IE TO XXXI, številka 3, 5.februar 1999 Cena 2 6 9,0 0 SIT Z GO R N J E S A V I N J S K I ČASOPIS HP v''1 Zadruga mozirje______________________ Mercator - Zgornjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. * PREKAJENE SVINJSKE KRAČE ......... * NAMENSKA MOKA ZA KROFE............ * OLJE ZA CVRTJE CEKIN FRIVITA 2/1 .. * MARGARINA 500 g................... * MARMELADA 700 g - MARELICA......... * SLADKOR V PRAHU 250 g ............ * VANILI SLADKOR 10 g - 5 KOM........ * SIR GAUDAR 1 kg .................. * JOGURT SADNI 2.6% 180 g ........... * SKUTA TRIČETRT MASTNA 35% ■ 500 g . VALENTINOV SRČEK* OKUS ČEŠNJA, MLEČNI .......................... * ŽENSKI DEOSPREJ MALIZIA 100 ml ............... * ŠAMPON SCHAUMA 250 ml ......................... IN ŠE! * 12 DELNA POSODA IZ NERJAVEČEGA JEKLA INOX 18/10, STEKLENI POKROVI 475 SIT/kg 99 SIT 659 SIT 149.90 SIT 239.90 SIT 79.90 SIT 54.90 SIT 799.90 SIT 63.90 SIT POZLAČENI ROČAJI, DNO DEBELINE 9 mm ..................................SAMOI0.990 SIT * 8 DELNI KUHINJSKI SET .....................................................4.390 SIT * NOGAVICE BELE ŠPORTNE 5 KOM ................................................529 SIT * COPATI PODPLAT IZ SKAJA.....................................................159 SIT ZADRUŽNE TRGOVINE - VEDNO Z VAP I SPOŠTOVANI OBČANI! UGODNA PONUDBA POTROŠNIŠKIH IN STANOVANJSKIH POSOJIL, vam daje priložnost, da uredite svoje finančne zadeve poceni in hitro. In kakšne so ugodnosti? NIZKE OBRESTNE MERE - pri potrošniških posojilih že od T + 3,5% naprej - pri stanovanjskih posojilih že od T + 4,0% naprej DOBA ODPLAČILA - pri potrošniških posojilih do 5 let - pri stanovanjskih posojilih do 15 let POSOJILA SO NA VOLJO TAKOJ, PRIČAKUJEMO VAS! banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke ^^EZZJ radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Ronkova 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 58 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU ^Milili1 ji €7,8 muzli:jmam •wwgzror : <£U2-.> ISSN 0351-8140 Leto XXXI, št. 3,5. februar 1999 Izhaja vsak drugi petek - Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirjex\\' č , x- \\ X \V\ XX\ I2dsgatey:'v^\ \\x\ \ Savinjske novice, Franci Kotnik sp., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, telefon: 063/833-230, faks: 063/833-210, žiro račun 52810-685-13016 NN Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik , Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Vida Skok, Uroš Kotnik, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Vesna Retko, Marija Sukalo, Vesna Banjevič, Kmetijska svetovalna služba. Zavod za gozdove ' vi/ N, Tajnica uredništva: \ Barbara Zacirkovnik .,v xxxs Računalniška obdelava: , Tomaž Päjk \\\ Trženje: Heleiia Kotnik, mobitel 0609/6477246 Naslov uredništva: Savnyske novice Savinjska cesta 4,3331 Nazarje Telefon: 063/833-230 Faks: 063/833-210 E-posta: , s\Xv VA\ sav i: ijske. novice(«siol. net vipteraetii; '''v -N/-..xi http//:www savinj-hovioe-spisi Cena za izvod: 269,00 S za naročnike: 229,00 SI1. Tisk: IGEA d.o.o. Nazarje Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stoprvi 5%. 1 Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. . Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. Začel seje mesecfebruar, ki bo tako v naši dolini kot v Sloveniji nasploh bogat z različnimi kulturnimi prireditvami. V zajetnem koledarju, ki sta ga pripravila zveza kulturnih društev in območna izpostava sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti, lahko verjetno prav vsak najde nekaj zase. Občinski proslavi v počastitev slovenskega kulturnega praznika bodo pripravili na Ljubnem in v Lučah, bolj kot to pa je pomembno, da bodo kulturne prireditve po vseh zgornjesavinjskih občinah. Prepričan sem, da je tudi to del narodne zavesti, ki jo preslabotno gojimo in je ne znamo prenašati na naše otroke. Kaj kmalu po kidtumem prazniku bo na svoj način prišel letošnji pust. Pri tem velja opozoriti na dogajanja v Mozirju, kjer bodo na pustni torek slovesno razglasili članstvo v evropskem združenju karnevalskih mest. Po besedah prvega moža Pusta Mozirskega Staneta Podsed-enška si bodo pustni karneval v Mozirju ogledali tudi predsednik omenjenega združenja Henry Van der Kroon, podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik, minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek in predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič. Mozirskipustnaki začenjajo svojo aktivnost že pojutrišnjem, ko se bodo na Ptuju udeležili srečanja avtohtonih sloven-skih pustnih skupin. Po letu dni je pred vami, spoštovane bralke in bralci, nova izdaja Savinjskih rojenic. Literarna priloga našega časopisa je na veliko zadovoljstvo avtorjev del (in, upamo, tudi vas) ugledala luč sveta že četrtič zajjored. Tudi tokrat predvsem po zaslugi županov in županje, ki so prispevali potrebna finančna sredstva. Iskrena hvala še enkrat! f>a/* ^ Ob slovenskem kulturnem prazniku čestitamo vsem bralkam in bralcem Savinjskih novic! Uredništvo IZ VSEBINE: \\ \\ \ \ \\ \\\\\\\ V\ 'xxx\\ \\ \\ Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje: Pestra dejavnost v . volilnemdCT^^^v^j... 4. Banka Velenje: Prevzem plačilnega prometa in evro storitvpC^x^ Občinski svet Ljubno: Slovesnost s priokusom strankarstva..............6 Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje: “Inventura ob koncu leta Državni zbor Republike Slovenije: Amandma Mirka Zamernika proti radarju na Menini planini zavrnjen ........8 Pogovor z Marico Žveglič: Slovenska šola v prenovitvenem procesu>::.,.AA>... 10 Rdeči križ: Nagrade in priznanja za krvodajalce^vi^v..A>,.'...12 50 let nazarskega kina: Šesto desetletje sedme umetnosti'^^.^^«^.. 13 A\ \\\\. \\\\ \\\\ \\\\ \\\\ V Franjo Pajk s Prihove: “Film je moj življenjski sopotnik”.................14 Janez in Franci Štiglic: Dvojčka - ukradena otroka^^^Sd^b^^»: 15 Zgodovina in narodopisje: Šmihelčani v znamenju muzike^^^^^^.. 18 Logarska dolina: 5. državno prvenstvo vodnikov vlečnih psov.. 24 NASLOVNICA Dr. Franc Širko, predsednik območne organizacije Rdečega križa - <\Foto: Ciril Sena Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje Pestra dejavnost v volilnem letu Upravni odbor Savinjsko-šaleške območne zbornice se je na prvi letošnji seji sestal zadnji četrtek v januarju. Poleg poročila o delu v minulem letu in plana za letošnje leto so člani upravnega odbora obravnavali tudi značilnosti državnega proračuna in ukrepe ekonomske politike za leto 1999 ter sprejeli sklep o regijskem priznanju za poslovno odličnost. Direktor območne gospodarske zbornice mag. Božo Lednik je v pestri paleti lanskoletnih aktivnosti izpostavil prizadevanja na področju gospodarske promocije in programov Phare CBC. Med projekti, ki so bili posredovani v Bruselj, je bil TIC Velenje izbran za koordinatorja projekta Turistični informacijski sistem, EPSI Nazarje je bil vključen v program na področju kmetijstva, velenjski šolski center pa v sodelovanje poklicnih šol z obeh strani meje. Tesnejše je bilo sodelovanje z območnima obrtnima zbornicama Velenje in Mozirje ter obema lokalnima podjetniškima centroma. V sodelovanju z omenjenimi subjekti je bilo konec leta izvedeno zelo odmevno srečanje predstavnikov velikega in malega gospodarstva. Njegovi pozitivni učinki so se pokazali zlasti v pregledu nad razvojnimi cilji velikih sistemov, neposrednih osebnih stikih in izobraževanju. Tovrstno srečanje z vključitvijo novih gospodarskih sistemov namerava območna gospodarska zbornica organizirati tudi v letošnjem letu. Cilj teh prizadevanj je namreč večje angažiranje malih podjetij iz savinjsko-šaleške regije v nabavne in razvojne tokove velikih podjetij. Posebna oblika pomoči drobnemu gospodarstvu bo garancijski sklad za mala podjetja, v katerega se bo z denarno vlogo vključila tudi zbornica. Le-ta namerava poleg ostalih aktivnosti v letu 1999 veliko pozornosti nameniti izobraževanju o davku na dodano vrednost, sodelovati v akciji Moja dežela - lepa, urejena in čista in razčistiti vprašanje nadaljnje usode RTC Golte. Ker je letošnje leto v zbornici volilno, bodo seveda potekale tudi aktivnosti v zvezi z volitvami v zbornične organe in organe Združenja podjetnikov Slovenije. V razpravi o lanskoletnem in letošnjem delu zbornice je direktor območne izpostave zavoda za zaposlovanje Srdan Arzenšek predlagal, da bi upravni odbor zbornice dvakrat letno obravnaval pregled gibanja zaposlovanja v regiji, kar so člani odbora soglasno podprli. Velenjski župan Srečko Meh pa je nakazal možnost, da se v sklopu tekmovanja za najlepše urejeno evropsko mesto, kjer bo letos Slovenijo zastopalo Velenje, predstavi tudi nekaj podjetij. V nadaljevanju seje je predsednik upravnega odbor a Borut Meh predstavil stališča upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije o letošnjem državnem proračunu. Kot je dejal, proračun bazira na predpostavki o štiriodstotni gospodarski rasti, kar je po mnenju gospodarstvenikov preveč optimistično. Proračun tudi ni varčevalno naravnan, saj predvideva primanjkljaj. Problem zase je uvedba davka na dodano vrednost. Davek sam po sebi predstavlja za Slovenijo pozitivno pridobitev, toda evropske države so si za uvajanje tega davka vzele od 12 do 24 mesecev časa. Pri nas se bo davek na dodano vrednost (DDV) začel uporabljati 1. julija letos, še zdaj pa ni vseh podzakonskih aktov in drugih ukrepov, ki bi olajšali njegovo uveljavitev, zato upravni odbor GZS predlaga, da se DDV uvede s 1. januarjem leta 2000. Direktorica Elkroja Marija Vrtačnik je uvedbo davka na dodano vrednost pohvalila predvsem s stališča izvoznikov, po drugi strani pa je izrazila zaskrbljenost glede rasti plač in pritiska na inflacijo. Po njenem mnenju sedanji mehanizmi sociale niso zastavljeni najbolje, saj brezposelnih žensk z otroci ne stimulirajo k zaposlovanju. Predsednik Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice Franc Benda je menil, da mali gospodarski subjekti večinoma še ne poznajo sprememb, ki jih prinaša DDV, zato bodo posledice toliko bolj čutili. Po prepričanju Srdana Arzenška se bo uvedba davka na dodano vrednost odrazila tudi pri povečanju brezposelnosti, na kar se zavod za zaposlovanje že pripravlja. Člani upravnega odbora so živahno razpravo sklenili z enotno podporo stališčem Gospodarske zbornice Slovenije o proračunu in ekonomski politiki in opozorilom gospodarskim subjektom na likvidnostni udar po uvedbi DDV. V zaključnem delu seje je mag. Slavko Plazar, svetovalec tehničnega direktorja za kakovost v Premogovniku Velenje in podpredsednik Društva za kakovost in ravnanje z okoljem, predstavil namen ustanovitve omenjenega društva. V lanskem letu je bil sprejet zakon o priznanju Republike Sloveni- Gornji Grad Trenutno obratuje en kotel s 30-procentno kapaciteto. V prvi fazi so priključili podjetje Smreko, po izdo-bavi podpostaj, to naj bi se zgodilo po 20. februarju, pa bodo takoj priključili interesente, katerim so cevi že napeljali v hiše. Poseben problem pri vsej zgodbi ostaja izvajalec del, Vegrad iz Velenja. Dela namreč niti približno ne potekajo po predvidenem planu, župan Rifelj izvajalcem očita slabo organiziranost. Navsezadnje bi morala biti prvafaza izgradnje, predvidena je bila do osnovne šole, konča- je za poslovno odličnost, na podlagi katerega je podjetje Hermes Sot-Lab kot prvo prejelo omenjeno priznanje. V velenjskem društvu za kakovost in ravnanje z okoljem so zbrani strokovnjaki, ki lahko nudijo malim in velikim podjetjem v regiji izdatno pomoč pri uvajanju standardov kakovosti in metod za odličnost. Del skupnih prizadevanj na tem področju bo tudi regijsko priznanje za poslovno odličnost. Nosilec projekta bo območna gospodarska zbornica. Franci Kotnik na že pred mesecem dni. Sneg in mraz sta seveda dejavnika, ki nekoliko objektivno otežujeta delo, s tem se strinja tudi župan, vse skupaj pa vendar ne opravičuje izvajalčeve neorganiziranosti. Nenazadnje so začeli negodovati tudi občani; ti namreč menijo, daje Gornji Grad prekopan bolj kot je za normalno in učinkovito delo potrebno. Ob tem je potrebno zapisati, tako zagotavlja gornjegrajski župan, odprtih in neizpolnjenih obveznosti do izvajalca ni. Savinjčan zlatarstvo datuM«# Na trgu 22, Mozirje tel.: 063/832-200 Obdarite svoje najdražje ob dnevu zaljubljenih/ prazniku sv^ Valentina. 5» m l%J Delovni čas: 800 - 1900, sobota: 800 - 1200 Stroški delovanja Savinjsko-šaleške območne zbornice znašajo letno 14,5 milijona tolarjev, kar predstavlja 20 odstotkov zbrane članarine GZS v tej regiji. Daljinsko ogrevanje še ne deluje za vse Devetnajsti januar bo za Gornji Grad zagotovo datum, ki bo imel dolgoročno težo. Tega dne so namreč zakurili v pečeh daljinskega ogrevanja, kot se je plastično izrazil župan Toni Rifelj. Banka Velenje Prevzem plačilnega prometa in evro storitve V Banki Velenje, ki je povezana v bančno skupino Nove Ljubljanske banke, želijo svojim komitentom - pravnim in fizičnim osebam - kar najbolj olajšati prilagajanje spremembam v plačilnem prometu in jim hkrati ponuditi kakovostne evro storitve. V ta namen je Banka Velenje v četrtek, 22. januarja, v velenjskem hotelu Paka pripravila srečanje gospodarstvenikov. Po uvodnem pozdravu direktorja banke Rafka Berločnika je mag. Franc Ženiva, pomočnik direktorja za področje poslovanja s prebivalstvom, udeležencem srečanja iz Šaleške in Savinjske doline predstavil projekt tranzicije plačilnega prometa v Banki Velenje. Cilji, ki si jih je banka pri tem zastavila, so: biti vodilna banka pri prenosu plačilnega prometa pravnih oseb v banke, pridobiti ostale pomembne komitente in za komitente A ter B postati matična banka. Prednosti plačilnega prometa preko bank računi podjetij se bodo namreč preimenovali v poslovne račune. O poslovnih računih pri Banki Velenje je spregovorila Ivica Dolenc, vodja sektorja deviznega poslovanja. Vsako podjetje ali samostojni podjetnik bosta lahko imela več poslovnih računov, vendar pri eni banki le enega. Funkcija računa bo opravljanje tolarskega internega in eksternega, negotovinskega in gotovinskega plačilnega prometa, hkrati pa bo poslovni račun tudi osnova za pridobitev dodatnih storitev. O vlogi in aktivnostih Banke Slovenije pri tranziciji plačilnega prometa je spregovorila Majda Kiselj, svetovalka direktorja plačilnih premetov v tej instituciji. Po njenih besedah bodo banke prevzele gotovinski plačilni promet že s 1. julijem letošnjega leta, brezgotovinskega pav pri- hodnjem letu. V zaključnem delu srečanja je Banka Velenje gospodarstvenikom predstavila še temeljne značilnosti poslovanja z novo evropsko valuto -eurem. Franci Kotnik BSH Hišni aparati Nazarje Novo ime uspešne družbe Novosti v bančnem sistemu so predstavili: Majda Kiselj (druga z leve), Franc Žemva in Ivica Dolenc (skrajno desno); skrajno levo mag. Marija Zimšek vodja sektorja splošnih poslov (foto: KF) bodo zlasti v tem, da se bo povezal z mednarodnim plačilnim prometom, večja bo varnost in hitrost transakcij, manjši pa naj bi bili tudi stroški plačilnega prometa. Po besedah mag. Franca Žentve bo konkurenca med bankami v Sloveniji še ostrejša kot doslej. Ker bančna skupina Nove Ljubljanske banke obvladuje tretjino slovenskega finančnega trga, iz tega naslova izvirajo tudi določene prednosti pred konkurenco. Banka Velenje je bila uvrščena med testne banke pred prenosom plačilnega prometa z Agencije za plačilni promet na poslovne banke in je v uvajalni fazi dosegla odlične rezultate. Ima tudi že vso potrebno infrastrukturo (prostore, trezorje) in konkretne izkušnje, saj je s tremi pravnimi osebami sklenila dogovore o vodenju poslovnih računov. Dosedanji žiro Sredstva na računu ho banka obrestovala kot vpogledna, komitent pa se bo lahko dogovoril tudi za negativno stanje, za katerega ho plačeval s pogodbo dogovorjene obresti. Nedovoljena stanja bodo sankcionirana. Ivica Dolenc je izrazila prepričanje, da bo Banka Velenje funkcijo plačilnega prometa močno približala komitentom. Ti bodo lahko opravljali plačilni promet na sprejemnih bančnih okencih na