PREDLOG PREDLAGATEUA Izvršni svet skupščine občine LjMiana VičRuttnik /e pradktg prostorskih ureditvenih pogojev za območje KS VeHke Lašče obravnaval na 168. seji dne 25/12-1985 in - ugotovil, - merila in pogoje za urejanje prostora za SLO in DSZ - končna določila. ¦¦-..:,-.•. 3. člen Sestavni del odloka prostorskih ureditvenih pogojev je graf ična priloga: razmejitve in pogoji v M 1:5000 na preglednem katastr-skem načrtu. I. OBSEGIN MEJE OBMOČJA UREJANJA 4. člen Prostorski ureditveni pogoji veljajo za celotno območje Kra-jevne skupnosti Velike Lašče, vključno z območji, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti, do sprejema le-teh. Območje je omejeno z naslednjtmi parcelami: K. 0. TURJAK: 3581/91, 3581/92, 802/48, 3581/75, 3581/74, 3581/ 73, 3581/72, 3581/71, 3581/70, 3581/69, 3581/68, 3581/67, 3581/66. 3581/65, 3581/64, 3581/63, 3581/62, 3581/61, 3581/7, 3584, 3581/ 13, 3581/12, 3581/11, 3581/10, 3581/94, 3581/9, 3581/6. 3581/21. 2305.2306/3,2307.4581/23,2309/4,2309/3,2309/9,2309/10, 2309/ II. 2545/3. 2545/4. 2546/67, 2546/66, 2546/64, 2546/63. 2546/60, 2546/59. 2546/137. 2546/136, 2546/220. 2546/213. 2546/214, 2546/ 143. 2546/52, 2546/51. 2546/50. 2546/49. 2546/48. 2546/31. 2546/ 30. 2546/164, 2546/163, 2546/167, 2546/217. 2546/13. 2546/110, 2546/112. 2546/1. 2546/16. 2546/19, 2546/20 2456/132. 2546/23. 2546/218. 2546/24, 2546/27, 2546/28. 2546/33, 2546/34, 2546/35, 2546/37. 2546/38. 2546/39. 2546/40. 2546/41. 2546/25. 2558/6, 2558/4 GAČNIK: 203/1, 203/2, 2558/2. 2546/89. 2546/90. 2546/91.2546/92. 2546/95, 2559, 2561/18, 2561/54, 2561/19,2561/21, 2789/2. 4034/1. 2792/2, 2792/4, 2792/5, 2792/6, 2792/7, 2792/8, 2816/10. 2792/9, 2792/10, 2792/11. 2792/12, 2792/13. 2792/14. 2792/15, 2792/17, 3104/1, 3104/2, 3115. 3104/5. 3104/6. 3104/7, 3104/8, 3104/9. 3104/ 10,3104/11, 3104/12, 3104/13. 3104/14. 3104/15.3104/16.3104/17, 3104/18, 3104/25, 3104/24, K. O. VELIKE LAŠČE: 312,315/1,315/2.315«. 681/42,681/39,681/ 38. 681/37, 682/5. 682/4. 682/3 682/2, 682/1. 682/6. 681/22. 681/20. 681/21,681/19.681/18,681/31,681/32,681/15.681/14,681/13,681/ 12, 681/11, 681/10, 681/9, 681/8, 681/7, 681/6, 681/4, 681/30, 681/1, 679/49,683/1, 683/2,683/3.683/4,683/5,683/6,683/7,683/8, 683/0. 683/47,683/11, 683/12,683/13,683/15,683/16,683/18.686/74,686/ 75. 686/76, 686/77, 636/78, 686/79, 686/81 K. O. DVORSKA VAS: 3116/14, 3116/15. 3117/1, 3116/1. 3116/21, 3116/22. 3116/4. 3116/70. 3116/85. 3116/84. 3116/63, 3116/64. 3116/65, 3116/2, 3116/95, 3116/23. 3116/24. 3116/76, 3116/77. 3116/27, 3116/15, 3116/50. 3116/29. 3116/30, 3116/31. 3124/1, 3124/2. 3124/3, 3124/4, 3132/25, 3132/1, 3126. 3128. 3129/4.3129/ 25.3129/26,3675/1,3547/8.3675«, 3547/9.3150/3.3150/2.3151/1, 3151/2. 3151/13. 3151/3, 3151/4, 3151/5. 3151/6. 3151/7, 3151/8. 3164, 3165, 3166, 3170, 3196, 3197/1. 3234. 3236, 3241. 3276. 3277, 3279, 3280. 3282, 3283, 3481. 3482, 3486, 3489, 3490, 3501. 3502. 3503. 3504. 3507. 3509, 3510. 3511, 1596, 1588. 1572/8. 1572/6, 1572/5, 1572/2, 3582. 1572/1, 1563, 1561. 1560/1. 1557/1, 1557/2. 1554, 1552, 1551, 1550, 1547. 1546. 1555. 1556. 1581/1, 1543,1543/14,1543/13,1543/12.1543/11.1543/10.1543/9.1543/7. 1543/6, 1543/5, 1543/4, 1543/3. 1543/2, 1543/1. 1419. 1070. 1066, 1058, 1057. 1056, 1055, 1047/2. 1047/1, 1047/3, 1046. 985. 984, K. O. LUŽARJI: 983, 989, 990, 643. 642/1, 642/2, 641/1, 638, 618. 617. 616. 604/2. 602/3, 602/2, 507, 506, 496/2, 502. 471. 472/23, 472/24.469. 448/3, 448/2, 448/4.448/1, 348.349/1, 334.332. 252/2. 252/1. 251/2. 251/1, 249/2. 249/1. 246/2, 246/1, 231/1, 230/1. 224/1, 75/2, 54/1, 54/2. 54/3, 54/4, 54/5. 54/8, 54/7. 53. 52. 46. 33. 32. 31. 30. 