Slovenija ; ■. 'loja det-^T ■- 3y$&Š mm °gistered ^ Australia Post Publication 'V VAft Q663 Naša Postojnska jama ima kapnike (naslovna zgornja slika), avstralske jame po severu celine pa zanimive tisočletne risbe aborigenov (spodaj) + + + VEČKRAT se je že zgodilo in tudi nedavno mi je eden bralcev poslal enoletno naročnino za inozemstvo ter naslov svojega brata v Sloveniji, na katerega naj bi začel pošiljati naše MISLI. "Zanima ga naše življenje in delo za ohranitev slovenstva, pa se mi zdi najbolje, da dobiva naš list. Iz njega bo sam razbral, kako živimo in kako smo zavedni," je pripisal. Odgovoril sem mu, pa ne bo napak, če odgovorim tudi tu vsem naročnikom in bralcem: Preko meja Jugoslavije, o kateri mnogi danes propagirajo, kako je svobodna in drugačna kot pred leti, NE smejo tisti izseljenski Usti, ki nimajo blagoslova tamkajšnjega režima. Naše MISLI tega blagoslova niso nikoli dobile, ker pač povedo odkrito, kar mislijo, da je prav. Ko me je pred leti za sodelovanje ali vsaj molk snubil tajnik beograjskega zunanjega ministrstva, sem mu odkrito povedal: "Če mi v listu dokažete eno samo laž, jo bom rade volje na prvi strani preklical in se opravičil, če tega ne morete, mi pa ne boste narekovali, kaj naj objavljam." Upam, da sem mu prav povedal. Prepričan sem tudi, da bralci hočejo tak list, ki se ne da vpreči v jarem, ampak piše svobodno. Če zaradi tega ne sme v matično deželo, zato še ne bo spremenil pisanja. — Urednik in upravnik KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti. UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. in II. DEL (SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL, PART I. and PART II.) - Izdal Slovenian Research Center of America — Cena I. dela 8.— dol., Il.dela pa 9.50 dol. SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARY READER) - A. L. Ceferin (ed.) — Cena 11, — dolarjev. SLOVENSKE NARODNE PESMI - SLOVENIAN FOLK SONGS -A. L. Ceferin (ed.) - Cena knjižice z audio-kaseto vred 6.- dolarjev. ANGLEŠKO-SLOVENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR v eni knjigi, žepna izdaja. — Komac - Škerlj — Cena 10 dolarjev. LJUDJE POD BIČEM - Trilogija izpod peresa Karla Mauseija iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja. Cena vsem trem delom skupaj 12,— dolarjev. Trenutno nam je pošla. ŠKOF ROŽMAN, I., II. in III. del. — Obsežno delo dr. J. Kolariča, podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig skupaj 40,— dol. (Posamezne knjige: 7.—, 9,— in 28.— dolarjev.) Trenutno nam je pošla. STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM I.del - Odlična študija razvoja dogodkov 1941 - 1945 v Sloveniji. Spisal Stane Kos, izdala Samozaložba v Rimu. — Cena 13,— dolarjev. VERIGE LAŽNE SVOBODE — Zanimivo knjigo je napisal misijonar Andrej Prebil CM. — Cena vezani knjigi 13.—, broširani pa 10,— dol. OBRISI DRUŽBENE PREOSNOVE — Knjiga esejev Dr.Marka Kremžarja (Argentina) o preosnovi družbe. — Cena 10,— dolarjev. POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika Msgr. I. Kunstlja. Cena 2,- dol. TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO - Izjave prič o teharskih dogodkih v letu 1945 po končani revoluciji. Cena 2.— dolarja. V ROGU LEŽIMO POBITI — Opisuje Tomaž Kovač, priča pokola tisočev po končani revoluciji leta 1945. — Cena 2,— dolarja. PERO IN ČAS I. — Izbor iz pisanja Mirka Javornika od leta 1927 do leta 1977. Obsežna knjiga 529 strani. Cena 15,- dolarjev. NAŠ IN MOJ ČAS — Zbirko študij etničnih in kulturnih vprašanj je napisal dr. Vinko Brumen, Argentina. Cena vezani 13.-,broš. 10,-dol. VOJNA IN REVOLUCIJA — Roman Franka Bukviča na 708 straneh je izšel v Argentini. — Cena broširani knjigi 15,— dolarjev. ZEMLJA SEM IN VEČNOST - Pesmi Karla Mauseija. Cena 5,- dol. MATI, DOMOVINA, BOG — Pesmi Ludvika Ceglarja. Cena 2,— dol. mfcli (THOUCiHTS) — Religious and Cultural Month|y in Slovenian Language - Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Establish-ed) leta 1952 + Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia — Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urejuje in upravlja (Editor and Manager) FR. BASIL A. VALENTINE, O.F.M., M.B.E., BARAGA HOUSE, 19 A'BECKETT ST. K E W, VIC. 3101 - Tel.: (03) 861 7787 - Poštni naslov: M|SLI,P.O.BOX 197, K E W, VIC. 3101 + Naročnina za leto 1985 (Subscription) $ 6. ; izven Avstralije (Overseas) S. 1 2.