vseh enotah, večja podjetja bodo imela individualna bančna okenca, na voljo pa bodo tudi dnevno nočni trezorji. Možen bo najem predala v bližini sedeža podjetja ali uporaba centralnega trezorja v banki. Pravne osebe bodo lahko naročile prevzem finančne dokumentacije na sedežu podjetij. Nenazadnje bo mogoč tudi elektronski plačilni promet. Nazarsko podjetje Mali gospodinjski aparati d.o.o. se od 1. januarja letošnjega leta uradno imenuje BSH Hišni aparati d.o.o. Ker je lastnik podjetja - koncern BSHG spremenil svoje ime in se sedaj imenuje BSH, kar pomeni Bosch in Siemens Hišni aparati, morajo kratico BSH uporabljati tudi vse firme v sklopu koncerna. Pri spremembi imena uspešnega podjetja Mali gospodinjski aparati gre tudi za to, da novo ime BSH Hišni aparati označuje širšo paleto njihovih izdelkov, ki jih že in jili še bodoproizvajali. Sočasno s tem se je spremenilo tudi ime invalidskega podjetja, ki ga je ustanovil MCA. Zdaj se imenuje BSH I.D. Invalidska družba Hišni aparati d.o.o. KF Občinski svet Gornji Grad V znamenju odlokov Tokratna seja gornjegrajskih svetnikov je bila posvečena predvsem prvim obravnavam raznih občinskih odlokov, katere so dolžni prilagoditi noveli zakona o lokalni samoupravi. Potem ko so poslušali ravnatelja šole Franca Vugo, so svetniki odločili, da bodo ekonomsko ceno vrtca potrjevali na februarski seji. V tem času želijo pridobiti kalkulativni razrez določenih postavk. Enako so se opredelili tudi pri obravnavi odloka o občinskih cestah. Pred časom zavrnjen dokument je občinska uprava sicer dopolnila, vendar ga bodo v čistopisu sprejeli predvidoma na naslednji seji. V nadaljevanju je župan Toni Rifelj svet seznanil z spremembami občinskega statuta, ki so posledica uskladitve z prej omenjeno novelo. To v praksi pomeni, da bodo morali sprejeti nov občinski statut, poglavitna sprememba pa se tiče predvsem krajevnih skupnosti, katere v bodoče ne bodo več imele statusa pravnih oseb. V prvem branju so obravnavali še poslovnik občinskega sveta in odlok o organizaciji in delovnem področju občinske up- rave. V statutarno pravno komisijo so bili imenovanijakob Filač, Jelka Petek in Slavko Šinkovec, nadzorni odbor občine pa sestavljajo Danilo Firšt, Ana Kaker in Polona Mavrič. V sosvetu načelnika Upravne enote bo deloval Jože Poznič, tajnik občine Gornji Grad. Sprejeli so tudi plan zimske službe. Bistveno je, da pripravljajo prenos dejavnosti na gornjegrajsko Komunalo. Po predvidevanjih župana naj bi domače komunalno podjetje dejavnost v celoti prevzelo nekje do aprila. Savinjčan Občinski svet Ljubno Slovesnost s priokusom strankarstva V uvod vsebinskega zasedanja ljubenskih svetnikov je županja Anka Rakun pred prisotnimi prisegla in se s tem tudi simbolično zavezala, da bo vodila občino pošteno in skladno z pričakovanji ter hotenji občanov. Župansko ogrlico, simbolni znak funkcije, ji je nadel najstarejši svetnik Franc Ter-bovšek. Podobno kot županja, naj bi svetniki prisegli na občinski praznik. Županja Anka Rakun je obljubila, da bo vodila občino skladno s pričakovanji in hotenji občanov (foto: Ciril Sem) Občinski svet Nazarje Imenovane komisije in odbori Nazarski občinski svetniki so se minuli četrteksestali na 2. redni seji. Dnevni red so izčrpali brez zapletov. Na dnevnem redu tokratnega zasedanja sveta je bilo tudi potrjevanje predlogov za člane različnih odborov in komisij, ki delujejo pri občinskem svetu. Tako bo odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe vodil svetnik Vinko Jeraj (SLS). Pri glasovanju je za en glas prehitel protikandidata liberalne demokracije Draga Povha, inženirja gradbeništva in vodnog-ospodarstvenega strokovnjaka. Zanimivo, da je Jeraj glasoval za Povha, vendar kot rečeno, v seštevku je bil Povh za en glas prekratek. Gre za zametke strankarske delitve svetnikov, kar samo po sebi ni prav nič sporno, ali za slučaj, v tem primeru na račun stroke, bo seveda pokazal čas. V preteklih letih so imeli na Ljubnem najnižjo vrednost točke (leta 1996 celo v državnem merilu) za določitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Z sprejetim 0,183 tolarja so se približali ostalim zgornjesavinjskim občinam, svetniki pa od občinske uprave terjajo načrt porabe tega denarja. Trošenje morabiti razvidno, s tem argumentom tudi lažje nastopajo proti kršiteljem, ki se plačevanju nadomestila izogibajo. Kot je bilo slišati, imajo na Ljubnem tudi sicer težave pri izterjavi finančnih obveznosti občanov in pravnih oseb. Ugotovljeno je bilo celo, da vsi ne plačujejo niti samoprispevka. Svetniki so bili enotnega mnenja, da bo potrebno zamudnike izterjati tudi po sodni poti, če bo potrebno. Navsezadnje lahko od države, tako določa novela zakona o lokalni samoupravi, terjajo samo toliko finančne izravnave, kolikor lastnih prihodkov bodo ustvarili. Teh načrtujejo okoli 80 milijonov, kot rečeno bo enak znesek primaknila država, za primerno porabo pa bi potrebovali še dodatnih 46 milijonov. Županja Anka Rakun ugotavlja, da dosegajo 80% porabe povprečnega Slovenca, z finančnega ministrstva kanijo pridobiti še dodatnih 44 milijonov. Občinski proračun naj bi bil po predvidevanjih težah okoli 206 milijonov, to pa je po besedah županje vsota, s katero lahko realno uresničujejo programe in potrebe občine. Savinjčan Uvodoma so sprejeli predlog komisije za mandatna vprašanj a, volitve in imenovanja, ki je predlagala člane komisij in odborov občinskega sveta. Tako so bile imenovane: komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, statutarno pravna komisija, odbor za gospodarstvo in gospodarske javne službe, odbor za varstvo narave, nadzorni odbor in odbor za kmetijstvo, ki bo v isti sestavi opravljal tudi delo komisije za oceno škode, če bo to potrebno. Komisije in odbori občine Nazarje bodo: komisija za obravnavo vlog in pritožb občanov, odbor za negospodarske dejavnosti, odbor za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada, občinska volilna komisija, občinsko gasilsko poveljstvo in komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Občinski svet bo imel imenovane komisije in odbore kot pomoč pri svojem delu. Do naslednje seje bo statutarno pravna komisija pripravila gradivo, s ka-terim se bo obstoječi statut Občine Nazarje uskladil z vsemi Solčava Župan Vojko Klemenšek je prepričan, da gre za pomemben projekt, zato bodo takoj začeli pripravljati potrebno dokumentacijo, naloga občine je tudi, da zagotovi za gradnjo primerno zemljišče. Temeljni namen centra je, da bodo učenci iz vse Slovenije spoznavali Solčavsko in alpski svet, seveda pa aktualnimi zakoni. Odbor za gospodarstvo in gospodarske javne službe pa bo do naslednjič pripravil osnutek proračuna. V nadaljevanju seje so za člana sosveta načelnika Upravne enote Mozirje imenovali Mateja Pečovnika, njegova namestnica pa je Darinka Plesnik. Svetniki so sprejeli povprečno gradbeno ceno stanovanj, ki po novem znaša 121.953,90 tolarjev za kvadratni meter, za komunalno urejanje stavbnih zemljišč pa bo v letu 1999 vobčini Nazarje potrebno odšteti 14 odstotkov od povprečne gradbene cene. Pod točko razno so obravnavali še predlog, da se Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče, po ustanovitvi občine Solčava preimenuje v Uradno glasilo zgornjesavin-jskih občin. Prav tako so obravnavali še niz vprašanj, ki so aktualna v vsakdanjem življenju občanov. Svetniki bodo s svojim nadaljnjim delom skušali poiskati odgovore nanje. Mojca Marolt Bastl je ob tem potrebno poudariti, da naj bi bilo v centru zaposlenih dvanajst ljudi. To pa pomeni, je prepričan župan, da se bodo z centrom odprle dodatne možnosti za razvoj turizma, trgovine, gostinstva, obrti in še česa. Savinjčan Center za obšolske dejavnosti V Solčavi se krepko zavedajo, da je razvoj kraja in cele občine odvisen ne samo od turistične in drobnogospodarske ponudbe, ampak bo potrebno za dvig kvalitete življenja krepko poprijeti tudi na ostalih področjih. Lepa prilika se kaže na šolskem področju, na ministrstvu za šolstvo in šport so namreč potrdili argumente, s katerimi Solčava nastopa v prid gradnje centra za obšolske dejavnosti. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje “Inventura ob koncu leta 1998” Politika zaposlovanja ni eden ključnih problemov samo manj razvitih držav na jugu in vzhodu, z njim se srečujejo tudi v najbolj razvitih državah. Načini reševanja tega globalnega problema so postali internacionalizirani. Države skušajo težave reševati s skupnimi strategijami, seveda, če je to možno glede na podobno naravo problemov. Članice Evropske zveze so se že leta 1997 z Amsterdamskim sporazumom dogovorile za skupne poti reševanja brezposelnosti in gredo, predvsem v štirih smereh delovanja: razvijanje nove podjetniške kulture, razvijanje nove kulture zaposlivosti, pospeševanje in vzpodbujanje prilagodljivosti in krepitev politike enakih možnosti. Glede na politične in gospodarske spremembe v Sloveniji po letu 1990 so problemi brezposelnosti postali izjemno veliki: naraščala je brezposelnost in zaznali so skupine dolgotrajno brezposelnih, mladih, ki niso zaključili šolanja, invalidov in starejših brezposelnih. Seveda tudi regija, ki jo pokriva območna enota zavoda za zaposlovanje v Velenju, ni ostala imunana te spremembe. Ti isti problemi so značilni tudi za to regijo. In kako direktor Republiškega zavoda za zaposlovanje, Območne enote Velenje, Srdan Arzenšek ocenjuje njihovo delovanje v preteklem letu in kakšni so načrti za prihodnje reševanje problemov brezposelnosti? “Leto 1998 je bilo v marsičem prelomno za delo na področju zaposlovanja. Glede na smernice aktivne politike zaposlovanja, ki v veliki meri vključujejo priporočene smernice delovanja Amsterdamskega sporazuma in glede na dogajanja na trgu delovne sile ter glede na dogajanja na regionalni (regija, ki jo pokriva zavod) in lokalni ravni (občine oziroma upravne enote), smo v letu 1998 dali poseben poudarek predvsem naslednjim področjem: 1. Javna dela: v programe javnih del smo vključili več kot 50% več brezposelnih kot prejšnje leto. To je področje, kjer se lahko zelo uspešno uresničuje interese lokalne skupnosti, brezposelnih in izvajalcev. Posebej za področje javnih del smo usposobili in še usposabljamo strokovnjake, ki pomagajo odkriti potrebe in področjav lokalnih okoljih, kjer bi se lahko javna dela še izvajala. Imenujemo jih kreatorji javnih del. Osnovni cilj javnih del je redna zaposlitev. V preteklem letu smo povečali število tistih, ki so se uspeli po zaključku javnih del redno zaposliti. Javna dela bodo tudi rdeča nit našega delovanja v tem letu. 2. Izobraževanje brezposelnih: to je področje, ki predstavlja eno od pr vili skupnih akcij dveh ministrstev: Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in Ministrstva za šolstvo in šport. V regiji smo registrirali okoli 600 mladih brezposelnih, ki niso končali izobrazbe, vendar so se v preteklosti že začeli izobraževati. Z ustrezno motivacijo smo jih v šolskem letu 1998/99 uspeli več kot 400 vključiti v izobraževalne programe, ki so posebej prirejeni za njih.Dokončanje strokovne izobrazbe bo nedvomno vplivalo na povečanje zaposlitvenih možnosti in nastopanja na trgu dela. Izobraževanju brezposelnih bomo v tem letu posvečali prav posebno pozornost. 3. Stopnja registrirane brezposelnosti: čeprav je v regiji opaziti trend upadanj a brezposelnosti, je pri delodajalcih še vedno opaziti izrazit pojav odklanjanja zaposlitev starejših in dolgotrajno brezposelnih, kljub njihovim prednostim, kot so znanja, delovne izkušnje, odnos do dela, motiviranost. V tem letu bomo posebno pozornost posvetili prav tem ciljnim skupinam in stikom z delodajalci. 4. Spremembe Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti: nikakor ne moremo mimo sprememb zakona, ki so začele veljati oktobra lani in ki prinašajo v naše delo z brezposelnimi popolnoma nove dimenzije. Namen sprememb zakona pa ni zgolj ali pasploh ni spremeniti odnos delavcev zavoda do strank, ampak predvsem spremeniti odnos brezposelnih do dela, do njih samih in do situacije, v kateri so. Spremembe zakona prinašajo mnoge nove naloge, ne samo delavcem na zavodu ampak tudi brezposelnim. Zakon zahteva od brezposelnih več aktivnosti v stikih z delodajalci, z inšpekcijami dela in nenazadnje z zavodom. Zakon bo omogočil prečiščevanje evidenc do te stopnje, dase bomo lahko intenzivno ukvarjali s tistimi, ki resnično iščejo delo in ki hočejo delati. Upamo, da ho zakon prinesel tudi spremembe odnosov delodajalcev do kritičnih skupin brezposelnih, kot so dolgotrajno in starejši brezposelni in mladi, ki šele začenjajo svojo delovno kariero. Prepričan sem, da bomo želene učinke lahko dosegli le s sinergijski-mi učinki s tistimi, ki se s problemi brezposelnosti še ukvarjajo: v prvi vrsti z našimi zunanjimi partnerji-iz-vajalci različnih programov aktivne politike zaposlovanja, s centri za socialno delo, z inšpekcijami za delo, z izobraževalnimi zavodi, predvsem pa s tistimi, ki lahko armado brezposelnih neposredno zaposlijo, to je z vsemi vrstami delodajalcev.” Vir: Mesečne informacije Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, OE Velenje Celje Ženske v politiki Slovenija se že nekaj časa srečuje z upadanjem zastopanosti žensk v političnem delovanju. Analize kažejo, da je situacija že kritična. Vlada naše države je popolnoma moška, pa tudi število žensk na drugi ravni odločanja, to je na mestih državnih sekretark in sekretarjev, se je v zadnjem obdobju izredno zmanjšalo. Podobna situacija je na lokalni ravni. Do sedaj ni bilo skoraj nikakršnega sodelovanja med občinskimi svetnicami iz sosednjih občin. Žal se je zaradi tega izgubila marsikatera informacija in možnost spoznati izkušnje (pozitivne in negativne) drugih. Da se to ne bi ponavljalo v bodoče, je Urad za žensko politiko (UŽP) pri Vladi RS organiziral srečanje občinskih in mestih svetnic, ki je bil konec januarja v Celju. Srečanje je vodila direktorica urada, Vera Kozmik. Srečanja v Celju naj bi se udeležile tudi občinske svetnice Občine Nazarje, katere je UŽP razporedil v celjsko regijo, druge zgornjesavinjske občine pašo bile razporejene v velenjsko regijo. Lansko leto je UŽP začel širiti re- gionalno mrežo. Osnovni in najpomembnejši cilj urada je prepričati širšo javnost, da bo zaupala pomembne naloge na različnih ravneh odločanja tudi ženskam. Analize izkušenj aktivnih žensk v politiki razvitejših evropskih držav kažejo, da je ena največjih pomanjkljivosti, ki jih ženske ob vstopanju v politiko občutijo, pomanjkanje informacij in samozavesti. Srečanje v Celju je bilo namenjeno prav temu. Ženske -občinske svetnice, naj bi sodelovale med seboj, ne glede na strankarsko pripadnost, se med seboj povezovale in izmenjavale izkušnje o delu v občinskih svetih. Prav tako so ugotovile, da bodo bolje spoznale delo v svetih, če se bodo večkrat srečale. Marija Sukalo Vse krvodajalce vabimo na letošnjo prvo krvodajalsko akcijo, ki bo v četrtek. 