29, 25, 24,19,18.1160/1, 1160/2.1160/3,1159.1151/3.1151/2, 1151/1,1150,1098/3.1098/1.1098/5,1098/7,1089/4,1088.1087/3. 1087/10. 1087/9. 1087/8, 1087/1 K. O. ULAKA: 1031/28. 1031/45. 1031/6. 1031/32.1031/33,1031/1, 978, 979, 963/1, 961/1, 961/3, 957/2, 856/2, 856/14, 956/3, 856/5, 856/6, 856/7, 854/5, 854/4, 854/1, 739, 684, 683, 682, 682/2, 681, 680/1, 680/2, 678/1, 678/2, 668/3, 668/2, 668/1, 664/1, K. O. OSOLNIK: 664/8, 571, 569/2, 573, 662/5, 676, 662/3, 662/1 662/2, 660, 605, 565/3, 606/28, 737/4, 737/3, 606/3, 606/18, 747, 606/26, 606/15, 606/14, 606/1, 788/3, 788/2, 810, 815, 816, 367, 802/, 47. II. FUNKCIJAOBMOČJA 5. člen 1. Območje krajevne skupnosti Velike Lašče je prevladujočega kmetijskega značaja. Vloga kmetijske proizvodnje in gozdarstva se bo v planskem obdobju ohranjala in nadgrajevala. Naselje Velike Lašče se bo razvijalo v pomembnejše lokalno središče z izpopolnjevanjem obstoječe in planirane strukture terciarnih in kvartarnih dejavnosti, z zagotavljanjem zaposlitve v proizvodnji ter povečanjem oz. zgoščevanjem števila prebivalcev skladno s planskimi usmeritvami. 2. Posegi v prostor, kjer prevladuje kmetijska funkcija, morajo biti podrejeni planskim usmeritvam kmetijske dejavnosti ter bivanjski funkciji avtohtonega prebivalstva. Usmerjeni razvoj naselja Velike Lašče in njegove okolice v pomembnejše lokalno središče bo potekal na osnovi širših pro-storskih in drugih preveritev ter naosnovi prostorskih izvedbenih načrtov. III.SPLOŠNIPOGOJI 6. člen (1) Izven ureditvenih območij naselij so dopustne komunalne ureditve in adaptacije, dozidave, nadzidave ter vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah. (2) Izven ureditvenih območij naselij so dopustne novogradnje posamičnih objektov, ki so namenjeni izključno: kmetijski dejav-nosti, turistični in športno rekreacijski dejavnosti, lovski dejavno-sti ter drugih objektov in naprav posebnega družbenega pomena, ob upoštevanju meril in pogojev tega odloka. (3) Izven ureditvenih območij naselij so dopustni drugi posegi v prostor, ki trajno spreminjajo njegovo namensko rabo, bivalne in delovne pogoje, ekološko ravnovesje v naravi ali krajinske značil-nosti, pod pogojem, da ti posegi v prostor niso posebej oprede-Ijeni v prostorskih sestavinah srednjeročnega družbenega plana in da zaradi pomembnosti ali vplivov na prostor ne zahtevajo izdelave prostorskega izvedbenega načrta, ob upoštevanju dru-gih meril in pogojev tega odloka. 7. člen 1. V ureditvenih območjih naselij Adamovo, Borovec pri Karlo-vici, Brankovo, Dolnje Kališče, Dolnje Retje, Dvorska vas, Gornje Kališče, Gornje Retje, Grm, Hlebče, Hrustovo, Jakičevo, Kapla-novo, Karlovica, Kot pri V. Slevici, Kukmaka, Logarji. Lužarji, Mala Slevica, Medvedjek, Opalkovo, Plosovo, Podkogelj, Pod-kraj, Podsmreka (k. o. Ulaka), Podstrmec, Podulaka, Podžaga, Polzelo, Poznikovo, Prhajevo, Prilesje, Pušče, Srbotnik pri Veli-kih Laščah, Stope, Strmec, Škrlovica, Ulaka, Velika Slevica, Žaga, Podlog, Hrastinjaki, Rašica, so dopustne komunalne ureditve in adaptacije, dozidave ali nadzidave ter dopolnilne gradnje objek-tov oziroma naprav, ki so nujno potrebne za vzdrževanje obsto-ječe gradbene strukture aliza bivanje in delo prebivalcev na teh območjih. 