z bliskavico razletela po vsej Dravski dolini. >Bergmarinar« Polda je bil vse božično praznike predmet globokega sočutja, ker je foil obče priljubljen in je bila Pušnikova premožna domačija s sinom-edincem daleč na okrog na najboljšem glasu. Trupla smrtno ponesrečenega ni nikdo Iskal. Iskanje bi bilo tudi brezuspešno. Drava odnafc. z vso naglico ugrabljene žrtve in posebno Se prej, ko ni bila zajezena na Fali. Dobrih 14 dni po nesreči je prejela občina  Brezno iz Dupleka pod Mariborom obvestilo, da je naplavila Drava moško truplo. V žepu obleke je bil molitvenik in listič z besedami: »Leopold Pušnik z Rdečega brega prosi naborno ko-misijo, naj ga dodeli bergmarinarJem.« Beleženo smešenje je pripomoglo, da je bilo truplo utopljenca prepeljano na brezniško pokopališče. Pogreb s številniml udeleženci od blizu ln daleč Ja pridal, kako narod sočuatvuje s kršcansko kmečko hido, kl je po tako izrednl neareči Izgubila na aveto noč sina-edlnca. Ko so se ljudja razhajali % njive božje, so bill pogrebci glasno izraženega mnenja: »Pušnlkovemu ,bergmarinarju' smo posodill jsadnjo pot. Živel je po hribovsko, umrl pa kot pravi marinar, dasiravno ga je zadela nenadna smrt v hribovitem kraju.« Ljudsko smešenje Pušnikov Polda je zaslužil priveaek >bergmarinar« s svojo nesrečno smrtjo. Od njegovih številnih naslednikov po gorskih farah v Dravski dolini pa najbrž nihče več ne ve, kdaj in kje se je rodilp ime >bergmarinar«, kl je postalo z leti ljudsko smešenje gorskih krofastih velikanov — s temi besedami je končal rajni Gross svoje pripovedovanja.