18.2,1999. od 7. do 11. ure v Osnovni šoli Gornji Grad. Vljudno vabljeni! Območno združenje RK Mozirje ¥»nr.vmcA J£T «w j&flnOg Državni zbor Amandma poslanca Zamernika proti radarju Poslanci državnega zbora so zaključili 31. izredno sejo z sprejemom odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Slovenije. Točka za prebivalce Zgornje Savinjske doline še kako aktualna, saj se z njeno vsebino opredeljuje možnost postavitve radarja za civilno plovbo na Menini planini. V razpravi je poslanec Mirko Zamernik (SDS) opozoril, predhodno je njegov predlog obravnaval odbor za infrastrukturo in okolje ter ga zavrnil z osmimi proti sedmim glasovom) na radar na Menini planini. Veliko nasprotovanje prebivalstva, lokacijo so pripravljeni braniti tudi fizično, sklepi občinskih svetov vseh zgornjesavinjskih občin in dobro obiskane javne tribune, očitno za snovalce niso dovolj tehtni argumenti za črtanje nameravane gradnje iz odloka. Po razpravi poslancev, Zamernikov amandma sta podprla tudi poslanca Jakob Presečnik in Franc Zagožen, je državni zbor glasoval in amandma zavrnil. Ko so opravili z vsemi dopolnili so poslanci podprli dodaten sklep Jakoba Presečnika in Franca Zagožna (oba SLS), v katerem so vladi naložili, da mora v šestih mesecih preučiti problematiko radarjanaMenini planini in pripraviti predlog za spremembo odloka. Savinjčan Vlada proti ljudstvu!? Lahko si je predstavljati poslance Presečnika, F. Zagožna, Zamernika in J. Zagožna. Prva dva pozicijska, torej vladna, slednja opozicijska. Štirje zgornjesavinjčani v državnem zboru, ki po naravi stvari kakor pač stojijo, morajo in včasih tudi hočejo zagovarjati različna mnenja in stališča.Verjetno se nekoliko, na povsem človeškem segmentu, zakomplicira ravno ob razpravi o radarjih na Menini. Osebno stališče Presečnika in Zagožna iz ljudske stranke je vsekakor naklonjeno nedotaknjeni Menini. Temu v prid se je opredelil celo njun strankarski šef, Marjan Podobnik, seveda pred leti, iz opozijskih vrst je prihajal njegov glas. Danes je gospod podpredsednik vlade. Tiste vlade, ki je preko ministra Gantarja priporočila parlamentarnemu odboru za infrastrukturo in okolje, da amandmaja, ki ga je predlagal opozicijski Zamernik ne sprejme. In ga tudi ni. Vladni argument govori, da so ustavljena vsa dela v zvezi s postavitvijo radarja na Menini planini. Menda ministrstvo za promet in zveze, uprava Republike Slovenije za zračno plovbo še vedno preučuje možnosti postavitve navedenega radarja na tudi drugih lokacijah. Stališče vlade je torej, da bo lahko spremenila mnenje takrat, ko bodo znane tudi alternativne lokacije. Nekaj nerodnosti je samo v tem, da minister Gantar niti odboru in še manj javnosti ni sporočil kako daleč je vlada uspelapri iskanju alternativnih rešitev. Za Iva Hvalico in verjetno še koga je takšna argumentacija delovanje vlade proti lastnemu ljudstvu. Volja ljudi je očitno vladi tuja. Minister Gantar, ki je nastopil v vlogi njenega trobila, prihaja iz stranke, ki, vsaj kar se Menine tiče, ljudem ni rožic sadila. Stvari se torej ne razčiščujejo. Slovenija si strašno želi postati center za vodenje zračnega prometa za srednjo Evropo. Državni sekretar Žare Pregelj iz Podobnikove stranke sicer zatrjuje, da ni nujno, da je to ravno na Menini, vendar ministrstvo zahteva, da se prostor za tak radar najde. Kje, pa je menda stvar vseh dejavnikov, ki sodelujejo v prostoru. Ge gre Preglja prav razumeti, to pomeni tudi upoš tevanje civilne iniciative. Ta je v državi z nedemokratično tradicijo, in Slovenija se v ta krog zagotovo uvršča, še zelo nebogljena. Voljo ljudi očitno v tej državi ni voljan nihče prav posebej spoštovati. Sprenevedanje vlade je očitno, Menina je dejstvo, iskanje nadomestnih lokacij pa pesek v oči. Če je resnica drugačna naj jo pristojni obelodanijo. Pa ne v kakšnem tajnem uradnem listu, sicer se jim lahko zgodi, da se jim civilna iniciativa zgrne čez glavo. Podobnik in “company” pa se naj vprašajo, ali so v vladi ali v opoziciji. Sedeti na obeh stolčkih je sicer možno, res da samo v Sloveniji, ljudje pa, čeprav politično sila kratkega spomina, sprenevedanja ne marajo. Ta čas ima Zgornja Savinjska dolina v državnem zboru še vedno štiri poslance. Savinjčan Pošta Slovenije Prve letošnje priložnostne znamke Pošta Slovenije je januarja izdala prvi letošnji sklop priložnostnih poštnih znamk. Posvečene so trem temam: maskam, znamenitim osebnostim in voščilnicam. Brkinski škoromati so četrti pust- ijskega zavoda, posodobil anestezi- ni lik iz serije mask, v kateri so že izšle znamke s kurenti, cerkljanskimi lavfarji in borovim gostuvan-jern. Glavnino škoromatov predstavlja v ovčje kožuhe oblečena skupina šem, za katere so značilna še koničasta pokrivala, okrašena s številnimi papirnatimi cvetovi in raznobarvnimi trakovi. Namesto hlač imajo oblečene bele spodnjice. Večina ima za pasom obešene kravje zvonce, nekaj šem pa le drobne kraguljčke. Med znamkami, posvečenimi znamenitim osebnostim iz naše preteklosti, so tokrat izšle: znamka ob 150. obletnici rojstva pravnika, geografa in politika Petra Kozlerja, znamka ob 100. obletnici rojstva akademika dr. Božidarja Lavriča, znamka ob 125. obletnici rojstva slovenskega generala in pesnika Rudolfa Maistra in znamka ob 150. obletnici smrti najpomembnejšega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Peter Kozlerje znan predvsem kot politik, ki se je zavzemal za pravice Slovencev v takratni Avstriji. Raziskoval je meje Slovencev v Istri, na Goriškem, Koroškem in Ogrskem, predaval o slovenskih jezikovnih mejah in izdal znameniti “Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin”. Dr. Božidar Lavrič je s svojim bogatim znanjem in izkušnjami vnesel v slovensko kirurgijo po drugi svetovni vojni številne spremembe. Sodeloval je pri ustanovitvi transfuz- jo in s tem prispeval k hitrejšemu razvoju kirurgije prsnega koša in srca ter ožilja. Uvedel je plastično kirurgijo in razvijal travmatologijo ter nevrokirurgijo. Rudolf Maister je znan predvsem po odločnih in uspešnih dejanjih v Mariboru po razpadu Avstro-Ogrske: mobiliziranje slovenske vojske, ustanovitev mariborskega pešpolka, razorožitev nemške zelene garde in odstranitev nemškega župana ter nemškega mestnega sveta v Mariboru. Maister je bil tudi pesnik, slikar samouk in zbiralec knjig. France Prešeren, eden najvidnejših evropskih romantikov, je za Slovence posebnega pomena. V nasprotju z ostalimi znamenitimi osebnostmi praznujemo obletnico njegove smrti in ne rojstva. Po njem se imenujejo najpomembnejše nagrade za kulturno dejavnost v Sloveniji, del njegove pesmi Zdravljica pa je bil izbran za slovensko državno himno. Voščilna znamka je posvečena ljubezni in prijateljstvu. Poleg običajne vloge, dokazila o plačani poštnini, ima še dodatno: sporočilo ljubljeni osebi, naj bo to pismo ali voščilnica, naredi še prijaznejšo. Zaradi tega ni omejena na uporabo le ob praznikih, kot sta Valentinovo in gregorjevo, ampak vedno, ko želimo nekomu sporočiti, da ga imamo radi. KF Gasilska zveza Ig. Savinjske doline V pričakovanju zaključnih izpitov V prostorih nazarskega gasilskega društva že od sredine meseca novembra poteka izobraževalni tečaj za naziv “vodja enot” (gasilski častnik), ki ga v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije organizira Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline. Na tečaju sodeluje 31 slušateljev iz zgomjesavinjskih gasilskih društev, ki so morali poleg izpolnjevanja predpisanih pogojev predhodno opraviti še sprejemni izpit. 70-urni tečaj zajema teoretični in praktični del, poudarek pa je na strokovnem usposabljanju vodstvenega gasilskega kadra, ki se v dolini še kako potrebuje. Po opravljenem prvem delu čaka tečajnike še zahtevnejši zaključni del, kjer bodo morali pokazati vse znanje, ki so ga pridobili s predavanji in praktičnimi vajami. Zaključne teoretične izpite bodo lahko kandidati za vodje enot opravljali v Nazarjah, praktični del pa v izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu pri Ljubljani. Franjo Pukart Del usposabljanja poteka tudi v praktični obliki (foto: F. Kotnik) Iščemo honorarne sodelavce iz vse Slovenije za prodajo, svetovanje in izobraževanje kupcev ob nakupih naših računalniških poslovnih programov. Zaslužek in pogoji zelo stimulativni. 065 131 160 RAČUNALNIŠTVO Šiviljstvo in trsovina Ugodne cene metražnih tkanin: -podloga 599 SIT/m -čipkaže od 990 SIT/m -zadrga 20cm 596 SIT Na trgu 2, Mozirje Tel.: 041 720-571 ŠPORT CeiMTCR PRODNIK Juvanje 1, Ljubno ob Savinji Tel. 063/841-317, 841-511 GSM: 041/752-111 Poleg fitnesa smo v Zgornji Savinjski dolini dobili še Ob ponedeljkih, torkih in sredah -rezervacije četrtek, petek, sobota in nedelja -brez rezervacij INFORMACIJE IN REZERVA CUE NA TEE: 063/841-3X7 in 841-5X1 Mozirje Tradicionalno srečanje letos v Mozirju V zadnjem tednu januarja so se na tradicionalnem srečanju zbrali duhovniki in župani Zgornje Savinjske doline. Srečanje so ocenili kot potrebno, saj se oboji pri svojem delu srečujejo z ljudmi, za katere dobro delujejo. Zbrane duhovnike, bilo jih je kar 10, županjo ter župane vseh šestih zgornjesavinjskih občin je pozdravil župan občine Mozirje Jože Kramer. V imenu županov se je duhovnikom zahvalil za vso skrb, ki jo vlagajo v ohranjanje sakralnih spomenikov in s tem narodne dediščine. Zavedajoč se revnih občinskih proračunov pride ta skrb še v večji meri do izraza. “Ohranitev vseh teh spomenikov, ki so jih zgradili predniki, pa je skrit, ki jo dolgujemo njim, predvsem pa tistim, ki pridejo za nami,” je še dodal Kranier. Izrazil je tudi dobre želje vtem letu, ki naj spremljajo duhovnike pri njihovem delu za duhovno rast občanov. Za dobre želje seje zahvalil dekan, Jože Gračner. Izpostavil je pomembnostsrečanj, ki v začetku vsakega leta vedno v drugi občini za isto mizo posadijo cerkveno in posvetno oblast. Ta srečanja se morajo vsekakor nadaljevati v prihodnosti, saj je izmenjava mnenj potrebna. Župane je nato povprašal o stanju zaposlenosti v njihovih občinah in pa o razraščajočem kriminalu, predvsem o prihodu drog v Zgornjo Savinjsko dolino. Županja in župani so v svojih razmišljanjih izpostavili predvsem problem brezposelnosti mladih, ki prvič iščejo zaposlitev. Za vsako zaposlitev so potrebne izkušnje, ki pa jih le ti nimajo. V vsaki občini je nekako med 100 in 200 brezposelnih oseb. Kot pa se je izkazalo v pogovoru sodelujočih na srečanju, pase lahko te številke realno skoraj razpolovijo. Mnogi, v narekovaju brezposelni delajo namreč na črno, tako da niso brez dohodkov. Velik problem med mladimi je tudi pomanjkanje delovnih navad. Drugaplast brezposelnosti pa je pomanjkanje ustreznih kadrov, za katere bi delo bilo, vendar z ustrezno izobrazbo. Naslednji problem pa je razraščanje kriminala. V Zgornji Savinjski dolini le ta še zdaleč ni tako razvit, kot v večjih urbanih središčih. Po drugi strani pa ne bi bilo prav, da bi trdili, da ga sploh ni. Razne združbe, predvsem mladih, ki ne vedo kaj bi s sabo, se pojavljajo bolj ali manj povsod. Zanje je značilno popivanje, brezdelje, vse večkrat pa se ukvarjajo tudi z uživanjem drog. Kot so de-jali župani, gre verjetno le za kajenje, torej uživanje nekaterih mehkih drog. Največji problem tega je, da starši vse prevečkrat zagovarjajo svoje otroke in verjamejo njihovim izgovorom. Tako se problem širi in veča, posledično pa vse težje obvladuje. Tako župani kot duhovniki so se strinjali, da bi bilo potrebno več storiti na področju obveščanja. V nadaljevanju srečanja je pater Peter Lavrih iz Nazarij prisotne povabil na otvoritev svetopisemske razstave v samostan Nazarje in na spremljanje slovesnosti, ki jih samostan pripravlja ob obisku Marijinega kipa iz Nazareta, ki se bo v okviru svetovnega romanja v dnevih od 17. do 24. maja zadrževal v Nazarjah. Ob tej priliki se bo nazarski samostan pobratil s podobnim iz Nazareta. Pater je predlagal, da se ob tej priliki občina Nazarje pobrati z Nazaretom. Župan občine Luče, Mirko Zamernik, je zbranim podal informacijo o postopkih za postavitev radarja dolgega dosega na Menino planino. Pred kratkim so bili sprejeti kratkoročni in dolgoročni plani razvoja RS. Zamernik je vložil amandma, ki pa ni bil sprejet. Poslanca, Jakob Presečnik in Franc Zagožen, pa sta vložila predlog sklepa, kije bil sprejet. Po njem je državni zbor predlagal vladi, da prouči smiselnost vodenja zračnega prometa z radarjem dolgega dosega in v šestih mesecih spremeni omenjene plane. Radar bo s tem verjetno izpadel in Zgornjesavinjčani si bodo lahko končno oddahnili. Ljubenski župnik Martin Pušenjak je ob koncu srečanja povabil prisotne, da se dejavno vključijo v obisk apostolskega nuncija, ki bo Ljubno obiskal na cvetno nedeljo. Benjamin Kanjir Pogovor z Marico Žveglič Slovenska šola v prenovitvenem procesu Prenova slovenske šole je projekt, ki že dalj časa zaposluje tako strokovno kot laično javnost. Ob tem se skozi razpravo krešejo različni pogledi na dosedanjo prenovitveno oziroma reformno usmeritev. Večina pristojnih zagovarja stališče, da je zastavljena prenova dobra, na drugi strani skupina oporečnikov izraža številne pomisleke ob napovedanih spremembah. Marica Žveglič, učiteljica slovenščine na ljubenski šoli in avtorica dveh delovnih zvezkov za domače branje, ostaja ob teh peripetijah strokovna in neopredeljena. Njeni odgovori so transparentni, na trenutke tudi izmikajoči. Zdi se, da je zanjo dobro samo tisto, kar nadgrajuje šolski delovni proces in približuje učno snov učencem. - Če dovoliš, bom za izhodišče pogovora uporabil besede dr. Igorja Sakside ob izdaji Skrivnega dnevnika ustvarjalnega branja, kjer pravi, da delo predstavlja prvi resni in poglobljeni poskus, da bi tehtna dela slovenske in tuje književnosti približali sed-mošolcem tudi ob besedilih domačega branja, ne le pri pouku. Sproščen, dialoški, hkrati pa natančen pristop k besedilom zaznamuje delo obeli avtoric (soavtorica Mojca Honzak, op. F.M), četudi v svojih razdelkih ohranjata individualnost lastnega pogleda na književnost. Takole bom rekla. Ves čas svojega dela, sloven-ščino poučujem deset let, sem pričakovala delovne zvezke oziroma gradiva za književnost, ki bi me odvedla stran od velike uniformiranosti in zapetosti v vnaprej določene odzivne vzorce. Pričakovala sem delovni zvezek, v katerem se bom kot učiteljica lahko na ustvarjalen način spo-prijela s poučevanjem temeljne snovi pri književnosti. Ker ga nisem dočakala, sem sama začela sestavljati naloge, ki so izstopale iz običajnih okvirjev. Pozitiven odnos učencev me je spodbudil k poglobljenemu delu na tem področju. Učenci so se z veseljem lotevali drugačnih nalog za utrjevanje, ponavljanje in raziskovanje novega. Vzporedno s tem sem z učenci izvajala ankete o primernosti tovrstnih nalog. Rezultati so potrdili moje prepričanje, da so priljubljene, da se od njih veliko naučijo, vzpodbujajo izvirnost, mnogokrat celo inovativnost. Od tu do želje po izdaji delovnega zvezka ni bilo več daleč. Pri Zgornjesavinjski župani in duhovniki so se letos srečali v Mozirju (foto: B. Kanjir) založbi Rokus so prijazno podprti najprej izdajo delovnega zvezka za ustvarjalno učenje književnosti v 8. razredu, z naslovom Tudi tako se naučiš. Obsega 84 nalog za ustvarjalno učenje temeljnih literarno zgodovinskih pojmov od začetka slovenske književnosti do danes. Nadaljevanje mojega dela predstavljasoavtorski projekt- delovni zvezek z naslovom Skrivni dnevnik ustvarjalnega branja 7. Pripravljen je za devetletno osnovno šolo, nastal pa je z sodelovanjem prof. Mojce Honzek. - Praviš, da si takšno gradivo pričakovala. Mar to pomeni, da v šolstvu velja nekakšno izhodišče, namreč da se temeljni učni programi rojevajo nekje izven baze, da prihajajo od zgoraj? Kot začetnik seveda pričakuješ osnovne rekvizite, če se lahko tako izrazim, za pouk. V tem kontekstu je bilo izraženo moje pričakovanje. Tik pred zdajci je uvedba devetletke. Veliko vprašanj je, kot kaže, vsaj za ljudi, ki se strokovno s temi zadevami ne soočajo, še vedno odprtih. V čem je temeljni namen devetletnega šolanja oziroma kaj prinaša? Mislim, daje bilo to že predstavljeno, v kolikor gledam s stališča šole. Na roditeljskih sestankih smo se o tem pogovarjali s starši otrok. Za širše in temeljitejše informacije pa bi bilo bolj smiselno vprašati moje nadrejene. - Delovna zvezka, o katerih teče beseda, se na nek način dotikata šolske reforme. O njej je bilo izrečenih že veliko besed in prelitega veliko črnila. Mnenja se krešejo, gre za dve struji, zagovornike laične in šole, v kateri bi našel prostor predmet o verstvih. Delovni zvezek Skrivni dnevnik ustvarjalnega branja 7 je popolnoma usklajen z novim učnim načrtom. Kolegica Mojca Ilonzak je članica kuliku-larne komisije za slovenščino. Obe sva glede na to, da učiva, v stiku s praktičnimi in teoretičnimi usmeritvami na tem področju. Delovni zvezek Tudi tako se naučiš je potrjen kot priporočeno gradivo, medtem koje Skrivni dnevnik ustvarjalnega branja 7 potrjen od ustreznih institucij kot delovni zvezek. -Je res, da sedanje reforme izključujejo šolsko drugače misleče? Ne vem. Ravno to, da sem kot učitelj praktik lahko sodelovala, potrjuje dejstvo, da vključuje drugače misleče. Ta delovni zvezek je