—; letalsko s posebnim do- govorom. — Naročnina se plačuje vnaprej — Poverjeništvo MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo — Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema — Za članke objavljene s podpisom odgovarja pisec sam + Stava in priprava strani (Typing and lay-out): MISLI, 19 A'Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Printing): Distlnction Printing, 164 Victoria Street, Brunsvvick, Victoria 3101 — Tel. (03) 387 8488 bp zJe — f misli Lj človeške ' -Vi VSEBINA: LETNIK 36 ŠT. 8 AVGUST 1987 Tole nam je povedal — Tržaški škof + L. Bellomi — stran 193 Molitev -l/Vim Saris —Iz "Nedelje" — stran 194 Rodna kraška zemlja — pesem — Ljubka Šorli - stran 194 Krivica s posledicami - Iz "Družine*' - stran 195 Naša Koroška — zaZSA - A.K. - stran 196 Važnost učenja jezikov -A. L. Ceferin - stran 197 Mlada palma — stran 198 Jabolko — Emilijan Cevc - stran 199 Sinovi zapuščajo očete — SmR v S.SIov. - stran 200 Kristus da, Cerkev ne! — Franc Sodja CM — stran 202 Iz središča sv. Cirila in Metoda, Melbourne - P. Bazilij — stran 203 Izpod Triglava - stran 206 Molitev v svetem pismu /Jezusova molitev — molitev srca/ - P. Tone - stran 208 Iz središča sv. Rafaela, Sydney — P. Valerija n — stran 210 Premakljivi svečnik — roman - Lojze Kozar — stran 213 Naše nabirke — stran 213 Zlatomašnik + Stanislav Lenič o naših škofih - stran 214 Iz središča sv. Druž., Adelaide — P. Janez — stran 217 Z vseh vetrov - stran 218 Kotiček naših mladih — stran 220 Križem avstralske Slovenije — stran 221 Tudi s kislim obrazom se da smejati.... - stran 224 Tole nam je povedal Toplo in iskreno so zvenele slovenske besede, ki jih je ob svojem obisku med nami govoril izpred oltarja tržaški škof LORENZO BELLOMI. Prav je, da jih lahko vsaj preberejo, kateri se niso mogli udeležiti njegove slovenske maše. — Ur. DRAGI bratje in sestre Slovenci! Naj najprej povem, da je moj obisk v Avstraliji verskega in pastoralnega značaja.Rad govorim vsem, ker mi je Gospod ukazal, naj oznanjam Njegovo Veselo oznanilo vsem narodom. Predvsem sem prišel v Avstralijo obiskat Tržačane in izseljence iz Julijske krajine. Seveda sem imel v mislih tudi Tržaške Slovence. Že v prvih dneh po prihodu sem imel priliko srečati nekaj Slovencev iz Trsta in Istre, ki so me prišli pozdravit. In sedaj sem tukaj, da z Vami darujem sveto mašo. Zame je to v veliko veselje. Zelo rad sem prišel med vas, da vam povem nekaj besed v vašem jeziku. Vam, dragi Slovenci, so namenjene! Tole hočem poudariti: slovenski narod ima svoje korenine v krščanstvu! Podlaga vaše enotnosti kot narod sta vaš jezik in vaše kulturno izročilo. Kar pa vas duhovno povezuje, je vera. Tudi vaša bogata literatura priča o tem. Lep primer je Sveto pismo, za katerega se je trudil Primož Trubar že pred štiri sto leti. Zaradi vsega tega ni mogoče pripoznati slovenstva, ne da bi vzeli v poštev vsa vaša izročila: kulturo, umetnost, šege in navade. Vse je prepojeno s krščanstvom. Zdaj pa je od vas odvisno, da ostanete — Četudi na tujem — zvesti svojemu narodu s tem, da se držite vere in katoliške Cerkve. Gojite verski nauk, poglabljajte vaše versko prepričanje! Naj bo vaše življenje vedno v skladu s Kristusovim evangelijem! Po evangeliju izkazujte vso vašo ljubezen do Boga in do bližnjega! Ne zanemarjajte nikogar, skušajte videti v vsakem človeku brata ali sestro, ki potrebuje vaše ljubezni! Prav tako, kot se sami ljubite med seboj in kot ljubite svoj narod. Dragi bratje in sestre, ganjen sem. V tem trenutku prosim Gospoda, da se spomni svojih obljub. Naj On vam in vašim družinam podeli složnost in mir! Naj vam in vsem pomaga živeti v božji milosti, v spravi z Njim in v upanju na Njegove obljube. Naš nebeški Oče naj vam nakloni zdravje in blagostanje! GOSPOD, ustvaril si nas tako, da nas vsa bogastva tega sveta ne morejo zadovoljiti. Pravo srečo najdemo le v ljudeh, ki so nam blizu, ki so nam dragi, ki jim tudi mi nekaj pomenimo. In pravo srečo najdemo v tebi, moj Bog, ki si skrit v vseh ljudeh in vseh stvareh okrog nas. Gospod, pomagaj nam živeli v skladu