2. V ureditvenih območjih naselij Male Lašče, Velike Lašče ter območjih Trojica in Pod Kolodvorom, za katera je predvidena izdelava prostorskega izvedbenega načrta, so do sprejetja le-tega, dopustne dozidave, prenavljanje in vzdrževanje obstoječih objektov in naprav, ob upoštevanju drugih meril in pogojev tega odloka. t-. y IV. GRADITEV NOVIH OBJEKTOV 8. člen Graditev novih objektov je dovoljena v ureditvenih območjih naselij na stavbnih zemljiščih. Graditev posameznih objektov, ki so namenjeni izključno: - kmetijski dejavnosti (stanovanjski in drugi objekti, ki nepo- sredno služijo primarni kmetijski proizvodnji, hlevi, skednji, silosi, kozolci, čebelnjaki...) - turistični in športno rekreacijski dejavnosti (moteli. hoieli, gostišča, planinske koče, camping, športna igrišča, kopališča, smučišča, ipd), - lovski dejavnosti (lovske koče, strelišče, preža) - in drugih objektov in naprav posebnega javnega pomena, je možna izven stavbnih zemljišč ob upoštevanju drugih meril in pogojev tega odloka. 9. člen 1. Spremembsiunkcije objektov so dopustne v takšni meri, da se ne spreminja pretežna namembnost območja. Ni dovoljeno vnašanje novih dejavnosti, ki bi kakorkoli ogrožale sedanjo namembnost ter negativno vplivanje na obstoječo funkcijo na-selja. ^ 2. Dopustne so spremembe funkcije objektov za potrebe raz-voja naselja (osebne in storitvene dejavnosti) ob upoštevanju drugih meril in pogojev tega odloka. 3. Spremembe stanovanjskih objektov v sodobna bivališča so dopustne razen v ureditvenih območjih naselij Male Lašče, Velike Lašče, Rašica in Dvorska vas. 4. Spremembe funkcije objektov namenjenih kmetijski proiz-vodnji niso dopustne. 1.0 Zemljišče ' ¦ . 10. člen Funkcionalno zemljišče se določa na osnovi namembnosti in velikosti objekta, naravnih danosti ter ob upoštevanju predvide-nega razvoja. ¦ (1) Za stanovanjske objekte je: - širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta praviloma najmanj 2,5 m, širina dovoza do objekta najmanj 3,5 m, - gradbena parcela v Malih in Velikih Laščah, Rašici, Dolenjih in Gorenjih Retjah velikosti največ do 700m2, v drugih naseljih pa do 800 m2. (2) Za kmetije se velikost funkcionalnega zemljišča določi še ob upoštevanju lege in medsebojne razporeditve objektov, vrste in možnosti širjenja proizvodnje, manipulativnega prostora in pro-stora za shranjevanje kmetijske mehanizacije. Širina funkcional-nega zemljišča je okrog gospodarskih objektov praviloma naj-manj 5,0 m, velikost manipulativnega prostora mehanizacije naj-manj v radiju 15 m, širina dovoza pa najmanj 3,5 m. (3) Za počitniške objekte je: - širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta praviloma najmanj 2,5 m, - gradbena parcela velikosti največ do 800 m2. (4) Za vse objekte velja, da v kolikor je dejanska parcela manjša od gradbene parcele (ugotovljene na osnovi navedenih meril) se upošteva dejanska površina parcele. 2.0. Lega objektov 11. člen Novi objekti (stanovanjski in drugi) morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani varstveni pogoji. Smer slemena objektov mora biti usklajena z obstoječo zas-novo oz. ambientalno ureditvijo gruče hiš oz. zaselka. Odmik od sosednjega objekta mora biti najmanj 8 m. Manjši odmiki so dopustni, če so zagotovljeni ustrezni požarno varstveni ukrepi in sanitarni pogoji. Odmiki od javnih cest morajo biti pri novih objektih usklajeni z Zakonom o javnih cestah. Odmiki od nekategoriziranih cest ne smejo biti manjši od4m, razen v naseljih, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine. 3.0. Oblikovanje objektov : 12. člen (1) Stanovanjski objekti: Tloris: podolgovat tloris, ražlika med osnovnima stranicama mora biti 3,0 m ali več v (v primeru pritličnega objekta podstrešje s kolenčnim zidom 0,60 cm) oz. mora biti razlika med osnovnima stranicama najmanj 5,0 m v primeru nadstropnega objekta. Višina: pritlični objekt, pri katerem je kota pritličja največ 1,25 m nad raščenim terenom in pri katerem je kolenčni zid na podstrešju visok do 0,60 m, ali: enonadstropni objekt, pri katerem je kota pritličja