dejansko prvi tak poskus na našem področju. - Kaj pa recimo starši in nenazadnje lokalne skupnosti? Saj so tudi del vprašanj, ki se navezujejo na šolsko reformo. Vendar me zanimajo prvenstveno starši. Med njimi gotovo obstajajo različni pogledi, predvsem kaj in kako se bodo učili njihovi otroci. Bom povsem konkreten. Stadclovna zvezkastro-go liberalno laična, na drugi strani tehtnice naj bi bilo vprašanje verouka v šolah, najmanj od tega, kot rečeno, pouk o verstvih? Pri svojem delu se strogo držim, da ne vključujem nikakršnih političnih linij. Vprašanje torej, na katerega nimam kaj odgovoriti. - Ne gre za politični motiv vprašanja. Kako si torej kot avtorica temeljnih učnih pripomočkov, govora je slovenski književnosti, razlagaš pojem laične šole? Menda sva si enotna, da gre za aktualno vprašanje na nivoju države? Te zadeve so načelnega značaja. V naši šolski zakonodaji so rešena tako kot pač so.Je tako prav ali ne, s tem se ne ukvarjam. Mene zanima samo učenec, njegovi interesi, moji interesi kot učitelja in predvsem dialog. In ravno ta delovnika sta tako narejena, da omogočata dialog. Na načelni ravni se pa ne želim opredeljevati. - Pa je ta dialog prisoten? Konkretno? - Seveda, konkretno! Brij) o uku mora biti dialog ves čas prisoten. Delovni zvezek je napisan tako,da je pouk sproščen in dialoški. Predvsem sproščen in dialoški - besedi, ki jima je potrebno dajati največ poudarka in teže. Marica Žveglič (foto: Vesna Žveglič) - Dialog med učitelji in učenci. Imamo po tvojem mnenju dobre učenec in slabe učitelje? Vprašanje lahko razumeš tudi obratno. Če imamo dobre učitelje, imamo tudi dobre učence, in če imamo dobre učence, imamo tudi dobre učitelje, (smeh) - Meniš torej, da se soodvisnosti ne more izključevati? Težko. - Kaj pa vzgoja, so otroci dobro vzgojeni? Ali raste zdrav podmladek tega naroda, in če ne, zakaj ne? Ne vem, kaj misliš z dobro vzgojo? -Oprosti, ampak vprašanja zastavljam jaz. (smeh) Že stoletja si s tem vprašanjem razbijajo glavo. Osebno se trudim, da nikoli ne posplošujem, če pa že, vedno pustim odprte kakšne možnosti. Recimo, prej sem učila na mestni šoli. Tam učenci na cesti niso pozdravljali, je pač bila takšna navada. To pa ne pomeni, da so bili nevzgojeni. Na Ljubnem se mi ne zgodi, da ne bi učenci pozdravljali. -J e torej res, da sedanja mladina nima kaj početi s sabo v smislu splošno uveljavljenih norm in vrednot? Mislim, daje to širši problem. V tem prelomnem času se postavlja vprašanje, če sploh kdo ve, kaj početi s sabo. - Če dovoliš, bi se ponovno navezal na delovna zvezka. Sta novum v šolskem prostoru, zastavljena sta bila, domnevam, zaradi višjih ciljev. Tli gre za konkretne cilje. Učencem 7. razreda tudi ob besedilih domačega branja predstavim tehtna dela književnosti. Predvsem ima ta cilj namen vzpodbujati učence kustvarjalnemu branju, netiti otrokovo vedoželjnost in radovednost po znanju, navajanje na natančno branje z razumevanjem, pri čemer naj bi bila sposobnostim odprta najširša pot. - Vseskozi je govora o književnosti. Kaj pa slovnica? V bistvu stati področji precej specializirani. Niti ni potrebe in ne želje. To je obsežno delo, nemogoče je biti ustvarjalen na obeh področjih. - Ali ne velja slovnica za nekakšno osnovo, tembolj ker prevladuje občutek, da Slovenci relativno slabo obvladamo knjižni jezik? Se ne strinjam. Kje pa se lahko učiš pismenosti na neprisiljen način? Danes ne rečeš učencu, prvič tako, drugič tako in tako naprej, ampak gre za osnovno načelo, kot ga jaz razumem in udejanjam, da se temeljnih znanj naučimo na nekako navidezno igriv način. To pomeni, da se jezika in slovnice učimo ne samo pri književnosti, ampak pri vseh ostalih predmetih. V tem tiči bistvo, zato je ta delovnik usmerjen tako, da nudi korelacijo z drugimi predmeti. Trenutno še po majhnih žličkah, v bodoče bo verjetno tega več. - V bodoče? Direktor založbe je ob neki priliki dejal, da je piščanček prekljuval lupino. Sedaj bi ga najbrž ne bilo pametno pustiti v ostankih nekakšne lupinice. Konkretno to pomeni, da bomo začeli pripravljati delovni zvezek številka osem. Pogovarjal se je Savinjčan TD Nazarje VABI Na otroško maškerado v nedeljo, 14.2.1999, v restavracijo GLIN Gostinstvo ob 15h Čaka Das bogat srečoloo. ZabaDal Das bo DUO II13X Za Das tudi zanimiD program in nOVO - brezplačno ličenje mask od 14.30-15.30 Salon nege HURA iz niozirja Krajevni odbor RK Gornji Grad Ljubezen in humanost Minulo soboto so v krajevni organizaciji Rdečega križa Gornji Grad dostojno počastili 45 let dela organizacije, najbolj vestni krvodajalci pa so prejeli zaslužena priznanja. Častna predsednica Vida Pariš se je prisotnim z izbranimi besedami zahvalila za požrtvovalno in humano poslanstvo. Dragocena tekočina, ki jo tako nesebično darujejo za sočloveka, je samo del hotenja, s katerim hočejo nuditi roko sočloveku. Ni torej slučaj, da je delo gornjegrajskega RK v preteklih letih slonelo na skrbi za starejše, socialno ogrožene in osamljene. Prav leto 1999 pa je leto starejših ljudi. Vsi bomo nekoč stari, je poudarila tajnicaJelkaZidarn, takšen odnos kot ga imamo do starejših mi, bodo imeli mladi do nas. V času, ko stare vrednote odmirajo in jih nadomeščajo nove, je krvodajalstvo še kako aktualno. V družbi pridobitništva, v času ko se krvodajalci, kljub jasni zakonodaji, soočajo s precejšnjim nera- RK Rečica V najrazličnejših akcijah je dobro sodelovala s krajevno skupnostjo in vsemi društvi v kraju. Ob koncu leta so člani RK obiskali najstarejše krajane, poskrbeli so za teden Rdečega križa, sodelujejo pa tudi pri rednih krvodajalskih akcijah, ki se jih redno udeležuje preko 100 krvodajalcev. Darovalci krvi so se udeležili srečanja krvodajalcev v Savinjskem gaju. Pomagali so z udarniškim delom v akciji “lepo urejen kraj”, turističnemu društvu so pomagali pri izvedbi prireditve “Od lipe do prangerja”. Izkupiček prireditve pred dvema letoma je bil namenjen izgradnji nove Gusti Oštir zumevanjem delodajalcev, krvodajalske akcije dobivajo nove razsežnosti. Krvodajalci čutijo, da je življenjskega pomena humanitarnost vsaditi že najmlajšim v šoli. Kot se je slišalo, kljub pobudi zaenkrat ni bilo pričakovanega odziva, zato je posredniško pomoč obljubil gornjegrajski župan Toni Rifelj. Na dobro obiskanem zboru je dr. Franc Sirko, predsednik območnega odbora RK, podelil priznanja za 10 in večkratno dajanje krvi, posebno priznanje pa si je pridobil Franc Brezovnik, ki je kri daroval preko 50-krat. Savinjčan Mirko Žirovnik osnovne šole na Rečici, ki sedaj že vidno napreduje. Veliko dela so vložili v urejanje prostora, kjer je mesto našel prapor RK. V podružnični šoli na Rečici so ustanovili krožek RK. Redno poskrbijo tudi zaljudi, ki so potrebni pomoči, v obliki dela ali pa samo paketa z osnovnimi živili. V mesecu novembru lansko leto so pripravili pogostitev za darovalce življenjske tekočine. Podelili so priznanja ljudem, ki so dali kri več kot 10-krat. Priznanje in značko za 66-krat darovano kri je prejel Mirko Žirovnik, za 92-krat darovano kri pa Gusti Oštir. Gost prireditve je bil dr. Franc Sirko, ki je v svojem gov- oru izrekel pohvala in zaželel uspehe pri nadaljnjem delu odbora KO RK. Ob poplavi, ki je v mesecu novembru lani prizadela veliko družin, so pomagali z zbiranjem ozimnice. Vsem darovalcem so zelo hvaležni. V novem mandatu, ki se je začel z januarjem, bo poskušal odbor sodelovati z društvi v KS tako dobro kot do sedaj. Ne bodo pozabili na RK Slovenije Krvodajalci in nekateri člani predsedstva območne ter krajevne organizacije so se na ta dan zbrali v telovadnici mozirske osnovne šole. Prisotne je najprej pozdravila predsednica krajevne organizacije RK Darja Es. Spregovorila je o široki vlogi, ki jo organizacija opravlja po celem svetu. Deluje predvsem na socialnem in zdravstvenem področju ter vzgoji. Njihovo delo pa je obširno tudi v krajih Zgornje Savinjske doline. Spomniti se velja poplav, ki so leta 1990 in tudi ob koncu lanskega divjale na tem področju. Na pomoč so priskočili predvsem z zbiranjem ozimnice in oblačil. RK pomaga tudi posameznikom, ki so pomoči potrebni. Veliko je socialno ogroženih ljudi, številčnih družin, ki s pomočjo te organizacije lažje premagujejo težave vsakdana. RK organizira veliko akcij. Že dlje časa tako poteka akcija z naslovom Nikoli sami, ki je iz najhujše stiske rešila že ogromno ljudi. Delujejo tudi na področju izobraževanja. Pripravljanje tečajev in podobnih izobraževanj poteka tudi obiske starejših krajanov, ki so že ustaljena praksa, krvodajalske akcije in spodbujanje dela krožka na osnovni šoli. Po svojih možnostih se bodo udeleževali tudi drugih akcij, pri tem pa računajo tudi na sodelovanje OZ RK Mozirje. Marija Sukalo po OŠ, saj je vzgojo potrebno pričeti pri najmlajših. V kratkem bodo ustanovili postajo RK, ki bo delovala 1-krat mesečno. V njej bo mogoče izmeriti krvni pritisk in podobno. Predsednik območne organizacije dr. Franc Sirko je naslovesnosti spregovoril o krvodajalstvu. Po njegovem so krvodajalci “elitna enota” RK, saj s svojo nesebičnostjo rešujejo življenja tistim, ki jih ne poznajo in jih nikoli ne bodo poznali. V njihovem imenu se je zbranim krvodajalcem zahvalil. Poudaril je, da je oskrba s krvjo v Sloveniji dobra in varna. Sekretarka RK v Mozirju, lika Kramer, Darja Es in dr. Sirko so podelili priznanja vsem tistim, ki so več kot 10-krat darovali kri. Dva krvodajalca pa sta prejela priznanji za celo 45-krat darovano kri. Na slovesnosti so za zbrane kulturni program pripravili otroci nižje stopnje OŠ Mozirje. Pripravili so recitacije, folklorna skupina je zapelain zaplesala, harmonikarja Andrej Rak in Uroš Točaj pa sta raztegnila svoji frajtonarici. Nastopili so tudi pevci KI) Jurij Mozirje. BK Priznanja krvodajalcem so podelili lika Kramer, Darja Es in Dr. Franc Sirko (foto: Ciril Sem) Delo za ljudi Krajevna organizacija RK Rečica je v obdobju štiriletnega mandata sklicevala svoje seje po potrebi in na njih reševala tekoče zadeve. IVagrade za krvodajalce Pred kratkim je Rdeči križ Slovenije praznoval 45-letnico organiziranega krvodajalstva. Osrednja republiška prireditev je bila takrat v Celju, 22. januarja pa so se tega jubileja spomnili tudi v Mozirju. Menina planina Družabno srečanje zgornjesavinjskih študentov Predzadnjo soboto v lanskem decembru smo se planinski zanesenjaki in hkrati člani Kluba zgornjesavinjskih študentov (KZSŠ) zbrali na Menini planini. V lepem zimskem vremenu smo najprej, kot se za predpraznični čas spodobi, poiskali primerno novoletno smrečico, jo okrasili in postavili pred planinski dom. Sončni zahod smo si ogledali z naj višjega vrha Menine, Vivodnika, ob povratku pa smo si že v temi posvetili z baklami. Prijetno utrujeni smo si pripravili večerjo s toplimi kruhki, sledil pa je družabni večer s petjem, igranjem na orglice, pripovedovanjem šal in seveda z izmenjavo študijskih izkušenj. V nedeljo, ko vreme ni bilo več tako prijazno, kot dan poprej, smo planinski dom pospravili in ob spremljavi snežink zapustili planinski raj -nekateri s sanmi, nekateri pa peš. Povedati še velja, da smo se na Menini zbrali le študentje iz občin Gornji Grad, Mozirje in Nazarje, prevladovali pa smo tisti, ki študiramo v Ljubljani. Člani KZSŠ, lep planinski pozdrav in kmalu na svidenje! Zdeni Purnat Zgornjesavinjski študentje na Menini (foto: Lojze Gluk) PROGRAM PUSTOVANJA V MOZIRJU Četrtek, 11. februarja: 18.00 Javna skušnja orkestra Boj se ga 18.30 Podelitev trških pravic g. Aleksandru Videčniku 20.30 Nastop v oddaji Šumijo gozdovi domači TV Celje Sobota, 13. februarja: Gostovanje na karnevalih v Novi cerkvi in Velenju 20.00 Maškarada v dvorani Športnega društva Mozirje Nedelja, 14. februarja: Obhod trških meja - otiranje (dopoldne) 14.00 Gostovanje na karnevalu v Šoštanju Ponedeljek, 15. februarja: Okol’ otiranje po Mozirju (popoldne) Torek, 16. februarja: 8.00-12.00 Prevzem trške oblasti in šlihtanje gospo darstva 15.00 Karneval na mozirskem trgu in proglasitev Mozirja za evropsko karnevalsko mesto (gostovanje humoristične skupine Alkotest in točk iz sosednjih krajev) Torkova maškarada (takoj po karnevalu - do jutra) Sreda, 17. februarja: Polaganje Pusta na pare in žalovanje 15.00 Pogreb in kremiranje v Pekovih Lavah Ljudje dobre volje, na svidenje v Mozirju! 50 let nazarskega kina Šesto desetletje sedme umetnosti Pisalo se je leto 1947. Okrajni ljudski odbor s sedežem v Mozirju je imel v svoji sestavi tudi propagandni odsek, v katerem so imeli poleg ostalega tudi kino projekcijo za predvajanje filmov. Franjo Pajk je bil zadolžen za predvajanje filmov po celotni občini, na razpolago pa je imel prenosni kino projektor 16 mm sovjetske izdelave. Še v tem letu je bila imenovana komisija za nakup novega, 32-rnil-imetrskega kino projektorja, ki naj bi bil stabilne konstrukcije z vgrajeno obločno razsvetljavo in ozvočen. Franjo Pajk je bil kot član komisije zadolžen za sklepanje pogodbe z edinim takratnim izdelovalcem v Jugoslaviji, inženirjem Korenčičem v Zagrebu. Sklenjeno je bilo tudi, da se novi kino projektor namesti v kulturni dom v Nazarjah, kjer je bilo treba v roku enega leta, kolikor je trajal dobavni rok za projektor, opraviti temeljito rekonstrukcijo (kino kabina, dimnik). Aprila 1948 je bil po premestitvi okrajnega ljudskega odbora iz Mozirja v Šoštanj kino predan v upravljanje nazarskemu krajevnemu odboru. Ker je bilo z zakonom določeno, da lahko kino dejavnost opravlja le poklicni kino operater, je KL0 poslal Franja Pajka na izobraževanje v Ljubljano, kjer je od avgusta 1947 do julija 1948 obisko- val poklicno kino operatersko šolo in občasno predvajal filme v kinu Union. V Nazarjah so začeli z rednimi kino projekcijami avgusta 1948. Dvorana kulturnega doma je imela 185 lesenih stolov, ogrevali pa so jo s pečico na žaganje, ki je rada “popestrila” kino predstave z zoprnim dimom. Kljub slabim pogo- Franjo Pajk s Prihove “Film je moj življenjski sopotnik” Kaj menite o nekom, ki se že pol stoletja ukvarja s filmi? Ki je filmom in kinematografom v minulih 50 letih posvetil veliko več kot zgolj svojo službeno in kasneje ljubiteljsko naklonjenost? Malo je takšnih ljudi. Zelo malo. In vendar je to zajeten del življenjske zgodbe Franja Pajka s Prihove. jem so filme redno predvajali. Njihova vsebina je bila vojna ali propagandna, njihov izvor pa pretežno sovjetski. Nabava filmov je bila določena plansko, možnosti izbire ni bilo. Kljub temu je bil obisk kino predstav dober. Leta 1954 je kranjska Iskra začela s proizvodnjo tehnično izpopolnjenih kino projektorjev, ki so imeli bistveno boljšo projekcijsko osvetlitev, sliko in ozvočenje. V Nazarjah je takoj stekla akcija za nabavo novega projektorja in že leto kasneje je kvalitetnejša kino projekcija tudi stekla. V tem času so se že pojavile prve samostojne distribucijske hiše za filme v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Tako so v nazarski kino poleg sovjetskih prišli tudi domači filmi, kot na primer Slavica, Na svoji zemlji itd. Zainteresiranost občanov za kino se je s tem bistveno povečala. Na podlagi zakonskih določil je kino postal samostojna organizacija, kasneje pa je bil kot sekcija priključen Kulturnemu društvu Jelka Nazarje. Ko je bil konec sedemdesetih let stari kulturni dom porušen in v letih 1979-1980 zgrajen novi Delavski dom, so ob tej priliki v kino sekciji nabavili dva, takrat sodobna kino projektorja, ki še danes služita svojemu namenu. Sodelovanje so razširili na 14 distribucij širom po Jugoslaviji, filme pa so predvajali trikrat tedensko. Letno se je tako v nazarskem kinu zvrstilo okrog 120 filmov, ki si jih je na približno I60 predstavah ogledalo okoli 22 tisoč obiskovalcev. Pozna osemdeseta leta so prinesla prodor video tehnike. Videorekorderji so si nezadržno utirali pot v gospodinjstva, trg pa je bil prenatrpan s piratskimi kopijami popularnih filmov. Če k temu dodamo še vpliv satelitskih TV programov, je upad obiskovalcev kino predstav v zgodnjih devetdesetih letih razumljiv. Toda tudi to se je spremenilo. Tržišče z video kasetami se je uredilo, satelitski TV programi so zaradi