s temi resnicami, ki jih poznamo in vanje tudi verujemo. AMEN. /Wim Saris/ Naj vam da dolgo in mimo življenje! Vedno naj vas vodi po poti pravice, odpuščanja in bratstva! Predvsem pa naj blagoslovi vaše otroke — novo generacijo, ki raste med vami in napreduje. Tako se bo slovenska skupnost v Avstraliji ohranila bodočnosti in napredovala ter nadaljevala v otrocih svoj značaj vernega in zdravega naroda: naroda trdih delavcev in poštenih državljanov; veselega in svobodnega naroda, ki zaupa v življenje ter s svojimi lepimi pesmimi gleda z optimizmom v bodočnost. Za vse to naj bodo mogočni posredovalci pri Bogu: Mati božja Marija, kateri je Slovenija tako vdana, ter sveta brata Ciril in Metod, zavetnika Evrope, katerima je posvečena vaša melbournska cerkev. Še enkrat, dragi Slovenci, lepa vam hvala in božje varstvo na pot življenja vam vsem, ki ste tukaj, in vsem onim, ki so odsotni! Rad vam dam svoje zagotovilo, da se vas bom vseh z ljubeznijo spominjal v svojih molitvah. + LORENZO BELLOMI tržaški Škof T ržaški ikof Bellomi sprejema pozdrav pred mašo v K ew RODNA KRAŠKA ZEMLJA Po bregovih sinje Soče, na obalnih tleh Jadrana zemljica leži prelepa, od Boga za nas izbrana. Kogar vile rojenice tod ob rojstvu so zibale, ta jo ljubi, zemljo-mater, ljubi gore, gmajne, skale. Kakor pravljica otroka v sanje čudežne zaprede, rodne zemljice toplina mir pričara v srčne grede. Od viharjev in uoarcev skoro je izkrvavela ... A v njej moč je, zdiava, silna: z nami je in bo živela. LJUBKA ŠORLI MORDA to na prvi pogled ni tako nedvoumno razvidno, toda življenje spet postaja vrednota. *Proti tej trditvi govorijo vedno višji in rušilnejši valovi nasilja, govorijo statistični podatki o samomorih, splavih, številke o množičnih pokolih po frontah “lokalnih spopadov”, kakor poročevalci radi imenujejonenehne oborožene obračune zdaj v tem zdaj v onem delu sveta. To in še marsikaj drugega ne ponuja rožnatih obetov za prihodnost. Po drugi strani pa je zlasti med mladimi opaziti rast spoštovanja do življenja. Lastnega in življenja drugih. Molitvena in druga srečanja na različnih ravneh, mirovna gibanja, vedno večja občutljivost za okolje. . vse to priča, da se mladi zavedajo vrednosti življenja in so ga pripravljeni po svojih najboljših močeh tudi braniti. Če jih porabniška družba ne bo prehitro posrkala vase in jim zadušila idealov, bi nam utegnili pripraviti nekoliko lepšo prihodnost. Tisti namreč, ki jih danes srečujemo s šolskimi torbami na ramah, v nekonvencionalnih oblekah in s še bolj nekonvencionalnimi pričeskami, z govorico, ki je ne moremo razumeti v vseh njenih odtenkih, tisti bodo jutri ali pojutrišnjem postavljeni pred najodgovornejše odločitve. Ugleden strokovnjak je nedavno zapisal, naj tisti, ki nameravajo kupovati slovenskemu narodu krsto, nakup še malce odložijo. Pri tem je mislil na strašljive številke o samomorih med Slovenci. Najbrž ima prav, toda pretiran optimizem najbrž spet ne bi bil umesten. Ne gre zgolj za samomore, čeprav se navadno odločajo za odhod ljudje, ki so komaj začeli živeti. Z življenjem posameznika in naroda je povezanih kup stvari. Nedavno smo objavili izjavo Slovenske pokrajinske škofovske konference o zaskrbljujočem upadanju števila rojstev v Sloveniji. Predvidevanja, ki so bila za podlago tej izjavi, niso ravno obetajoča. Potem je tu še splav, ki ga pri nas v Sloveniji opravljamo nenavadno lahkotno. Zadostuje želja in - rečeno-stoijeno. Statistiki bi najbrž lahko postregli s točnimi podatki, toda po podatkih, ki so na voljo, sta števili otrok, ki so se smeli roditi, in tistih, ki so jim to preprečili, nevarno blizu. Kadar je kdo iz cerkvenih vrst povzdignil glas proti splavu, ga je navadno kakor bumerang zadel očitek nazadnjaštva, mračnjaštva ali še česa hujšega. Zato Iz "DRUŽINE" smo postali pozorni na zanimiv prispevek, ki gaje nedavno objavil nemški časnik Die Welt. Gre za poročilo o zborovanju Združenja pravnikov za pravico do življenja izpod peresa časnikarja Christiana Geyeija. V gradivu za to zborovanje so tudi izsledki ankete, ki so jo sodelavci univerze v Wurzburgu naredili med 330 ženami; izbirali so samo med tistimi, ki so že imele splav. Odgovori so sila zanimivi, pri tem pa je treba upoštevati še dejstvo, daje bila samo vsaka tretja ženska pripravljena odgovarjati. “Z nasilno prekinitvijo nosečnosti ne uničimo zgolj človeškega življenja pred rojstvom, temveč ustvarjamo pravo armado nevrotičark,” je dejala psihologinja iz Wurzburga Maria Simon. Med 330 ženskami, ki so odgovaijale na vprašanje, jih je okrog 80% potožilo zaradi občutka krivde, depresij, morastih sanj in različnih nervoz. Takšna psihična stanja pri mnogih spremljajo tudi organske okvare: motnje pri delovanju srca, nestalen krvni tlak, prebavne motnje, vnetje rodil in še marsikaj. “Ker je splav nasilje nad naravo,” pojasnjuje ginekologinja, “žena, ki se odloči zanj, tvega fizične in psihične motnje, zlasti pa lahko pripelje do krize njene ženske identitete.” Časnikar povzema nekatere zanimive, naravnost pretresljive znake občutka krivde zaradi smrti lastnega otroka. Neka ženska se vsako leto na dan, ko je predvidevala, da bo rodila otroka, ki pa se zaradi splava ni nikoli rodil, zapre v svojo sobo in preživi dan v popolni samoti. Druga se na vsako obletnico splava potrudi, da bi naredila nekaj dobrega in tako, pravi, se bo odkupovala vse življenje. Spet druga plane v jok, ko vidi otroke, stare približno toliko, kolikor bi bil star njen. Skoraj polovica vprašanih obžaluje odločitev za splav, 39 odstotkov se jih huduje na pritisk okolice, ki je odločilno pripomogel k splavu. Psihologi pravijo, da teh pritiskov v nobenem primeru ne smemo zanemariti. Celo tako daleč gredo, da pride do odkritih groženj, kako bo ostala sama in zapuščena, če se bo odločila za rojstvo otroka. Združenje pravnikov za pravico do življenja meni, da bi morali v zadevi splava nekoliko poostriti zakonodajo, kajti “strožji zakon bi pomenil učinkovito zaščito za ženske, ki jih v splav sili njihova okolica”. Ni znano, da bi se pri nas v Sloveniji kdo znanstveno ukvarjal z raziskavo o vplivu okolice na odločitev za splav, vendar ni utemeljenih razlogov, da bi bil pri nas položaj bistveno drugačen. Tudi z drugih univerz in znanstvenih ustanov prihajajo rezultati raziskav o posledicah splava, ki so vse negativne. Šef psihiatrične klinike pri univerzi v Fri-bourgu dr. Rudolf Degvvitz je na primer pribil: “Vsi, ki so kakorkoli vključeni v zadeve okrog splava, so prepričani, da je splav ena sama velika krivica. Pri tem prepričanju ne igra nobene vloge dejstvo, da ga opravljamo s takšno lahkoto.” Stvari se čez noč najbrž ne bodo spremenile, vendar so to koraki, ki opogumljajo. Za verujoče je v igri sinajska zapoved, ki varuje življenje; za neverujoče pa je spoštovanje do življenja osnova vsakega pravega humanizma. V nasprotnem primeru si tega imena ne sme nadevati. Tri koroške dečle v narodni noši: Ziljanka, Podjunčanka in Rožanka NašaKoroška LETOS poleti sem po daljšem času spet obiskal Koroško. Z ženo sva hodila skozi vas Breznico, blizu Podrožce pod Karavankami. Na klopi pred hišo sva videla staro ženo, katero sva po domače pozdravila: "Dobri den, mat'!" Prijazno nama je odgovorila, zato sva prisedla ih se spustila z njo v pogovor. Povedala nama je, da ima petindevetdeset let in nama na pamet recitirala celo vrsto slovenskih pesmi, nekatere od njih narodne pesmi, pa tudi rodoljubne pesmi. Posebno me je ganilo, ko je starka povedala tale verz: "Kdor pa slovenski svoj rod zataji, ni vreden, da zemlja bi pila od njegove krvi!" Strmel sem nad spominom te stare žene, ki se je iz svojih mladih let natančno spominjala slovenskih pesmi in verzov. Iz besed in pesmi te žene je odseval duh tistih slovenskih narodnjakov, ki so ob koncu prejšnjega stoletja, v dobi narodnega prebujenja, z veliko požrtvovalnostjo vcepili našim ljudem močno narodno zavest. Prebudili so naš narod iz stoletnega mrtvila, zato zaslužijo našo veliko hvaležnost - ti narodni buditelji iz časov pred sto leti, katere že dolgo krije črna zemlja. Danes tega narodnega duha, kakor ga je razodeval spomin te stare koroške žene, skoraj ni več mogoče najti med sedanjo koroško mladino. Velika je razlika med tisto generacijo koroških Slovencev iz mladih let te žene in pa sedanjo generacijo na Koroškem, ki je izpostavljena neizprosnemu pritisku ponemčevanja. Današnja Koroška pa je le eno izmed področij, kjer slovenstvo bije boj za