jezikovne bariere izgubili svoj čar, toda v samostojni Sloveniji so se poleg nacionalne pojavile še komercialne televizijske hiše, ki svojo gledanost gradijo predvsem na filmskem programu. Vse to se je posledično odražalo tudi na številu obiskovalcev nazarskega kina, toda prizadevni člani kino sekcije niso odnehali. Franja Pajka je na mestu vodje sekcije zamenjal Ivan Ločan, katerega desna roka je Rajko Krajnc, za finance sekcije skrbi Simona Pajk, po svojih močeh pomagata tudi predsednica in blagajničarka Kulturnega društva Nazarje Milena Cigale in Anica Spende, da pa kino še vedno obratuje, gre zahvala tudi nazarskemu županu Ivanu Purnatu in predsedniku KS Mateju Pečovniku. Načrtovano slavje je konec lanskega leta žal odpadlo zaradi poplave. Sredstva, predvidena za posodobitev ozvočenja, so porabili za odpravo njenih posledic in po nekajtedenskem premoru so kino predstave konec decembra spet normalno stekle. Zbiranje sredstev za sodobno ozvočenje poteka naprej in sredi letošnjega leta naj bi tudi dvorana v Nazarjah nudila akustične užitke ob poslušanju efektov, s katerimi so opremljeni najnovejši izdelki svetovne filmske produkcije. Franci Kotnik Mladostne ambicije so ga nesle na področje fotografije, kar ni bilo naključje. V družini je bila namreč fotografija doma. Za fotografa se je Franjo najprej učil pri bratu v Mozirju, nato pa še v Mariboru. Zgodovinske okoliščine so nanesle, da je lahko svoje znanje s pridom uporabljal kot aktivni vojak v letih 1945 in 46, ko je s foto in kino tehniko potoval po vojaških enotah. Po odhodu iz vojske so ga v skladu z njegovo prakso zaposlili v propagandnem oddelku okrajnega ljudskega odbora v Mozirju. Na razpolago je imel zastareli kino projektor ruske izdelave, s katerim je pripravil prvo kino predstavo v nazarskem kulturnem domu in nato gostoval z njim po drugih krajih Zgornje Savinjske doline. Veliko različnih zgodbic se spominja iz tistega časa, med ostalimi tiste iz Luč, kjer so za predvajanje filmov koristili električno energijo iz dinama. Ko je vsake toliko časa z njega padel pogonski jermen, je elektrike seveda zmanjkalo. “Toda ljudje niso bili nič slabe volje," pripoveduje Franjo. “Kje pa! Dokler nismo usposobili aparature, so peli!" Po odločitvi o nabavi novega, sodobnejšega kino projektorja je Franjo odšel na enoletno šolanje v Ljubljano. Praktično se je izpopolnjeval predvsem v kinu Union in se po opravljenem strokovnem izpitu vrnil v Nazarje, kjer je bila avgusta 1948 prva kino predstava z novim projektorjem stabilne konstrukcije. “Enkraten dogodek,” se spominja Pajk, “saj se je v dvorani, ki je imela 185 stolov zbralo okrog 300 radovednih obiskovalcev. Nekateri so celo ostali zunaj dvorane, ker ni bilo več prostora.” V Nazarjah so potem nadaljevali z rednimi kino predstavami. Včasih tudi štirikrat tedensko. Franjo Pajk je bil seveda vedno za projektorjem. Ob predaji kina krajevnemu ljudskemu odboru Nazarje je bil imenovan za poklicnega operaterja v samostojnem kino podjetju, ki pa po zakonu leta 1953 ni bilo več mogoče. Kino so v obliki sekcije priključili nazarskemu kulturnemu društvu, Franjo pa se je zaposlil v lesni industriji Glin Nazarje, kjer je vse do upokojitve leta 1986 opravljal odgovorno delo vodje službe varstva pri delu. Film je bil seveda tudi v tem času njegov zvesti življenjski sopotnik. Z malce grenkim priokusom Franjo Pajk na “delovnem” mestu -poleg kino projektorja (foto: ToP) se spominja sodelovanja z distribucijskimi hišami z jugajugoslavije, od koder so prihajali že zelo poškodovani filmi. “Dogajalo se je, da smo dobivali filme, ki so bili glede na minutažo okrnjeni za celih dvajset odstotkov, zato je bilo nezadovoljstvo obiskovalcev upravičeno. No, kasneje so se zadeve v tem smislu izboljšale, toda kino se je moral soočiti s konkurenco video rekorderjev in satelitskih TV programov,” se spominja manj lepih trenutkov v 50-letni praksi Franjo Pajk. “Toda nismo se predali,” ponosno pove, “ves čas smo vztrajali in zdaj se nam to obrestuje.” Pajk je ob svojem ljubiteljskem delu vzgojil osem kinooperaterjev, dva od teh sta konec lanskega leta prevzela krmilo kino sekcije, na čelu katere je sedaj Ivan Ločan. Franjo pa še vedno pomaga po svojih močeh, svetuje in ob nedeljah z veseljem zavrti kakšen film. Ko bo v letošnjem letu dvorana Delavskega doma Nazarje dočakala temeljito zvočno posodobitev, bo to velik korak naprej za nazarski kino in le kdo bo tega bolj vesel, kot ravno Franjo Pajk s Prihove? Franci Kotnik j ♦ j j j 1 i } j j- • 1 {.444. r~ Nova spletna stran t »avinjsKin :i : I...4 : ? : j f m! MAl/ifP nuvit š : j : j i |_* ■ » Is -«n.si htt] p:\\www J.S "j ? Ž j : -j— 1 J j J j i i Janez in Franci Štiglic iz Bočne Dvojčka - ukradena otroka Čas teče, leta minevajo in brišejo spomine. Ob obletnicah pa se le spominjamo mladosti in življenja, ki vsakemu po svoje kroji usodo. Konec lanskega leta sta praznovala 60-letnico dvojčka Janez in Franci Štiglic, ukradena otroka, doma iz Bočne. Življenje brez droge Če ne znaš reči NE (nadaljevanje iz prejšnje številke) Do prvega stika z drogo pride takrat, ko jo dobi zastonj. Mladostnik dobi drogo prvič zastonj od znanca, za katerega misli, da mu bo v oporo. V strahu, da bo izgubil “prijatelje”, ne zna reči NE. V njuno otroštvo je kruto posegla druga svetovna vojna. Rojena sta bila 21. novembra 1938. Štiri leta sta skupaj s staršema in starejšim bratom Lojzetom srečno živelav lepi hiši sredi Bočne, 15. avgusta 1942 pa je bilo sreče konec. Sredi noči je družino zbudilo močno razbijanje po vratih in oknih. “Aufmachen!” so kričali nemški vojaki in vdrli v hišo. Čez pol ure so s tovornjakom odpel- jali vse tri otroke in mamo z najnujnejšo “prtljago”. V Celju je bilo zbirno mesto za vse izseljene družine. Janez in Franci se spominjata, kako je mama jokala in vse tri otroke stiskala v svoje naročje, kot da bi vedela, daje to zadnji objem. V Celju so otroke na silo ločili od mater. Odpeljali so jih v taborišče Frontleiten blizu Gradca. Spominjata se vrste lesenih barak, obdanih z bodečo žico. Tu je bilo tri leta njuno domovanje. Brez ljubezni, brez topline, le surova povelja. Vse na povelje: vstati, umivati, j esti, spati... Taborišče so vodile nemške SS enote z mrtvaškimi glavami. Še po tolikih letih se z bolečino spominjata težkega življenja v taborišču, kjer sta bila med najmlajšimi sotrpini. Po končani vojni sta se vrnila v osvobojeno Slovenijo. Našla sta opus- tošen dom. Ni ju čakala mama, umrla je v taborišču Kaštel, ni bilo očeta, ustrelili so ga Nemci v Celjskem pis-kru, brata Lojzeta tudi še ni bilo. Kaj sedaj? Zatočišče sta našla pri maminih sorodnikih, ki so po svojih močeh skrbeli, da sta se vključila v normalno vaško življenje. Odraščala sta, se šolala in pridno delala. Z močno voljo in vztrajnostjo sta hodila v službo in si ustvarila družini. Sedaj živita v krogu svojih dragih, Janez v Nazarjah, Franci na Ljubnem. Brat Lojze živi na očetovem domu. Spomini so grenki in boleči, zato želita vsem otrokom sveta, da ne bi nikdar občutili strahote vojne. Ob minuli 60-letnici jima želimo, da skušata pozabiti na prestano gorje in srečno živita v svobodni domovini! V Sloveniji živi približno 600 taboriščnikov - ukradenih otrok. Samo v Zgornji Savinjski dolini jih je okrog sto, največ pa iz Bočne in njene okolice. Slovenska država je sprejela zakon o žrtvah vojnega nasilja z namenom, da jim da vsaj moralno in delno tudi materialno zadostitev. Taboriščniki - ukradeni otroci pričakujejo in zahtevajo, da se jim po tem zakonu prizna status žrtev vojnega nasilja. Marija Ročnik Sramežljivi otroci mislijo, da bodo z uživanjem droge vzpostavili lažje stike. Za tiste brez temeljnih vrednot ima prvi poskus droge okus po kršenju pravil, ki veljajo za materialistično in dolgočasno realnost. Za tiste, ki so sužnji samote, pomeni to dejanje korak v okolje polno čustev in večjih možnosti kombinacij. Droga ni strela z jasnega, ampak poskus slabega počutja, ki v mladostnikih tiči dlje časa. Mladostnik hoče to početje zaradi spleta okoliščin odpraviti z drogo. S tem postane strah pred življenjem odveč. Počuti se varnega v življenju, v katerem živi. Slepimo se, če mislimo, da bomo dokončno premagali drogo tako, da bi hkrati ozdravili družbo. Vsakdo mora pregledati sebe, nato se posvetiti drugim, kajti navsezadnje smo odvisniki skoraj vsi ljudje, le da naša odvisnost ne temelji na drogi. Če ste proti drogi, spremenite kakovost svojega življenja. Zelo malo staršev se odloči za pomoč izven družine, ker se jih večina sramuje pred drugimi. Pomagati pomeni razumeti - ne pomeni pustiti se prevarati. Vedno se moramo zavedati, da je odvisnik oseba, ki zelo verjame svojim lažem in je sposoben v njih prepričati tudi druge. Njegove obljube, da bo prenehal, so prazne marnje, ki v vas vzbudijo sočutje. Manipuliral bo z resnico in jo krojil sebi v prid. Odvisnik zbega starše z obljubo, da bo prenehal s svojim početjem, če mu pomagajo. Po večkratnih neuspelih poskusih, ker v njem ne more biti niti jasne želje po prenehanju niti odločnosti, da bi to naredil, prične obsojati družino in vse okoli sebe. Zaradi razočaranj, ker mu ne omogočijo nakupa droge, pride pogosto do nesoglasij in odvisnik odide od doma. Nekaj časa tava okrog brez kakršnega koli cilja, vendar se vrne domov in prosi za gostoljubje. Tako se začne obdobje njegovega največjega izkoriščanja. Vedno je zaprt v svoji sobi, vstane pozno, je malo, prične piti alkoholne pi- jače, če gre ven, se vrača pozno, ure in ure gleda televizijo. Njegova prisotnost je vznemirljiva in zatiralna. Prične se jemanje vsakovrstnih tablet, ponavadi celo predpisanih od ustrežljivega zdravnika... Ko začne zmanjkovati denarja, začne prodajati različne stvari, samo da bi prišel do droge. Pričnejo se prepiri med družinskimi člani. Starša drug drugega obsojata in krivita za dogajanje. Vse to zasvojenec izkoristi v svoj prid. Tedaj je zlom neizbežen; odvisnika pošljejo od doma, ga aretirajo ali pa konča v bolnici. Prične se tesnobno čakanje vrnitve. Dolgi večeri tišine, joka, strahu....Iz strahu, da ga bodo zgubili, ga domači sprejmejo nazaj. Ponovno mu zaupajo, ker ga vidijo spremenjenega. Ne razumejo, daje odvisnik parazit, ki se vedno vrača tja, kjer misli, da bo našel vsaj priprta vrata. Tej zgodbi ni konca, ker se neprestano ponavlja. Najpogostejše droge MARIHUANA: oči so rdeče, zenice razširjene, obda te občutek blaženosti. Odvisnik se smeji tudi nepomembnim stvarem, težko razmišlja. Izgubi občutek za čas. Obide ga občutek paranoičnosti, porajajo se strahovi v njem samem. Občutljiv je na barve. Težko bere, ne spomni se prebrane vsebine. Govori nerazumevajoče z napakami. HEROIN: zenice so majhne kot bucika, veke se povešajo in zapirajo, pogosto občuti srbečico po celem telesu in se neprestano kraspa.Opazna je bledica, žalostne poteze obraza. Govorjenje je težavno in monotono. Odvisnik, “zadet" zaradi heroina, ima povešeno glavo kakor bi spal, prižiga si cigareto za cigareto, vendar je ne pokadi. Puščajo goreti, povsod je polno pepela. Obleke, preproge, posteljnina so preluknjani od ogorkov. Igle je moč najti naraznih skrivnih mestih, ker jih skriva pred drugimi. Odvisnik je zelo malo, vendar ga neverjetno privlačijo sladke stvari: puding, čokolada, sladkor je kar z žlico. (SE NADALJUJE) Janez in Franci Štiglic ob 60-letnici (foto: Jože Miklavc) Medobčinska zveza Sklad za ljubiteljske kulturnih društev kulturne dejavnosti Zgornja Savinjska dolina Območna izpostava Mozirje VLIUDNO VABUENI NA PRIREDITVE MESECA KULTURE 1999. KIJIH V FEBRUARJU PRAV ZA VAS PRIPRAVLJAJO GLEDALIŠČNIKI, PEVCI TER LIKOVNIKI IN LITERARNI USTVARJALCI! OBMOČNA REVIJA GLEDALIŠKIH SKUPIN KULTURNIH DRUŠTEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE ŠMIHEL NAD MOZIRJEM 7.2.1999, ob 15. uri, osnovna šola Šmihel gledališka predstava “Glavni dobitek” /kulturno društvo Rečica ob Savinji/ GORNJI GRAD 20.2.1999, ob 18. uri, kulturni dom Gornji Grad gledališka predstava “Miklavžev večer” /kulturno društvo Gornji Grad/ LEPA NJIVA 21.2.1999, ob 15. uri, osnovna šola Lepa Njiva gledališka predstava “Poročil se bom s svojo ženo” /kulturno društvo Lepa Njiva/ GORNJI GRAD 25.2.1999, ob 12. uri, kulturni dom Gornji Grad gledališka predstava “Mojca Pokrajculja” /kulturno društvo Ljubno za šolsko predstavo/ NOVA ŠTIFTA 27.2.1999, ob 19. uri, kulturni dom Nova Štifta gledališka predstava “Cecilija ali šolaza očete” /kulturno društvo Nova Štifta” MOZIRJE 28.2.1999, ob 16. uri, kulturni dom Mozirje gledališka predstava “Ugrabili so papeža” /kulturno društvo Mozirje/ SOLČAVA 28.2.1999, ob 10. uri, Zadružni dom Solčava gledališka predstava “Našli so se” /kulturno društvo Šmihel/ SKUPNI IN OBČINSKI PROGRAM - MOZIRJE KULTURNI DOM MOŽINE 8.2.1999, ob 18. uri, večer Simona Gre-goričiča /kulturno društvo Mozirje/ 13.2.1999, ob 19. uri, gledališka predstava “Mož za Zofijo” > /celjsko gledališče/ 26.2.1999, ob 18. uri, galerija Mozirje, koncert /glasbena delavnica OSM1NKA/ 27.2.1999, ob 17. uri, gledališka predstava “Ugrabili so papeža” /kulturno društvo Mozirje - premiera/ 28.2.1999, ob 16. uri, gledališka predstava “Ugrabili so papeža” /kulturno društvo Mozirje - območna revija gledaliških skupin/ VEČNAMENSKI PROSTOR V OŠ ŠMIHEL 7.2.1999,ob 15. uri, gledališka predstava “Glavni dobitek” /kulturno društvo Rečica - območna revija gledaliških skupin/ 28.2.1999, ob 15. uri, gledališka predstava “Poročil se bom s svojo ženo” /kulturno društvo Lepa Njiva/ VEČNAMENSKI PROSTOR V OŠ LEPA NJIVA 7.2.1999, ob 15. uri, gledališka predstava “Našli so se” /kulturno društvo Šmihel/ 20.2.1999, ob 19. uri, gledališka predstava “Poročil se bom s svojo ženo” /kulturno društvo Lepa Njiva - premiera/ 21.2.1999, ob 15. uri, gledališka predstava “Poročil se bom s svojo ženo” /kulturno društvo Lepa Njiva - območna revija gledaliških skupin/ KULTURNI DOM REČICA 6.2.1999,ob 19. uri,gledališkapredstava “Našli so se” /kulturno društvo Šmihel/ SKUPNI IN OBČINSKI PROGRAM - NAZARJE KULTURNI DOM 6.2.1999, koncert odraslih zborov - občinska proslava /mešani zbori, male vokalne skupine, solopevski oddelek GŠ Nazarje/ 27.2.1999, ob 19. uri, koncert /območna godba na pihala/ ŽUPNIJSKA CERKEV ŠMARTNO OB DRETI 14.2.1999, ob 15. uri, koncert /cerkveni pevski zbori/ SKUPNI IN OBČINSKI PROGRAM - SOLČAVA 27.2.1999, ob 17. uri, gostišče - muzej FIRŠT, Logarska dolina Medobčinska likovna razstava in srečanje SLAP-a 28.2.1999, ob 10. uri, Zadružni dom Solčava, gled. predstava “Našli so se” /kulturno društvo Šmihel - območna revija gledaliških skupin/ SKUPNI IN OBČINSKI PROGRAM - LUČE OB SAVINJI KULTURNA DVORANA 5.2.1999, ob 18. uri, občinska proslava /kulturno društvo in osnovna šola Luče/ 19.2.1999, ob 19. uri, gledališka predstava “Častni povabljenec” /gledališče NASMEH/ 26.2.1999, ob 12. uri, šolska gledališka predstava “Mojca Pokrajculja” /kulturno društvo Ljubno/ OSNOVNA ŠOLA LUČE 12.2.1999, ob 17. uri, medobčinski koncert /Glasbena šola Nazarje/ SKUPNI IN OBČINSKI PROGRAM - GORNJI GRAD KULTURNI DOM BOČNA 7.2.1999, ob 15. uri, koncert odraslih pevskih zborov /ženski in moški pevski zbori/ KULTURNI DOM GORNJI GRAD 20.2.1999, od 10. - 16. ure, gledališka delavnica /gledališke skupine iz Zgornje Savinjske doline - območna revija gledaliških skupin/ 25.2.1999, ob 12. uri, šolska gledališka predstava “Mojca Pokrajculja” /kulturno društvo Ljubno - območna revija gledaliških skupin/ KULTURNI DOM NOVA ŠTIFTA 27.2.1999, ob 19. uri, gledališka predstava “Cecilija ali šola za očete” /kulturno društvo Nova Štifta - premiera - območna revija gledaliških skupin/ 28.2.1999, ob 15. uri, gledališka predstava “Cecilija ali šola za očete” /kulturno društvo Nova Štifta/ OBČINSKI PROGRAM -LJUBNO OB SAVINJI KULTURNI DOM 6.2.1999, ob 18. uri, občinska proslava ob kulturnem prazniku /kulturno društvo, osnovna šola Ljubno in glasbena šola Nazarje/ 24.2.1999, <>b 12. uri, šolska gledališka predstava “Modra vrtnica” /šolska gledališka skupina OŠ Gornji Grad/ Vozili smo: suzuki grand vitara Lepotica in zver Se še spominjate priljubljenega