življenje in smrt, za svoj narodni obstanek. Isti usodni boj bije tudi na Primorskem, pa v sami matični Sloveniji in še marsikje drugje po svetu. Nas Slovence more rešiti samo jeklena in neuklonljiva narodna zavest. Zavest, da smo narod in da hočemo tudi kot narod živeti! Taka zavest je edino orožje, ki ga ima mali narod v boju za svoj obstanek! Na nas samih je, da ne klonemo, marveč da trmasto in z neupogljivo voljo ter zavestjo stojimo na braniku slovenstva, ohranjamo svoj narod ter njegovo identiteto in samobitnost! Naj živi slovenska beseda! Naj živi slovenski narod! Za Zvazo slovenske akcije — A. K. VAŽNOST UCEN1A ALEKSANDRA L. CEFERIN JEZIKOV V avstralskih šolah je na izbiro za učenje in maturo izredno veliko število jezikov. Poleg angleščine, obveznega predmeta, je skupina jezikov (Languages Other Than English), ki so neobvezni. Med njimi je tudi slovenščina. V letu 1986 so se prijavili za maturo kandidati: N.S.VV. Viktorija % % za angleščino 40.344 100.0 32.824 100.0 za druge jezike 7.215 17.9 5.012 15.3 število drugih jezikov 27 30 Lansko leto so dovršili pouk slovenščine z maturo v Melbournu — Saturday School of Modern Languages, v razredu gospe J. Ledinek - Paddle — štirje študenti in prejeli sledeče ocene: eden A 80-100, dva B 70 - 79 in eden C 60 - 69. V Sydneyu - School of Community Languages, v razredu gospe M. Ličan - je isto leto maturiralo devet slovenskih študentov z ocenami: štirje 90 - 100, trije 70 - 79, eden 50 - 69 in eden 30 - 49. Po lestvici je ocena od 0 - 49 negativna, 50 - 100 pozitivna. Slovenščina se ne poučuje na maturitetni stopnji v ostalih avstralskih deželah (A.C.T., QLD., S.A., W.A., TAS. in N. T.), ker ni dovolj kandidatov. Poučuje se pa v etničnih šolah pri slovenskih klubih in verskih središčih. Avstralija je bila v preteklosti izrazito mono-lingui-stična dežela in taka je še vedno. Angleški jezik, ki ga govorijo prebivalci Avstralije, se razlikuje od drugih variant angleščine, kot jo govorijo v Angliji, Južni Afriki, Kanadi, Novi Zelandiji in Ameriki. Avstralska angleščina je rezultat razvoja od kolonialne dobe do danes in zrcali rast ter spremembe avstralske družbe Pri tvorbi in uporabi besed ter izrazov v govoru, pisavi in izgovorjavi. Kljub velikemu številu naseljencev, katerih prvi jezik ni angleščina, so ti imeli le majhen vpliv na razvoj avstralske variante angleščine. Večina tujk v avstralski angleščini je prevzeta iz evropskih intelektualnih in umetnostnih tradicij. Avstralija je s časom vedno bolj mednarodno povezana in v koraku z napredkom v tehnologiji in znanosti. Tako mora biti izobraževanje mladih ljudi prva skrb, da se zagotovi visok standard v znanju, veščinah in tudi v obvladovanju jezikov. Podatki nakazujejo, da živi sedaj v Avstraliji okoli 300.000 oseb v starosti nad 15 let, ki slabo obvladajo angleščino in od teh jih je 50.000, ki je sploh ne razumejo. Začetno učenje jezika v šolah je dolgoleten proces, prepleten z osnovnimi spretnostmi kot so govor, branje, pisanje in razumevanje. Učenje jezika ne more biti uspešno brez povezave vseh teh štirih sestavin. Vse preveč študentov dovrši šolanje s pomanjkljivim znanjem jezika. Šele pri iskanju zaposlitve uvidijo, da ne znajo dovolj in so zato njihove možnosti za delo omejene. Včasih je krivda tudi na učiteljih, ki ne zahtevajo dovolj učenja od študentov, ali popuščajo pri redovanju. Seveda je največ odvisno od študentove volje za učenje in zanimanja. Študent si mora pridobiti toliko osnovnega znanja v jeziku, da obvlada slovnico z ustreznim besednim zakladom. Primerno obvladanje jezika lahko vodi v študij na višji stopnji z novimi možnostmi. Pri visoko razvitih književnih jezikih je razviti govorno in pisemsko izrazoslovje na več stopnjah obvladanja jezika, kar zahteva še večji besedni zaklad in boljše poznavanje slovnice. Z uvajanjem avstralske nacionalne jezikovne politike, s poudarkom na učenju še drugega jezika poleg angleščine, so odprte večje možnosti. To je še posebno v korist naseljencem, ki govorijo svoj rodni jezik in so tako dani pogoji za ohranitev in razvoj. Študij drugega jezika prispeva k boljšemu razumevanju in obvladanju tudi angleščine. Za visokošolca je znanje drugega jezika skoraj vedno prednost, ki se lahko pokaže šele sčasoma tekom študija. Študent določene stroke si lahko v študiju pomaga s prevodi iz tujih jezikov. To je včasih vprašljivo in težavno, posebno pri samostojnem raziskovanju. Zato se bo študent, ki se specializira na primer v filozofiji, gospodarskih in političnih vedah, literatu- ri, zgodovini in podobno, pridobil z znanjem drugega jezika večje in lažje razumevanje v kulturnem pomenu in mejnih področjih. Isto v znanstvenih vedah kot so biologija, fizika in druge, kjer je znanje še enega svetovnega jezika dobrodošlo. Drugi jezik je lahko v pomoč pri opravljanju poklica, kot so na primer zdravniški, učiteljski, pravni, bolničarski in drugi. Za prekomorske zaposlitve je obvladanje drugega jezika celo pogoj, tako na primer za diplomatske, poslovne, žumalistične in podobne dejavnosti. Moderno učenje angleščine in drugih jezikov je tudi podlaga znanstvenemu mišljenju. Učenje jezika in književnosti (ter drugih humanističnih predmetov) ni zgolj “doživljanje - prevzemanje - ponotrevanje” kulturnih enot, ampak je usmerjanje tudi za “logično -problemsko - kritično” razumevanje. Torej je poudarek tudi na logičnem mišljenju. Tako se izboljšuje nevskladno šolanje v osnovnih in srednjih šolah, ki zmanjšuje delitev tudi na mnogih univerzah in visokih šolah na matematične - naravoslovne - tehnične in humanistične - družboslovne vede. Prve so “bolj” znanstvene in tako bolj izobraževalne. Humanistične - družboslovne vede so “manj” znanstvene, a bolj kulturne, potrebne v “dopolnilo” (korekturo) znanosti s kulturo. Danes se vedno bolj išče v eksaktnih vedah, ki vplivajo na materialno življenje, visoko izobražen inteli-gent. Ta pa naj ima enako visoko razvite kulturne in duhovne izkušnje, ki so nujno potrebne za razumen človeški napredek in obstoj. Zato je odločitev za študij drugih jezikov lahka. Moderni jeziki kot so francoščina, italijanščina, nemščina, ruščina in španščina so močno razširjeni in koristni. Vedno večja pa je tukaj potreba za indonezij-ščino, japonščino in kitajščino, ki so jeziki avstralskega gospodarskega prostora. Znameniti sydneyiki most SKOZI oazo je šel mračen mož. Ni mogel videti česa zdravega in lepega, ne da bi to uničil. Ob robu oaze je stala mlada palma v naj lepši rasti. Mračnega moža je zbodla v oči. Vzel je težak kamen in ga položil palmi v sredino krošnje. S hudobnim nasmehom je odšel svojo pot. Mlada palma se je stresala in sklanjala ter poskušala, da bi se otresla bremena. Vendar zaman: kamen je sedel pretrdo v krošnji. In mlado drevo je greblo globlje v tla ter se upiralo kamnitemu bremenu. Ob tem je svoje korenine pognalo tako globoko, da so dosegle skrito vodno žilo pod oazo. Voda iz globine in sonce z višine sta iz mladega drevesa v teku časa napravila kraljevsko palmo. Po mnogih letih je prišel mračni mož zopet nazaj. V mislih je imel celo, kako se bo radoval ob pohabljenem drevesu, ki ga je on nalašč pokvaril. Toda bil je poražen ob pogledu na prelepo visoko palmo. Ponosna palma je pred njim ponižala svojo krošnjo, mu pokazala kamen in dejala: HVALA, TVOJE BREME ME JE OKREPILO! Vzgoja ne pomeni, da moramo otrokom odvzeti bremena življenja, temveč jim pomagati, da se jih naučijo nositi. /Po "Nedelji"/ EMILIJAN CEVC POGLEJ, dekle, jabolko! Že ves mladi mesec ga hranim vrhu predalnika, ob pisanem kipcu Matere božje pod stekleno kupolo - jabolko zaobljube, jabolko zvestobe, jabolko spomina. Spomina na tisti lepi večer, ko se je sonce kakor velik, ognjen cvet pogrezalo za gore in sem ti rekel: “Glej, zdaj bo izginilo . .. Kaj če se ne povrne več? ” Tedaj sem začutil, kako se je tvoja roka na vso moč oklenila moje. Netopirji, dobri sli noči, so zapuščali podstrešja. Hišam so se vžigala okna in svetila v noč kakor velike kresnice: Zrele rumene buče so ležale med opustelimi brazdami polj, kakor bi bile trudne od nabreklosti. Gore so bile podobne čredi zasoplih živali, ki počivajo po svatbenem divjanju; počasi so se oddihale. Kakor studenci krvi iz črnih ran so curele sence iz gorskih razpok ter se kakor algovje v stoječih vodah razraščale v dolino, noseč s seboj nov, vlažen duh jesenskih gozdov. Tisti večer si imela modro krilo, toda mrak ga je potapljal v temno sivino. Lasje so ti