risanega filma iz produkcije Walta Disneya izpred nekaj let z gornjim naslovom? Zagotovo. Tokrat vam lahko predstavim lepotico in zver v eni osebi. Imenuje se suzuki grand vitara. Da pri Suzukiju izdelujejo kvalitetne terenske avtomobile, je slovenskim kupcem znano že dalj časa. Grand vitara ni samo terenec v pravem pomenu besede, ampak zna biti tudi povsem hvaležen družinski avto za vsakdanje vožnje ali za potovanja. Toda pojdimo lepo po vrsti. Najprej lepota. Suzukijevim oblikovalcem je uspelo ob ohranitvi osnovnih linij prejšnjega modela vitare obliko posodobiti natančno toliko, da grand vitara brez sramu pričakuje tretje tisočletje. Vitarina maska ne skriva japonsko zaobljenih potez, gledano v celoti pa je avtomobil izjemno skladne oblike in kljub dolžini 4,2 me- tra deluje zelo kompaktno. Bočne obrobe, lita platišča, strešni prtljažnik in ogledala v barvi avtomobila naredijo grand vitaro lepo in elegantno, kar za vse terence vsekakor ne moremo trditi. Prvi vtis ob vstopu v potniški prostor je skladen z občutki pri ogledovanju zunanjosti. Sedi se visoko, preglednost je odlična, na armaturni plošči je vse na svojem mestu. Dokaz več, da se tudi Japonci spoznajo na ergonomijo. Voznikov sedež je nastavljiv po dolžini in višini, volanskemu drogu pa je moč spreminjati naklon, zato zlahka najdem najprimernejši položaj za volanom. V prid varnosti staserijsko vgrajeni zračni vreči za voznika in sopotnika, vsi sedeži pa so opremljeni s tritočk-ovnimi samozategljivimi varnostnimi pasovi. Bočne ojačitve ščitijo potnike pred stranskimi naleti. Motor, v testnem modelu je bil vgrajen 2-litrski “benciner” z močjo 128 KM, se brez ugovarjanja odzove na prvi zasuk ključa in - gremo! Občutek pri vožnji je prijeten, upravljanje vozila z učinkovitim servo volanom pa preprosto. Rajdni krog vitare je dovolj majhen, da z njo ni težav niti v najhujši mestni gneči, in ko sem končno na regionalni cesti, po nekaj kilometrih sproščene vožnje ugotavl- jam, da bi se z njo najraje zapeljal kar do morja. Toda tudi tam je zdaj hladno, zato raje zavijem na podeželsko cesto in navkreber. Do tukaj sta testno grand vitaro poganjali zadnji kolesi, z novim sistemom “drive select 4x4”, ki vozniku omogoča izbiro med pogonom na dve ali štiri kolesa med vožnjo, pa se avto spremeni v pravega terenca. Izjemen navor daje vitari v vsakem trenutku dovolj moči, da ji niti v enem trenutku ne “zmanjka sape”. S ceste korajžno zapeljem na zasnežen travnik. Ko se začne spolzka in mehka podlaga vzpenjati in ko avtomobilu začne drseti, sledi še zadnji preizkus. Vključim reduktor in zdaj ovir (skoraj) ni več. Vozniku preostane le še užitek ob premagovanju brezpotij. V tem smislu je grand vitara prava zver. Tudi pot nazaj mine brez težav. Zavore so učinkovite, res pa je, da bi bil sistem ABS, ki je na voljo za doplačilo, še kako dobrodošel. Enako velja tudi za radijski sprejemnik in klima napravo. Ne vem, ali so vam ljubše lepotice ali zveri. Pri Oldyju na Polzeli vam za pravo ceno ponujajo odlično kombinacijo obeh - suzuki grand vitara z bencinskim ali turbodizelskim mo- torjem. Odločitev je vaša!______ Franci Kotnik ris H 1995 Hotel plesniK ★ ★ ★ ★ Vabimo Vas, da se nam pridružite na NAJBOLJ ZANIMIVI IN ZABAVNI NOČI V ZAČETKU LETOŠNJEGA LETA. V SOBOTO, 13. FEBRUARJA 1999, OB 20. URL VALENTINOVO in PUSTOVANJE z ansamblom BLACK & WHITE Rezervacija mize s programom in večerjo: 4.900 SIT Vstop za maske brez rezervacije: prost. Rezervacije in informacije: 063 846110, 846 024. u OIDY d.0.0. poizeifl, WtQWrjr tel. 720-592, V6LCNJC, tel. 863-960 ^SUZUKI - SUBARU Uradni prodajalec Ugodne cene za letnik '98! STARO ZA NOVO UGODEN KREDIT OD T+4,5% Še o nadnaravnih močeh kamnov Piše: Aleksander Videčnik V prejšnji številki našega časopisa smo pisali o kamnih sv. Pavla in jih nekaj malega tudi upodobili. Odmevnost na članek pa nam narekuje nekoliko podrobnejši opis od kod kamni sv. Pavla in zakaj jim ljudstva pripisujejo zdravilno moč. Znano je, da še danes številni narodi verjamejo v moč različnih kamnov. Celo v sodobnem svetu ponudi draguljar ob izbiri nakita vrsto kamnov po želji in ob tem pojasni proti čemu ščitijo ti ali drugi, kateri prinašajo zdravje, kateri sodijo k nebesnemu znamenju v katerem smo rojeni in podobno. Seveda v navedenem primeru ne govorimo o moči zdravljenja, kar pa je ljudstvo pripisovalo prav kamnom sv. Pavla. Zakaj to, zakaj je na njih sloviti malteški križ in zakaj se imenuje prav po svetem Pavlu, se sprašujemo ob pogledu na njih. Izročilo govori o tem, tako piše Muellner, leta 1898 v narodopisnem časopisu Argo, ki so ga izdajali v Ljubljani, da je nekoč sveti Pavel doživel pred Malto brodolom. Ves izmučen se je čudežno rešil na obalo, kjer so ga opazovali domačini, tedaj še pogani. Da bi se nekoliko posušil, si je naredil velik ogenj in ko je nalagal dračje, se je okoli njegovega zapestja ovila strupenjača, ki ga je pičila. Domačini so učinek ugriza te kače poznali in so pričakovali, da bo po nekaj minutah brodolomec mrtev. Toda nič takega se ni zgodili, zato so ga imeli za boga. Tu najdemo torej povezavo za poimenovanje kamnov, saj so jih pozneje dejansko izdelovali malteški redovniki na temelju opisanega izročila. Delili so ga romarjem in tako so kamne prinašali v različne dežele, tudi naše. Muellner povezuje najdbe kamnov pri nas s tem, da so gorenjski železarji tedaj veliko trgovali tudi z Malto, pa so verjetno podjetni trgovci videli v prodaji kamnov svetega Pavla dobre zaslužek. Hkrati pa opozarja, da so prvi kamni imeli na eni strani ploščice malteški križ, na drugi pa sonce kot znamenje zmage krščanstva nad poganstvom. Da so se med našimi predniki tako zelo razširili pa je iskati vzrok v tem, da so se malteški menihi naselili leta 1220 na Slapu in pridobili tudi Planino v last. Tako navaja knjigaPostojinsko okrajno glavarstvo, izdana leta 1889 v Postojni. Tam lahko preberemo tudi, da se Slovenci nikakor niso hoteli pokristjaniti, zato so malteški menihi zgradili cerkev svetega Pavla, ki jo pisec opiše, kot najstarejšo na Vipavskem. Leta 1389 je bila cerkev znamenita božja pot. Tja so romali od blizu in daleč. Menihi so kovali svetince in izdelovali kamne svetega Pavla, ki so imeli na eni strani malteški križ, na drugi pa ali sonce ali pa podobo stoječega razpela. Lahko si predstavljamo, da so ro-marji radi kupovali “svete” kamne. Domači zdravilci so se jih posluževali pri zdravljenju ljudi in živali. Seveda ob hkratnem šepetanju zagovora. S kamnom so namreč vlekli nad bolečim mestom ali nad rano v znamenju križa. Znano je, da so še v 18. stoletju prodajale kamne tudi apoteke. V naših krajih ni znano, da bi bil kje najden pravi kamen svetega Pavla. Verjetno pa so jih tudi uporabljali zdravilci, kot drugod. Da pa so res verjeli v zdravilno moč kamnov na sploh, pa pričajo novejše ugotovitve. Tako je v okolici Mozirja veliko “zdravil” domači zdravilec, Zadrečan imenovan. Ljudje še dobro pomnijo, kako je pri bolniku najprej zložil svoje kamne, sicer kar rečne ali potočne, in ko je ugotovil za točno mesto poškodbe, je to obkroževal s kamnom določene barve, pač za katere vrste bolezen ali poškodbo je šlo. Ob tem je govoril zagovor, bolje momljal ga je, da niso prisotni mogli razumeti kaj govori. Saj to je bila tajna, ki je šla le iz roda v rod! Večkrat smo že omenjali, da so predniki namenjali kamnom poseben pomen. To je zapaziti predvsem pri nagrobnih kamnih in kako drugače “svetih”, te so še celo radi vzidovali v temelje, da bi bila v hiši sreča in zdravje. Šmihelčani d znamenju muzike Tako nekako bi lahko zapisali za prebivalce te lepe hribovske vasice. Že leta 1909 so ustanovili godbo na pihala, kar tedaj ni bil ravno mali zalogaj. Prepevali so že od nekdaj in vedno imeli pevske sestave velike kakovosti. Zato torej ni nič čudnega, če so imeli tudi svoje godalne orkestre in igrali celo zahtevnejšo glasbo. Že v zadnji številki smo omenili družino Lesjak, kije bila vsestransko društveno in kulturno dejavna. Florjan Lesjak, živi sedaj v Žalcu, je leta 1989 napisal spomine na glasbeno dejavnost v Šmihelu. Lotil se je podrobnega opisa dela instrumentalnega sestava, v katerem je sam sodeloval: “Šmihel je eden izmed tistih krajev, kjer se je v devetnajstem in dvajsetem stoletju zvrstilo največ glasbeno talentiranih rodov. Ob vsakem pomembnem dogod- ku je bila prisotna pesem, po kmečkih naseljih je donela tudi v nočni tišini na fantovskih pohodih ob sobotnih večerih. Seveda tudi ni manjkalo posameznih godcev, predvsem harmonikarjev, citrarjev, pa še nekaterih drugih. In prav zaradi vsega tega, so rojevale pobude oziroma ideje, da so se začele ustanavljati ljubiteljske instrumentalne skupine. Po hitrem razvoju kulture ni Šmihel nikoli zaostajal za drugimi, večjimi kraji, niti v pogledu pevskih zborov, kot tudi ne instrumentalnih skupin. Vsemu temu so se pridružile še dramska skupina in druge kulturne dejavnosti. V okviru prosvetnega društva “Rovtar” so še danes najaktivnejši v dramski in vokalni zvrsti ku-lure. Žal pa danes nimajo več instrumentalnega sestava. Vse navedeno torej narekuje, da človek iz starejše generacije napiše spomine na nekdanje dni, ko se je pelo in muziciralo, da le kaj! To naj torej služi vedenju mlajšim rodovom, pa morda tudi kot namig bodočim kulturnikom našega dragega Šmihela. Ker v arhivih “Rovtarja” niso zapisane vse dejavnosti iz preteklih časov, je bila pobuda, da se opiše še ugledna dejavnost instrumentalnih skupin, sem se odločil, kot nekdanji soustvarjalec na tamkajšnjem kulturnem delu, da napišem tole kroniko, prav posebej pa še zato, ker je bila pobudnica gospa Franja Naraločnik, upokojena učiteljica in vsestranska skrbnica ljudskega izročila v naši vasi. Tako je torej nastal tale zapis, ki sem ga pač napisal po svojih močeh v želji, da prispevam k dopolnitvi že zapisanega, o šmi-lielski godbeniški dejavnosti. Rodil sem se leta 1908 v Šmihelu v številni Lesjakovi družini, kot drugi otrok, Krstili so me na ime Florjan. V Žalec sem se preselil s petčlansko družino leta 1958. Poskušal bom iz lastnega spomina, raznih podatkih zapisati dogajanja okoli razvoja godbeništvav Šmihelu. Leta 1909 je bila v Šmihelu ustanovljena prva godba na pihala, imenovana enostavno “plehmuz-ika”. To smemo šteti med prve tovrstne dogodke v Šmihelu! Če pomislimo, da so tedaj bile podobne godbe redkost v večjih krajih, kot je naš Šmihel, potem lahko dojamemo pomen teh prizadevanj naših prednikov. Pobudnik za godbo je bil čevljar Franc Čer-nivšek, doma z Ljubnega. Stanoval je v Šumečki koči in tam tudi opravljal svojo čevljarsko obrt. Ker pa je poleg tega bil še godbenik, baje tudi izobražen kapelnik, je o svojem predlogu za ustanovitev godbe na pihala, navdušil Robanova doživetja V začetku prejšnjega stoletja je nekoč pastir iz Travnikov prihitel na Kneže povedat, da je tam medved. Hitro so obvestili lovce, da so se takoj zbrali. Na posvetu so ugotovili, da je najboljša streža v Vratih, kjer medved navadno prehaja. Toda v Vratih je prehod med dvema stenama tako tesen, da se je z nahrbtnim košem komaj zmotal skoz, kdor je nesel hrano pastirju. Kakor so bili takratni solčavski lovci pogumni, v Vratih se le nobeden ne bi rad srečal z medvedom. Pa so rekli staremu Knezu: “Oče, ali bi ne šli v Vrata vi, ki ste že več medvedov postrelili in ste tega vajeni?” - “Roke in oči so še dobre," je rekel Knez, “noge so mi pa odpovedale. Ne zmorem več te poti.” - “Pa vas zanesemo gori,” so mu rekli. “No, me pa zanesite. Saj me ni škoda, če me medved raztrga.” - Res so ga nesli v Vrata, kar ni bila malenko- *** st, saj se mora človek raz Kneže do Vrat kar dve uri poganjati v strmino. Razen tega ni bilo nič prijetno čakati medveda v Vratih, s starim pihalnikom na kresilo, kakršne so takrat rabili boljši lovci. Drugi lovci so čakali na Utah in drugod. Ko so gonjači medveda pritisnili, je res krenil takoj v Vratni žleb in prišel nekaj metrov pred Kneza. Ko ga je opazil, se je vzpel na zadnje noge, v tem trenutku pa je zagrmela Knezova puška, in v srce zadet je medved omahnil v Vratni žleb. Tako je bil ustreljen eden zadnjih medvedov v solčavskih gorah, v pričetku prejšnjega stoletja (1800). Zadnji medved, še solčavski domačin, pa je bil ustreljen leta 1859- Ustrelil ga je oče pokojnega Šikanca. Pozneje so še prihajali medvedi v naše planine, a poredko in bili so tuji klateži. Se ena,.. gospodarja koče - Šumečkega očeta. S skupnimi močmi in veliko veselja sta povezala rade-gundske in šmihelske fante in sestavila prvo zasedbo pihalne godbe, v njej so bili: Franc Sle-menšek - Kavčev, krilovka; Janez Gostečnik -Šumečki, klarinet; Franc Černivšek, kapelnik -klarinet; Jože Hudej - Kebrov, klarinet; Franc Gostečnik - Šumečki, trobenta; Jože Leskošek -Grmadski, trobenta; Janez Leskošek - Grmad-ski, trobenta; Lovro Lesjak - Lesjakov, bariton; Franc Ras točnik - Segonički, bas; Gregor Verbuč - Verbučev, bobni; Jože Naraločnik - Naraločki, helikon. Kapelnik in Šumečki oče sta obenem poskrbela tudi za nabavo inštrumentov in potrebno opremo za skupni denar, ki so ga zbrali godbeniki sami! Ne morem točno zapisati, kje so bila glasbila kupljena, verjetno na Češkem, saj so tudi skladbe nabavljali v glavnem izpod peres čeških skladateljev. Tu naj omenim vsestransko znanega skladatelja Emila Štoka iz Prage, imeli pašo tudi nekaj avstrijskih komadov. Spominjam se, kako se je velika množica ljudi veselo zbirala na slavnostih, kjer je igrala šmihelska godba. Bila je edina daleč naokoli, so morali kar veliko igrati in seveda vaditi. Napredovala je v kakovostnem in organizacijskem pogledu vse, dokler ni izbruhnila prva svetovna vojna, saj so morali mladi k vojakom. Godba se zaradi prekinitve ni razšla, pač pa je takoj po končani vojni spet pričela delovati, seveda z nekaterimi novimi godbeniki. Toda kmalu so se pojavile prve težave. Umrl je kapelnik in na njegovo mesto so postavili mojega strica Lovra. Potem je kmalu umrl basist Rastočnik, zamenjal ga je moj drugi stric Franc Lesjak, saj se je prav tedaj vrnil iz ruskega ujetništva. Tudi Gregor Verbuč je umrl in je tako bobne prevzel Peter Rastočnik, radegund-ski mežnar. Tiste čase so godbeniki vadili v naši hiši, kar je v nas otrocih povzročilo veliko navdušenje za glasbo in res, pozneje smo igrali domala v vsakem sestavu. Kot v vsaki skupini, je tudi v “plehmuziki” prihajalo do pogostih menjav godbenikov. Nanovo so se vključili: Pavel Naraločnik, dva Kavče va sinova in še drugi. Toda vse to ni Zavrlo razvoja godbe ali njene kakovosti. In kot je že razumljivo, so starejši polagoma izpregali, nekateri so se odselili, drugi spet poročili, to je povzročilo domala popolno zamenjavo glasbenikov. Mladi so še igrali pod vodstvom Antona Podvratnika - Mlačnika, ki je bil sposoben kapelnik in za glasbo vses transko navdušen. Toda kmalu je hudo zbolel in umrl. Tako je ostala, sicer zelo pomlajena godba brez vodstva. Če ni pravega očeta, družina hitro shira in tako so glasbeniki igrali pri godbi v Mozirju in kasneje v Nazarjah. Slovita šmihelska “plehmuzika” je tako zamrla, ostal pa je lep in ponosen spomina na njeno delovanje. (Nadaljevanje) Pri Tovstovršniku so imeli veliko goveje živine, več parov močnih volov in seveda še močnega bika. Živina je vse poletje prenočevala zunaj na pašniku. Neko jutro je govedar našel ob drevesu bika, ki je tiščal k deblu medveda, oba pa sta bila mrtva. Kako se je to zgodilo, seveda ni vedel nihče, le ugibali so. Pastir je razlagal, da je moral medved ponoči napasti goveda ali vsaj zaiti mednje. Ko je bik medveda pognal v beg, se je žival hotela rešiti na drevo, bik, ki je bil takoj za medvedom, pa ga je pritisnil k deblu. Pod močnim pritiskom je kosmatinec poginil, ne da bi bil bik to opazil. Ko pa je nekoliko popustil in je mrtvi medved pričel drseti ob deblu navzdol, je zaznal v medvedovem gibanju celo znamenja življenja in nevarnosti, zato je znova pritisnil z vso močjo. Morda se je to ponovilo še večkrat, ker je bik pač mislil, daje medved še vedno živ. Ko ga je tako tiščal k deblu, se je do kraja izmučil in še sam poginil. Zgodba je v Solčavi splošno znana in stari ljudje trdijo, da je resnična. 3ščemo stare fotografije Nekoč so v hribovskih predelih obdelovali zemljo z voli. Pravijo, da so bili za nekatera dela boljši od konj. Prizor je posnet leta 1930 pri Tostovršniku pod Terom, slikana pa je družina Tostovršnik. Sliko je poslala Štefanija Atelšek iz Savine. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Najpomembnejši načini pitanja govedi Načine pitanja delimo po intenzivnosti prehrane glede na količino škrobnih enot (energije) v obroku in glede na vrsto krme, ki pretežno sestavlja obrok Pitanje mladih govedi s koruzno silažo Najprimernejši čas za siliranje koruze je v voščeni zrelosti, ko ima celotna rastlina 25-35 % sušine in v takem stadiju zrelosti je tudi najvišja prebavljivost organske snovi. V tem času silirana silažna koruza nam da najvišji pridelek škrobnih enot na hektar, 1/3 več kot če jo siliramo v mlečni zrelosti. Koruzna silaža z visoko hranilno vrednostjo je odlična krma za pitanje govedi, vendar je zaradi širokega beljakovinskega razmerja ne moremo krmiti same, ampak jo moramo dopolniti z deteljnim senom ali močno krmo, ki vsebuje dovolj prebavljivih beljakovin, npr. sojo. Pitanje mladih govedi s travno silažo Raziskovalci so prišli do ugotovitev, da lahko za prirast okrog 1 kg na dan z zelo uvelo travno silažo pokrijemo 75 do 80 % potreb po hranilnih snoveh, pri uveli 55 do 60 % in pri sveži silirani okrog 45 %. Konzumacijasušine in škrobnih enot na dan je mnogo večja pri uveli ali zelo uveli silaži v primerjavi s sveže silirano travo. Beljakovinsko razmerje je v kakovostni travni silaži zelo primerno za pitanje, zato lahko kot dopolnilno močno krmo dodajamo le zdrob koruze ali drugih žit s primesjo rudnin. Pri kakovostni uveli ali zelo uveli travni silaži tako zadostuje za prirast 1 kg na dan od 1-2 kg močne krme. Za enak prirast je potrebno pri pitanju s sveže silirano travo količino močne krme podvojiti. Pitanje mladih govedi s senom Seno vsebuje od vse voluminozne krme največ vlaknine (balasta) in sušine, kar pomeni, daje v senu najmanjša koncentracija hranilnih snovi. Seno kot edina krma v obroku zaradi tega ne more zadovoljiti potreb po hranilnih snoveh za prirast 1 kg na dan, razen v izjemnih primerih, ko je košena zelo mlada trava (v dobi kolenčenja) in posušena s p reve trovanjem z navadnim ali ogretim zrakom. Navadno je potrebno pri srednje kakovostnem senu dodajati okrog 2 kg močne krme na dan povprečno za vso dobo pitanja, če želimo doseči 1 kg prirasta na dan. Pri slabem senu pa mora biti ta dodatek še večji in sicer okrog 4 kg, zato se pitanje s slabim senom sploh ne splača. Pri krmljenju s senom je pomembno, da ugotovimo koliko ga živali zaužijejo in ko ocenimo še njegovo hranilno vrednost izračunamo, koliko hranilnih snovi še manjka za prirast 1 kg na dan. Sena naj dobe živali po volji, močne krme pa odmerjamo od 1-3 kg glede na kakovost sena. Pitanje na paši Paša je najbolj naravna prehrana za govejo živino. S pašo so izgube na hranilnih snoveh najmanjše. Pri dobri organizaciji pašnega pitanja lahko dosežemo okrog 1 kg prirasta na dan z majhnim dodatkom močne krme. Tako kot pri kravah je tudi pri pitanju najboljši pašno kosili sistem in čredinska paša. Paša naj bo mlada, najprimernejša je pri višini trave 15 do 20 cm. Pri mladi travi, ki vsebuje malo surovih vlaken, se hranilne snovi najboljše izkoristijo za prirast. Živali je potrebno spomladi za pašo pripraviti, in sicer tako, da jim dajemo tik pred izgonom na pašo silažo ali da jim že v hlevu del obroka zamenjamo z zeleno krmo. Hleve morajo imeti pred pašo čimbolj odprte, da na ta način zmanjšamo razliko med notranjo in zunanjo temperaturo. Pitovno živino je potrebno na paši dokrmljevati z močno krmo. Količina močne krme, ki je potrebna za srednje intenzivno pitanje oziroma za prirast okrog 1 kg na dan, je odvisna od količine in kakovosti paše in se giblje v mejah od 1 do 3 kg. Mlada paša vsebuje veliko surovih beljakovin, zato je najprimernejša dopolnilna močna krma koruzni zdrob. Na paši je še zlasti pomembno dodajanje rudnin od 40 - 80 g na dan na žival, bodisi, da so primešane v močni krmi ali pa jih imamo na paši v posebnih posodah in jih imajo živali po volji. Primerno je tudi dodajanje rudnin v obliki kamnov, ki jih živali na paši ližejo. Pašna živina naj bo noč in dan na paši. Na voljo mora imeti pitno vodo in v poletni vročini vsaj minimalno senco. Na paši ne smemo zanemariti zaščite proti pašnim parazitom, zlasti metljaj lahko v veliki meri zniža priraste pitancev. Za pašo so najprimernejša teleta, ki so rojena v jesenskih in zimskih mesecih, da so na začetku pašne sezone težka 140 do 200 kg. Bikci in teličke so lahko v prvi pašni sezoni na paši skupaj. Če pa bikci že pred koncem pašne sezone dosežejo težo 300 do 350 kg, jih moramo ločiti od telic in krav. Ob koncu prve pašne sezone so pitanci težki približno 300 do 350 kg. V zimskem obdobju krmljenja imamo dve možnosti, in sicer da bikce in telice intenzivno spitamo na težo 400 do 500 kg ali pa,da preko zime skromneje krmimo pretežno z voluminozno krmo in gredo pitanci spomladi ponovno na pašo, vendar ločeni biki od telic.Ob bogati paši in pri dodajanju močne krme so živali na koncu druge pašne sezone spitane, pri slabši paši pa jih lahko dokončno spitamo v hlevu. Biki in telice so tako stare 1,5 do 2 leti in tehtajo, biki 500 do 600 kg, telice pa 430 do 500 kg. Pitanje težjih bikov je povezano s težavami, ker jih je potrebno ločeno pasti. Zato je mnogokrat gospodarnejše, da bikce kastriramo, čeprav vemo, da voliči (junci) za približno 10% slabše priraščajo. Junci so lahko na paši zraven krav in telic. Marija Mikek Kmetijska svetovalna služba Mozirje vabi kmetovalce na predavanje: Novi trendi pri hibridih koruze in priporočila za leto 1999 - Mozirje, dne 11.2.1999 ob 10. uri Kako najti zaposlitev? Težave in napake iskalcev zaposlitve Iskalci zaposlitve se razlikujejo md seboj, posebno če primerjamo začetnike, tiste, ki želijo zamenjati zaposlitev in brezposelne. Različne so njihove izkušnje, njihovo doživljanje iskanja zaposlitve, Vsi iskalci zaposlitve pa morajo znati oceniti svoje sposobnosti, približati svoje želje možnostim in nato iskati zaposlitev s čim manj predsodki in s čim večjo samoiniciativnostjo. Vsi iskalci zaposlitve, ne glede na status, morajo poznati zahteve delodajalcev, jim prilagoditi način iskanja zaposlitve in pri tem izdelati prošnjo ter opraviti razgovor za zaposlitev. Prav tako je potrebno upoštevati novo poslovno in delovno etiko, ki se razvija tudi pri nas. Prva zaposlitev Večina mladih začne iskati svojo prvo zaposlitev prepozno. Preprosto zato, ker ne računajo s tem, da se bodo z iskanjem tako dolgo ukvarjali. Včasih iskanje traja toliko časa, da se prvotno navdušenje spremeni v pa tudi težave in napake. popoln obup. Veliko mladih ne dobi službe prav zato, ker je ne zna iskati. Marsikdo niti sam ne ve, kaj bi rad v življenju dosegel in kaj ga pravzaprav veseli. Mlademu človeku je v veliko pomoč, če že ima nekaj delovnih izkušenj. Nekateri mislijo, da honorar no delo, ki so ga opravljali nekaj mesecev, ne velja nič in ga ne omenjajo. Pa je to narobe. Pri vsakem delu, ki ga opravljate, gojite neko specifično značajsko lastnost in pridobivate izkušnje. Zamenjava zaposlitve Pravijo, da vsaj prvo zaposlitev menja vsak, ki nima izjemne sreče. Veliko ljudi leti v agencijo za za- poslovanje in na vsak način želi drugo zaposlitev vsakič, ko se sprejo z direktorjem ali s sodelavcem. Prepiri se kaj hitro ohladijo, tistim, ki pa prehitro zamenjajo službo pa je lahko vse življenje žal, zlasti če je naslednja zaposlitev še slabša od prejšnje. Nekateri zamenjajo zaposlitev zaradi plače, ki je najbolj smiselna takrat kadar gre tudi za napredovanje. Najbolj je utemeljena zamenjava zaposlitve, če človeka na delu zares nekaj moti in vsako jutro na delo prihaja z občutkom nekoristnosti ali celo z odporom. Službo je dobro zamenjati tudi ob nenehnem metanju polen pod noge. Ko se človek odloči zamenjati zaposlitev mora pri sebi razčistiti kar nekaj vprašanj. Nekateri se sprašujejo ali je sploh še smiselno vztrajati v tem poklicu, ali naj iščejo drugega. Dokler je človek mlad, je to možno. Vendar so take menjave dokaj naporne in jih po štiridesetem letu ni priporočljivo izvajati. Včasih ljudi zajame obup, da ni nobenih možnosti za zamenjavo zaposlitve, ker povsod vlada huda brezposlenost. Vsekakor je lažje najti drugo zaposlitev, če človek išče nekaj za kar že ima osnovo v izobrazbi in delovne izkušnje. Ko odhajate na novo delovno mesto, ne rušite za seboj vseh mostov! Predsodki pri iskanju zaposlitve Največ predsodkov pri iskanju zaposlitve je povezanih s prepričanjem, da se lahko dobro delovno mesto dobi le s pomočjo poznanstev. Res je, da tudi pri nas ljudje radi prosijo znance in prijatelje, ki se pohvalijo s svojo službo, da je preskrbijo še njim. Na splošno pa se to ne dogaja tako pogosto, da bi si bilo treba greniti življenje z mislijo, da vsi nastavljajo samo svoje sorodnike. Veze potegnejo za seboj določeno mero odgovornosti in pričakovanja! Marsikdo, ki ne pozna dobro določenega poklica od blizu, naivno razmišlja kako čudovito je biti direk- tor, manekenka ... itd, pri tem pa pozablja na trud, energijo, odgovornost, sposobnosti, ki jo človek na takem mestu vlaga v svoj poklic in v svoje delo. Pri vsakem delu se je treba pošteno potruditi, da človek zasluži svoj kruh. Prav je, daiščemo zaposlitev v kateri lahko čimbolj uporabimo svoje sposobnosti, težko pa je doseči idealno zaposlitev! Večina ljudi je prepričana, da bi lažje dobili službo, če bi bili bolj izobraženi. To prepričanje, če je v človeku res tako zasidrano, se lahko uresniči v študiju ali pav zamenjavi zaposlitve. Delodajalci pa prisegajo na sposobnost in voljnost delati, zato imajo tudi tisti z nižjo izobrazbo možnost dobiti zaposlitev! Potrebe delodajalcev glede osebnostnih lastnosti Delodajalci bi seveda imeli idealne delavce, a takih skorajda ni. Ima pa pravico zahtevati nekatere osebnostne lastnosti, ki so nujno potrebne za delovno mesto, ki ga razpisuje. Zunanji videz je za nekatere poklice zelo pomemben. Od vsakega de-lavcase pričakuje lojalnost, lastnost, da ne kritizira svojega podjetja, pomembna je tudi samoiniciativnost. Tudi sposobnost za skupinsko, timsko delo je nujna. Slaba karakteristika za človeka je nepripravljenost za nadaljnje izobraževanje. Uidi samostojnost, zanesljivost in učinkovitost pri delu so lastnosti, ki naj bi jih imel vsak delavec. Delodajalci cenijo ljudi z ustreznim delovnim tempom in ljudi, ki so iznajdljivi in dinamični. Ljudje, ki se jih delodajalci izogibajo Najslabši vtis na delodajalca naredijo ljudje, ki pošljejo prošnjo ali pridejo na razgovor prepozno. Nista priporočjivi tudi pasivnost in opravljivost. Pomembno je, da ima iskalec zaposlitve jasne cilje in je dovolj odločen. Razumljivo je, dase iskalec zaposlitve na razgovoru ne sme spreti z delodajalcem. Tudi poučevati ga ne sme. Odbija lahko tudi preveč plaho in preveč samozavestno obnašanje ter nerealno vrednotenje svojega dela. Delodajalec takoj odkloni človeka, ki navaja nasprotujoče si podatke, ker sumi da laže. Uidi alkoholiki niso zaželjeni. Nekateri delodajalci zavračajo tudi ljudi, ki imajo za delovno mesto, ki ga razpisujejo, previsoko izobrazbo. Vzrok je bojazen, da dela ne bodo z veseljem opravljali, ker je zanje premalo zahtevno. Razgovor v kadrovski službi Veliko iskalcev zaposlitve se ne zaveda pomembnosti razgovora. To so odločilne minute, v katerih delodajalec začuti, da je našel pravega človeka ali pa popolnoma izgubi zanimanje. Za iskalca zaposlitve je to velika priložnost, a hkrati veliko tveganje. Osnova za konkurenčnost pri izboru je v prošnji navedena izo- brazba in delovne izkušnje, bistveno pa naredi razgovor. To za iskalcane sme biti le formalnost, pač pa nastop pred najpomembnejšimi predstavniki celotnega bodočega kolektiva! Veliko iskalcev na razgovoru odpove ravno zaradi nepoznavanja pomena tega trenutka! Človek pri razgovoru naredi prijetnejši vtis, če že nekaj ve o podjetju in se zanima za podjetje. Glejte delodajalcav oči, ne izmikajte mu pogleda! Delodajalec plašnost prerad vzame kot pomanjkanje zanimanja ali pa podvomi v resnost namena iskanja dela. Pri razgovoru se je potrebno primerno obnašati, biti potrpežljiv, olikan, točen, ne nazadnje tudi primerno urejen! Pa še to... Ne skušajte se prodati, pustite, da vas delodajalec kupi. O plači vprašajte šele, ko čutite, da vas bo firma zaposlila. Naučite se prebirati razpise. Polona Šporin Društvo za nenasilno komunikacijo Svetovanje po telefonu Društvo za nenasilno komunikacijo je nevladna in neprofitna humanitarna organizacija, ki deluje v prid zmanjševanju pojavnosti nasilja in njegovih posledic v družbi. V okviru svojihdejavnosti odslej vršijo tudi svetovanje preko telefona. Nova telefonska linija je od 1. feb- pogovorijo s posebej usposobljeni- ruarja odprta za vse, ki čutijo, da bodisi v zasebnem bodisi v poslovnem življenju v odnosu do sočloveka uporabljajo agresiven pristop. O tem problemu se lahko mi prostovoljkami in prostovoljci, če pokličejo na telefonsko številko 061/13-44-822, vsak ponedeljek, torek ali četrtek med 16. in 19. uro. PR Zavod za kulturo Mozirje DNEVI KOMEDIJE V MOZIRJU Vabimo Vas na ogled gledališke predstave MOŽ ZA ZOFIJO (komedija) v izvedbi SLG Celje v SOBOTO, 13. FEBRUARJA 1999, ob 19. uri v dvorani kulturnega doma v Mozirju. Igrajo: Miro Podjed, Anica Kumer, Stane Potisk, Renato Jenček, Maja Štromar. Komedija MOŽ ZA ZOFIJO je nadaljevanje komedije Smejči, v kateri je blestela Anica Kumer in za vlogo Mici prejela nagrado Žlahtna komedijantka. Agencija Republike Slovenije za učinkovito rabo energije svetuje: “Stanovanje prezračujte tako, da v vsakem prostoru po trikrat na dan zaprete ventil na radiatorju in za nekaj minut na stežaj odprite okno.” Več informacij o učinkoviti rabi energije lahko dobite v svetovalnih pisarnah v Velenju, Šaleška 3, tel. 862-780, in Celju, Prešernova 27, tel. 48-48-822 int. 328. Konec zime se počasi približuje in pomlad bo kar naenkrat odprla svoj cvet. Še malo pa bo VALENTINOVO. Čas je, da začneš s pripravami za prijetno presenečenje svojemu ljubljenemu ali ljubljeni in še komu, ki ga imaš rad. Spomni se svojih najbližjih in se domisli česa lepega. Kaj pa veselo PUSTOVANJE! Zadnji čas je, da se odločiš kdo ali kaj boš. Priprava dobre maske zahteva svoj čas. Pa še nekaj je v zraku. MESEC KULTURE. Kaj pa to pomeni? Ne zamudi vseh kulturnih drobtinic v dolini, saj se bo dogajalo gotovo kaj zanimivega. Razmisli o tem, kaj si želiš najbolj in to tudi uresniči. Ne bo ti žal, pa še nam lahko poročaš o izteku dogajanja. Pa vesele praznike! Danes smo čisto glasbeno usmerjeni in zato si oglej kdo te lahko zabava s svojo živo glasbo, in kdo je zabeležen med popularnimi skupinami. Pišite nam in prebirali vas bomo! Čav. Crio mix Domjan ŽP3PEL3 s Praprotnikove o ITIozirju som zase prani, da je nepoboljšljiu romanfife. Po horoskopu je riba. 21 let je star in najraje igra romafične ljubezenske balade, posluša pa rad nso glasbo. 3grati zna na celo orsto instrumentom trobento, bariton, klaniature, bas kitaro, ritem kitaro in trsfenke. Že si ga že slišal, potem se najbrž strinjaš, da tudi zelo dobro poje. Borut ZAPOLOPŠEK iz Podurha o ITIozirju je pri bendu glanni komedijant. 27 letni član ansambla igra kitaro in lepo poje, z neseljem igra nse kar zna, posluša pa najraje country glasbo. Uroš COČA3 z tepe njine n ITIozirju pa je mladi nadebudnež in nčasih iznede še kako čaronnijo, 3ma šele 13 let in je glanni na Irajtonerici, posluša pa rad nse, razen težke metalike. Pred šestimi leti si je Damjan omislil lastno glasbeno pot. Člani zasedbe so se n tem času menjali, saj je primanjkovalo izkušenj, takrat so bili n rock pop skupini štirje ali pet članou. 