bili kakor listi divje trte ob oknu. Šla sva proti vasi in bil sem vesel, kot bi mi bil kdo Prišel povedat: “Nocoj te sam večni Bog pričakuje na klopi pred hišo'. Podoben je svetopisemskemu očaku, ki bedi nad svojo čredo. ” Ko sva se ustavila na mostu, se je lovil v vodi večer s srebrnim lesketanjem. Včasih je priplaval temnoru-Men list. - Nikoli še nisem občutil toliko ljubezni do te olivne vode; dobivata je prav poseben duh, ki se je družil z vonjem večera, zemlje in plodov. Bil sem pijan od tega vonja po zrelosti, ki ga je vlivala jesen v žile zemlje, vonja dobrega izobilja in polnosti. In sredi težkega dihanja večera si mi darovala od svojega preobilja rdečerumeno jabolko. Tvoja roka je bila še umazana od gozdne zemlje - globoko spoštovanje sem občutil do nje. Jabolko je bilo toplo in dišalo je kakor čebelni panj in nageljnov cvet. Vse do danes ga ni zapustil vonj po tvojem oblačilu. Na vasi igra stari Jože harmoniko. Vem, da se najlepše stvari srečajo le enkrat v življenju. Vsa moja ljuba dežela se skriva v tem jabolku, dežela, ki je spočela drevo in rožnati cvet na njegovih vejah v lepi pomladi. Škrjancu je pesem onemela v grlu, ko je v mladem jutru zagorel sadovnjak v rožna-tobelih ognjih. To so bila jutra z lahno meglo, polna vonja po pomladi in mladih travah. Priletele so čebele z velikimi očmi in bile cvetovom za ženitne posredovalke. Ob procesiji Rešnjega Telesa je pognala jablanam, žitu in travam in vsem rastlinam božja moč iz korenin v cvetove in liste. In neke noči je veter osul jablanam vse cvetje. Toda na vejicah so se že napenjale zelene kroglice ter se večale iz dneva v dan, pokorne pradavnim postavam rasti in življenja. Če sem se dotaknil raskave skorje dreves, se mi je zdelo, da pod njo nekaj trepeta, in bilo mi je, kot bi gladil roko dobremu starcu, ki deli otrokom orehe ter jim pripoveduje davne zgodbe. Poleti je gorelo nebo, da so vsi studenci presahnili in je vsa narava zvenela v zamolklem ječanju, kot bi slišal jek dušeče se živali. Potem se je ulil dež in ni nehal, dokler se ni nad dolino razpela mogočna mavrica. V visoko travo so začela padati prva jabolka. Potem so jerebi v grmičju dobili črne, žametne podbradke in lepe čope na glavah. Živina se je vračala s planin; za vasjo so spet zagoreli pastirski ognji. Lastovke so začele postajati nemirne. Pod večer so lezli otroci na drevesa in si tlačili sadje za srajce; ob prvem glasu so poskakali na tla ter na vso sapo zbežali. Vrbove košare so prekipevale od sadja, sušilnice so zadišale. Če se ozrem skozi okno, vidim še zdaj rdeč odsev ognja od sušilnice sredi travnika. Kašče se pol- nijo; na policah in med žitom se meči jedro sadje. Izpod kozolcev je slišati govorjenje ljudi, ko kuhajo žganje. O, jabolko, oblito z vsemi barvami večernega neba, lepo kakor pesem vseh pesmi, kjer govori ljuba velikemu kralju: “Pred našimi vrati je polno sadja, novega in starega; tebi, moj ljubi, sem ga prihranila...” In v mojih očeh žari podoba deklice z daljnih otokov, kjer se vsi sadovi zemlje sklanjajo s prožnih vej človeku v roke in mu jih narava razsiplje k nogam v hrano in radost. V lepem soglasju kretenj prinaša mlado dekle nad zvrhanim pladnjem sadja polni plod svojih prsi. Njene podolgovate živalske oči so pod obrobkom razpletenih las polne tihe, vdane pesmi. Dekle, ki jo spremlja - morda ji je sestra? - se kakor v radovednem pričakovanju nečesa komaj slutenega oklepa šopka rož.. . Mirna otožnost lega na vas. Studenec ne preneha s svojim gruljenjem; zvest spremljevalec je sleherni uri. Zavem se, da se mlin ob potoku še vedno vrti in da njegovo počasno kroženje privede do novega dneva. Dekle si z lehtjo zakriva oči. Nekaj lepega je v tem mehkem, počasnem gibu. Spominjam se ure, ko sva si zadnjikrat segla v roke. In jabolko leži ob Mariji v svoji preprosti okroglini, ovenčano z vsemi barvami jeseni. Prav tak sad je morala nekoč odtrgati naša davna mati, ki ji je še bila dana milost, da je slišala božji glas. Vgriznila je v jabolko z vso strastjo ter ga ponudila tudi možu in mož je jedel od njega. Potem je rekel ženi: “Lepa si... ” Ali je bil to začetek življenja ali smrti? Gledam jabolko in nekdo odgovarja: “ Večnosti... ” Sinovi zapuščajo očete ZNANO je, kakšen