0 zasedbi dua oziroma tria in iznajanju komercialnega programa plesne glasbe se je začelo gonoriti pred tremi leti. Delali so na tem in danes se že kažejo lepi rezultati. Borut in Damjan sta eno leto preigrauala zabanne komade, ko pa se je čedalje bolj kazala potreba po narodno zabanni glasbi, se je duetu pridružil Ambrož Ugonšek s harmoniko. Ambrož je igral o skupini le slabo leto nakar je zaradi nsesplošne peuske aktivnosti n nečih sestanih in zaradi pomanjkanja časa za naje zapustil ansambel, tako je pred nekaj meseci zasedbo dopolnil n trio Uroš. m. Sordcm m. 3ordan je res AS, pranijo da ni le za okras, ko zabije kar zadoni, publika čisto ponori. Pri Bullsih je igral, škoda da je zdaj končal, vsi so žalostni bili, ker pri Bullsih oeč ga ni. Božič z njim pa sneg, n hiškah n si se grejemo in Božička čakamo. Z sanmi bo prišel, skozi širno nebo, darila nam oddal in zaoriskal u slouo. Pasja L3POPĐ 5,b razred hjuhno ob Savinji Uroš je z igranjem harmonike začel o tretjem razredu in zdaj že tri leta in pol vadi pod uodstuom Robija Zupana. Snoj meh je že raztegnil na mnogih srečanjih har-monikašeo, na raznih tekmovanjih (zlata harmonika) in prireditvah. Skupina tR30 IT13X igra komade od A do Ž. Sodelovali so na raznih prireditvah in festivalih, porokah, zaključkih, kulturnih prireditvah in na komercialnih špilih po gostilnah. Vadijo dvakrat tedensko, pred nastopi pa še pogosteje. Damjan ima pripravljenih kakih 30 komadov, ki komaj čakajo, da jih trio začne preigraval. Dve pesmi je Damjan že posnel. S pesmijo "Ilajdi me" je kandidiral na melodijah morja in sonca, drugo pesem "mati", pa boste kmalu slišali na radijskih valovih. Radi bi ustvarili visoko kvaliteto igranja in petja, posneli čimprej kak komad in seveda imeli denar za glasbeno opremo in primeren image. Ob tej priložnosti se zahvaljujejo svojim sponzorjem, ki so prispevali k razvoju glasbene zasedbe Crio mix: Glasbeni salon Prvmusica mAC-Železnik & Co. iz Celja: trgovina s tekstilom [Tlarilli, trgovina s tekstilom Sandra, Frizerstvo Fisfrič Illojca. trgovina Polžek in Optika hikeb iz mozirja; Cvetličarstvo Krajnc in 3gea iz Ilazarij. Ko smo se vse pomenili, je Uroš raztegnil meh, Damjan in Borut pa sta pritegnila z ubranim peljem. Za konec pa so mi predlagali da zapišem: KDOR POSE ZhO I1E m3Sh3. Poplava V četrtek 5.11.1998 so bili o večjem delu Slovenije hude poplave. Voda je zalila Celje z okolico. Budo je bilo tudi u drugih krajih po Sloveniji. Poplave so pustošile tudi v moji domači pokrajini, to je v Zadrečki dolini. Voda je začela naraščati z veliko hitrostjo. S seboj je nosila zruvana drevesa, čistila črna odlagališča, bregove ob svoji strugi. Odnesla je vse, kar ji je bilo na poti. Se huje je bilo. ko so se v reke začeli zlivati še hudourniki s hribov, ki so s seboj valili še dodatne predmete. Videli je bilo grozno. Voda je z lahkoto premetavala cela drevesa in hlode. Še bolj grozno je bilo ob mostovih, kjer so se vsi predmeti ustavili in hoteli zadržati vodo. tokrat so bili ogroženi celo mostovi na rekah in potokih. Veliko jih je voda odnesla, drugi so ostali poškodovani. Voda je poškodovala tudi most v Bočni, tako moji sošolci niso mogli v šolo. Preko mostov so valovi skakali kot žogice. Pogled na vse to je bil grozovit. Deroča in umazana voda je drla z vso' močjo. Preplavila je ceste, polje, kmetije in stanovanjske hiše. Vdria je vsepovsod in pred seboj premagala vse ovire, to sem doživela prvič. Bilo me je groza. Bala sem se približati mostu in vodi. Spoznala sem, kako je človek nemočen. Poda pa mogočna in močna. Poplava. Velikokrat sem slišala to besedo, vendar to doživeti je čisto nekaj drugega. tudi tokrat je prišla do izraza človekoljubna pomoč. Ljudje so si med seboj pomagali. Odstavljali so vodne ovire, da bi voda čimprej odtekla, reševali so vse, kar je bilo v nevarnosti pred vodo. Selili so tudi živali, katere bi lahko odnesla ali zalila voda. Zelo požrtvovalni so bili gasilci, ki so bili dežurni noč in dan, saj se je ujma začela že ponoči. Zjutraj se je voda začela umirjati. Še vedno je bila grda in umazana. S seboj je nosila še marsikaj, kot da je hotela povedati, da je močnejša od nas ljudi. ITlorda je hotela reči. da jo preveč onesnažujemo, da jo preveč usmerjamo in ji umetno ustvarjamo poti. tega voda ne mara. TTlorda nam je hotela povedati, da naj ji ne postavljamo nobenih ovir. ker se bo zopet maščevala. Zopet bo pridrvela z umazanimi in penečimi se valovi, ki bodo pustošili na svoji poti. to je poplava, grozljiva, strašna in nepremagljiva. Ko je doživiš, je ne moreš izbrisati iz spomina. Blažka Eralnik, 4. razred, OŠ Gornji Grad INTERVJU: Duo Venera Duo Venera prihaja z Vranskega, sestavljata pa ga simpatični pevki Brigita in Klara Golobič. Tako Klara kot tudi Brigita sta si glas oblikovali v Studiu H v Trboljah. Obiskovali sta tudi glasbeno šolo, kjer sta se naučili igrati klaviature in kitaro. Katera je najlepša stvar, ki se vama je zgodila v živjenju? B: Glasba K: In še enkrat glasba. Kateri je bil vajin prvi pomembnejši nastop? B: Pred dvema letoma sva nastopili v Šempetru na prireditvi Iskra ustvarjalnosti. To je bil prvi vidnejši nastop in najin začetek. Česa se najbolj bojita? B: Izgube glasu na odru. K Gripe in podobnih nevšečnosti. Kdo je vajih idol? K: Josipa Lisac B: Oliver Dragojevič Kdaj sta bili v največjih težavah? B: Nikoli. K: Nimava problemov. Kakšna je bila vajina velika ljubezen? B: Poletna: lepa in kratka. Kakšni so še vajini drugi talenti? B: Ne vem K: Brigita študira pravo. Saj za to moraš biti talent, mar ne? Komu bi se v življenju najraje maščevale? B: Nikoli nikomur. Katero stvar, ki sta jo naredili v pijanem stanju, najbolj obžalujeta? B: Nikoli nisva bili pijani. Kateri nasvet, ki sta ga do sedaj dobili, najbolj cenita? B: Najpomembnejši mije nasvet, da kljub slavi ne smeš nikoli “poleteti med oblake”. Vedno moraš ostati na trdnih tleh. Katere so vajine največje želje za prihodnost? K: Uspešno nadaljevanje glasbene poti. B: In seveda tudi dokončanje šole. 3330 Kföziije v Tel.: 063/ 831 981 MATURANTSKE OBLEKE Izberite alf naročite - po vaših željah in merah!. Ceno izbirate same! Se priporočamo! ____ /4t&ctm Tp i j • 2.0' ctu/unc tycxr6- ZVEZDA V OZVEZDJU ORLA -.— [MIKIÜ smvm v____ J GJURIN: Slovenski jezikoslovec (Velemir) KAEMPFERT: Nemški skladatelj (Bert) MAAS: Nizozemsko ime za reko Meuse RAMAJANA: Drugi največji indijski ep RANDL: Slovenska rokometašica (Tina) Rešitev prejšnje križanke: Reneku, Alarod, padalo, ona, Er, FS, RD, Edi, amarant, Anan, Manila, opora, opazovalec, saten, jeleni, armada, Vaz, Ijssel, Tokio, Se, kres, Sark, ascii, Nam, or, Ape, neenačba, car, argentit. OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 2. številke SN smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (frizerske storitve v vrednosti 5.000 SIT): Helena Levar, Dobletinska 3, Nazarje; 2. nagrada (frizerske storitve v vrednosti 3.000 SIT): Ludvik Jezernik, Solčava 19; 3. nagrada (frizerske storitve v vrednosti 1.000 SIT): Justika Juvan, Na pečeh 3, Ljubno ob Savinji; 4. nagrada (frizerske storitve v vrednosti 1.000 SIT): Franc Poprask, Gavce 76, Šmartno ob Paki; 5. nagrada (frizerske storitve v vrednosti 1.000 SIT): Daniel Fridman, Novo naselje 1, Gornji Grad. Dobitniki koristijo nagrade v frizerskem salonu Meri v Spodnji Rečici. Čestitamo! Rešeno križanko iz 3. številke izrežite iz časopisa in jo do petka, 11. februarja 1999, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri Almanahe Zgornje Savinjske doline '99. TEGÜYIM iJilti UBiliiiM Marija Križnik s.p. Na trgu 28, Mozirje Tel. 063/833-323 TRGOVINA v Mozirju (06 5 )8 5 5 5 2-5 V mesecu februarju nova programa otroške konfekcije DA-DO in MASTER Ptuj. Velika izbira oblačil tudi za odrasle. TRGOVINA OKON1NA 841 441 IZKORISTITE AKCIJSKE CENE ZIVIL V MESECU FEBRUARJU! Nakup v naših trgovinah se vam izplača. Morda ste iskali prav to... I PVC OKIVA IN VRATA | I Izdelujemo in montiramo PVC stavbno pohištvo - OKMA - Marovt Gre-1 i gor s.p., Bočna 60. Tel. 845-210 TRGOVINA IN MIZARSTVO LUKAČ, SP. REČICA j ■ Vratna krila Lesne smreka-limbaže za 8.990 SIT, proizvodnja smrekovih . podbojev, vhodnih vrat, oknapo naročilu, prodaja kljuk...Možnost plačila [ I na več čekov, gotovinski popusti. Tel. 831-848. ^ I ANTENE IN RTV SERVIS I I Nudimo antenske meritve in montaža sistemov. Vrtljivi sistemi in dekoder-1 I ji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-194. | I RTV SERVIS PURNAT | I Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. I i Purnat Zdenko, tel. 843-424. MIZARSTVO KRZNAR BRANKO ■ Odkupujemo hlodovino in žagan les slabše kvalitete za proizvodnjo palet. > Tel. 843-462. 1 POGREBNE STORITVE ANUBIS ■ Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic,' I Radmirje, tel. 841-029, mobitel 0609-654-651. I AVTOUSLUGA LIVK NAZARJE I I Avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtovleka in pooblaščen servis Zavarovalnice | J Triglav d.d., Ljubljana - PREDNOST JE V ZAUPANJU. Za opravljene storitve | I vam priznavamo enoletno garancijo. Tel. 834-034, mob. 041/684-377. GOSTIŠČE TROBEJ FILAČ in SLOVAN-FILAČ ■ Nudimo vamdirano po naročilu, malice, turistični menu, svečane . ' obroke,skupinske obroke, ohcetpo domače, pizze, sladolede, sadne kupe,' I sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione, I I tel. 843-006, Vransko tel. 725-430. | I AGENCIJA AZIL - NEPREMIČNINE | I Posredujemo pri prodaji, nakupu, oddaji, najemu in menjavi nepremičnin. I i Nudimo izdelavo vseh vrst pogodb. 063/863462,041/759-476. I ZAPOSLIM I Dekle s končano gostinsko šolo, smer natakar ali kuhar takoj redno za-1 poslini. Tel. 832-016. INFORMATIVNI PREDRAČUN • za vašo gradnjo vam izdelam brezplačno - Gradbeništvo Ostervuh, tel.' I 041/620-853. I ZLATARSTVO KVAS - IZDELAVA KLJUČEV I I Velika izbira zlatega nakita. NOVO - izdelamo vam vse vrste ključev. Na | I trgu 27, Mozirje, j KMETJE, GOZDARJI i Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s | ■ strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. BRLEČ, tel. 0609-635-804,0609-1 644-852. 1 URARSTVO HOBI IGRAČE ■ Že je tu nov mesec, nove lego kocke, nove nagradne igre. Vabljeni otroci > I in starši! Tel. 841-084 I I____________________________________________________I Prodam varilni aparat za tračne žage do širine 40 cm. Tel. 831-024 od 19.-20. ure. Prodam traktorskeverige 124-28 in kosilnico BCS. Tel. 844-350. Prodam BMW 320,1.79, reg. do 15-3.99, odlično ohranjen. Tel. 041/783-599- Jelševo hlodovino prodam. Tel. 841-196. Bikcašavrole in simentalca, cca 125 kg težka, prodam, tel. 845-269. VW1200 hrošč, L 75, reg. do 7/99, prodam. V račun vzamem tele. Tel. 832-191. Kravo simentalko, 3- brejo, prodam. Tel. 841-155. Ugodno prodam pralni stroj, oddam, otroško posteljo, voziček Dino in posteljo (190x90). Tel. 833-561. Prodam odojke za zakol ali nadaljnjo rejo. Tel. 823-118. Prodam traktor Ferguson Fe 35, starejši letnik z montirano (fiksno) vitlo. Tel. 845-201, po 19- uri. Inštruiram nemški jezik za osnovno ter srednjo šolo. Tel. 841-160. Prodam motokultivator s priključki (kosilnica in obračalnik) ter prikolica. Tel. 833-171.____________________________ Kupim telička starega 1 leden. Tel. 061/ 825-400. Prodam Lado 1300 karavan, 1.89, cena 130.000 SIT. Tel. 831-289. Obračalnik in zgrabljevalnik (uro) prodam. Tel. 832-895. Kupim obračalnik pajek SIP 3,40 m. Tel. 831-091. Prodam seno. Tel. 834-278. Prodam njivo (1700 m2) vSp. Rečici. Inf na tel. 885-568. V centru Ljubnega prodam hišo z gospodarskim poslopjem. Tel. 831-843. Kupim rabljeno strešno opeko “enoza-rezno” in rabljen transporter za hlevski gnoj. Tel. 063/709-323. Kvalitetno belo vino ugodno prodam. Možna dostava. Tel. 069/40432, Franc. Prodam seno dobre kvalitete in 4 m3 suhega macesna. Tel. 844-188 ali 844-643. Zimske gume 12x145, 4 kom, skoraj nove, prodam. Tel. 885-561. Hišo v Gornjem Gradu, 163 m2, prodam za cca 160.000 DEM. Tel. 061/14-22-330. Ugodno prodam Golf, L 78, reg. do 9/ 99- Tel. 843-436 po 18. uri. Prodam kravo simentalko, 2. brejo 8 mesecev, tel. 831-684. Prodam maturantsko obleko št. 38, zelo ugodna cena. Tel. 832-780. Opel Kadett 1.3 S, 1. 77, prodam. Tel. 041/695-208. Prodam mizo, 2 stola in jedilni kot za 13.000 SIT. Tel. 833-162. Prodam bikca črno-bele, 240 kg težkega, tel. 832-876. Prodam 5 ovc z jagenjčki in telico težko 300 kg ali menjam za bikca. Tel. 841-751. Nemško ovčarko, rodovniških staršev, staro 2 leti, prodam. Tel. 041/727-867. Rovokopač MF 50 NX 4x4,1.87, prodam. Tel. 843-094. Košnjo oddam v najem. Tel. 833-227. Na območju med Mozirjem, Ljubnim in Gornjim Gradom kupim manjšo posest, najraje s hišo za rušenje, na sončni mirni legi. Tel. 851-804 (zvečer). PUSY Turistično društvo Rečica oznanja veselo novico, da bo slavni VARPOUSKI PUST gostoval pred šolo na Rečici. PARADA OTROŠKIH MAŠKAR - Interpelacija zoper trškega policaja; - Povolilna sekanica; - Oživitev kmetijskega društva (ob 100-letnici); - Skušnjave na Valentinovo; - Licenčna proizvodnja viagre - in še mnogo drugih hecnih reči. Nastopa priznana pustna godba -garantiramo smeh in zabavo! ULTRA, (Lao. NAZARJE ■ V predpustnem in pustnem času norčij vam v naših trgo nudimo po ULTRA cenah naslednje artikle: 1. Krače svinjske dimljene - predije 2. Dimljena rol šunka 3. Vratovina dimljena in šunka 4. Dimljeni vršički 9 PUSTNI KROFI 399.00 SIT/kg 899.00 SIT/kg 999.00 SIT/kg 699.00 SIT/kg 5. Sir ED. 6. Jajca sveža 7. Mleko RUM FRESAD 11 799.00 SIT/kg 189,00 99.00 SIT/kom V naših trgovinah raznovrstnemu Akcija traja do 20.2. oz. do razprodaje zalog. čausa in skrbi posvečamo vedno svežemu, lepemu in ril dju po SUPER konkurenčnih cenah. Obiščite nausinp: m ISB Ponudba rabljenih vozil R 5 CAMPUS 5V 6/92 78000 580.000,00 R 5 CAMPUS PLUS 5V 1/93 83000 580.000,00 R 5 CAMPUS 3V 7/93 70860 600.000,00 CLIO RN 1,2 5V 10/93 65400 800.000,00 TWINGO ELITE 1,2 1/98 10000 1.430.000,00 R 19 RT 1,4 4V 6/94 113000 1.200.000,00 LAGUNA 1,8 RT 7/95 83000 1.900.000,00 FIAT PUNTO 55 S 1/95 66000 995.000,00 FORD ESCORT 1,8 3/93 124300 1.440.000,00 MARUTI 800 6/94 32000 520.000,00 PASSAT GT VR6 6/96 134152 1.480.000,00 ŠKODA FAVORIT 135 LX 6/94 22500 680.000,00 MOŽEN NAKUP AVTOMOBILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI! 'mil' Obrat Mozirje, tel. 833-320 Del. čas: LEVEC fax 831-043 8.00 - 16.00 TER LJUBLJANA dri. m Poslovna enota Nazarje, Savinjska c. 1, tel.: 063/832-011 POZOR POZOR POZOR POZOR 30% POPUST ZA NEKATERE ARTIKLE BELE TEHNIKE DO AKCIJSKE CENE ZA: HIDROFOR 24 I 28,5^0 SIT za prečrpavanje vode.18.990,00 SIT/KOM SKRINJA ZAMRZOVALNA 210 1................52.000,00 SIT/KOM GIPS PLOŠČE 12.5 mm...468,00 SIT/M2 KOMPRESOR 25 1.......33.969,00 SIT/KOM APARAT ZA PRANJE BEČKOM..29.990 SIT ODKUPUJEMO REZAN GRADBENI LES IN LES ZA EMBALAŽO! VABLJENI S V zimskem času nov delovni čas: pon. - pet. od 7.00 do 17.00 ure; sobota od 7.00 do 13.00 GRADI - IZOLIRAJ - OGREJ Polzela 3313 POLZELA Polzela 131 MAX 720*770 m 720-343 NOŽICE, PIONIRSKA 2$, 12)$ RADOMIJF, MOBITEL: 0609/6)5 804,0609/644852 Celje - skladišče D-Per ©on 7/1999 ■ AVTO ■ Sola ^■MOZIRJE TEČAJI VSAK MESEC NAJHITREJE DO VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Z RAVNO PRAVO MERO TRPLJENJA COBISS o Tel: 832 937 GSM 041 698 252 Tečaji CPP za vse kategorije A, B, C, E, vključno kolo z motorjem se pričnejo: v GD Mozirje v petek, 12.2. ob 9.00 in 17.00 uri, v ponedeljek, 15.2. ob 9.00 in 17.00 uri ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE POPUST! PLAČILO S ČEKI NA VEČ OBROKOV! IZPIT ZA TRAKTOR VARNO DELO S TRAKTORJEM se prične predvidoma 1.3. Prijave še sprejemamo v avto šoli Traffic Na podlagi tega tečaja in izpita "B" kategorije, ki ga že imate, pridobite izpit za traktor. Prijave sprejemamo na avto šoli Traffic v Gasilskem domu v Mozirju. Vabljeni! IMUNU MIH Tečaji za; - predšolske - šolske otro - najstnike - odrasle Informacije: 0609-647-240 MIRAN ŽEROVNIK, Attemsov trg 23, 3342 Gornji Grad, tel./faks: 063/843-296, mobitel: 0609/625-960 Doživite lepote Savinjske doline tudi z višine -poletite z jadralnim padalom! NUDIMO VAM: informativne - poizkusne tečaje - začetne "L" tečaje - nadaljevalne "A" tečaje - tečaje ekstremnih situacij - poletite v tandemu - svetovanje pri nakupu opreme