sprejem je doma doživela Nova revija 57, ki je bila vsa posvečena slovenskemu narodnemu programu. Zavedni Slovenci so se je razveselili, mnogi vidni komunisti tako v Sloveniji kot v ostalih republikah pa so zahtevali, da se ta številka takoj zapleni in da se uredniki in pisci člankov kaznujejo. To se pa ni zgodilo. Številka ni bila zaplenjena in pisci člankov niso bili kaznovani. Revija še naprej izhaja. Nedavno je izšla nova, trojna številka Nove revije 58-59-60, iz katere pa je razvdno, da sta bila zamenjana glavni urednik Niko Grafenauer in odgovorni urednik Dimitrij Rupel. Obe mesti je prevzel Boris A. Novak, ki pa je bil tudi že prej član uredniškega odbora. - Tudi v tej novi številki so važni članki, ki so vredni branja. Tukaj želimo objaviti nekaj značilnih odstavkov iz članka “Osnovne beležke o komunizmu”, ki gaje napisal Jernej Vilfan, sin komunističnega veljaka dr. Jo- žeta Vilfana, ki je bil med drugim glavni sekretar predsednika republike in veleposlanik FLRJ v Indiji. Zanimivo je, kako sin takega veljaka gleda na komunizem, socializem in druga aktualna vprašanja. Iz članka, ki vsebuje večinoma kratke misli, objavljamo naslednje: Osnovno vprašanje je, ali se bo socializem gradil na silo (z večnimi direktivami od zgoraj navzdol), ali pa bosta družbo oblikovala svobodna volja množic, svobodno izražena politična želja po odprtih volitvah parlamentarnega tipa - s strankami. Jaz mislim, da je dobro, da se izrazi politična volja ljudstva. In da imajo ljudje možnost politične izbire. Mislim, da je možnost izbire ena od tistih stvari, ki iz ljudi dela ljudi. Po mojem mnenju brez političnih strank sploh ne gre. Edina teoretična možnost, da Jugoslavija postane zares nova družba, je, da ima parlamentarno demokracijo brez klasičnih ali z omejenimi klasičnimi oblikami privatne lastnine. Kaj meni pomeni “socializem”? Socializem brez svobode in aktivne volje najširših ljudskih množic, izraženih v parlamentarnih volitvah demokratičnega tipa, mi pomeni samo diktaturo. Kljub temu sem ne- ke vrste socialist, ker verjamem v čimveč dobrega za čimveč ljudi. Kaj meni pomeni “marksizem”? Pomeni mi enostransko in zastarelo filozofijo, ki malo zaostruje sliko razrednih napetosti, ne daje pa nobenega pravega odgovora. Opažam, da je sklicevanje na marksizem ena od značilnosti mnogih totalitarističnih režimov. In kaj končno meni pomeni “komunizem”? Kot teorija je to utopija, kot praksa pa je izgovor za totalitarizem. Mnogi mislijo, da bi prehod Jugoslavije na parlamentarno demokracijo izzval Sovjetsko zvezo, da bi nas napadla. — Moj odgovor je, da je demokratična Finska tik ob meji Sovjetske zveze, in kljub temu živita v dobrih odnosih. Moj ideal so države, kot npr. Švica, Švedska, Holandija. - Moja družbena filozofija je v bistvu varianta socialdemokratskega gledanja. Mnogkrat sem vprašan, kako to, da sem jaz, ki sem bil titoist, sedaj za parlamentarno demokracijo; to vprašanje mi je postavil celo neki ameriški novinar. - V takih primerih vedno citiram Biblijo:“Je čas za življenje in je čas za smrt.” Je čas za sovraštvo in je čas za ljubezen. Je čas za diktaturo, in je čas za demokracijo. Nekateri moji prijatelji včasih pravijo, da sem “budala”. Jaz sem, iz določenih čustvenih razlogov, rajši “budala” kot pa član komunistične partije. So pa tudi zahodni modeli, na primer, kako je Franco počasi usposabljal princa Juana Carlosa in kako je potem Juan Carlos preprečil antidemokratski puč španske vojske. Sem velik občudovalec Juana Carlosa. Moja osnovna teza je, da obstaja vitalna povezava med višjim standardom, širokim spektrom intelektualne in državljanske svobode in parlamentarno demokracijo. Eno brez drugega ne gre. Sm R Starodavni stifki samostan na Dolenjskem, kjer je te nekaj let v septembru uspeino srečanje slovenske verne mladine RESNICA se ne more nikdar z lažjo poljubiti, (slovenski pregovor) Navadi se reči “Ne vem", če nočeš, da bi te prisilili lagati, (arabski) Moder človek v svojih ustih nima dveh jezikov, (danski) Da se resnica prav spozna, treba je čuti dva zvona, (slovenski) Resnica je kot olje: zmeraj priplava na vrh. (španski) Resnica je nebeška rosa; da jo ohraniš, pripravljaj ji čisto posodo! (slovenski) Hri/tu/~