največ 0,60 m nad raščenim terenom, kolenčni zid na podstrešju do 0,30 cm. Kapna višina je predvidoma največ 7,7 m nad raščenim terenom. Streha: simetrična dvokapnica z naklonom 35°C do 38° (prila-gojena sosednjim obstoječim objektom). Osvetlitve podstrešnih prostorov so dovoljene s frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin. Priporočljivi so čopi. Kritina: temne barve. Svetla kritina praviloma ni dovoljena. (2) Počitniški objekti Tloris: podolgovat tloris z minimalno razliko med osnovnima stranicama 3 m Višina: pritlični objekt, kota pritličja je največ 0,60 m nad raščenim terenom, kolenčni zid na podstrešju do 0,60 m. Streha: simetrična dvokapnica z naklonom 35°-38°. Dovoljene so frčade in druge oblike odpiranja strešine za osvettitev pod-strešnih prostorov. Kritina: temne barve, svetla kritina praviloma ni dovoljena. (3) Pomožni objekti: se grade kot prizidki k stanovanjskim objektom ali gospodar-skim poslopjem ali pa kot samostojni objekti. Novi objekti morajo biti oblikovno in funkcionalno usklajeni z obstoječimi sosednjimi objekti.iob upoštevanju pogojev za gradi-tev novih objektov. Garaže za osebne avtomobile s tlorisno površino do 15 m2 ter garaže za tovorna vozila oz. kmetijske stroje s tlorisno površino do 30 m2 se obravnavajo kot pomožni objekti. V primerih, ko se objekt dograjuje, mora biti nagib strešine v istem naklonu kot pri osnovnem objektu. Kritina naj bo enotne barve za obstoječi in novi objekt -prizidek. , <\ Garaža kot samostojni objekt: Višina: pritlični objekt, podstrešje ni izkoriščeno za bivanje, brez kolenčnega zidu Streha: dvokapnica z naklonom 35°-38° Kritina: enako kot za stanovanjske objekte. (4) Objekti in naprave družbenega standarda Oblikovanju teh objektov je treba posvetiti posebno pozornost, upoštevati je treba načela za določanje stavbne gmote in plo-skovnih razmerij, upoštevati je treba vertikalne gabarite naselja oz. višine sosednjih objektov in strukture uporabljenih materi-alov. Posebni pogoji za trgovino z gradbenim materialom in želez-nino: Lokacija: zagotovljena mora biti dobra dostopnost z vsemi prometnimi sredstvi. predvsem dostava blaga (železnica, cesta). Velikost zemljišča: prilagojena zahtevam investitorja, zagotov-Ijena mora biti dolgoročna širitev odprtih skladiščnih površin in objekta. Dovozi in vhodi: Dovozi za dostavo in vhodi za obiskovalce morajo biti ločeni. Vhod za obiskovalce mora biti iz javnih površin (ulice). Posebej morajo biti urejene dostavne poti za viličarje oz. tovorna vozila za povezavo z železnico oz. cesto skladišč in deponij. Urejanje okolice: Ograja deponije odprtega skladiščnega prostora mora biti oze-lenjena (živa meja). Za posamično lokacijo industrijskega obrata (v industrijski coni UP 29/1 Pod Kolodvorom) je potrebno pred lokacijsko doku-mentacijo izdelati podrobnejše strokovne podlage, s katerimi se opredelijo pogoji za določitev velikosti zemljišča, pogoji za obli-kovanje objekta, pogoji za priključevanje objekta in pogoji za varovanje okolja. (5) Za vse objekte velja, da je treba uporabljati takšna gradiva, ki ne odstopajo od obdelav oz. gradiv obstoječih objektov. Na uličnih zunanjščinah je treba uporajpljati gradiva enake ali podobne strukture in teksture kot so obstoječa gradiva. Učinek naj bo podoben učinku historičnih gradiv. 4.0. Dograjevanje in prenavljanje objektov 13. člen Dograjujejo in prenavljajo se lahko vse vrste objektov razen stanovanjskih barak in pomožnih objektov. Površina dograditve (prizidkov) naj praviloma ne presega 30% zazidane površine obstoječega objekta. Za oblikovanje objektov, ki se dograjujejo in prenavljajo, veljajo enaka merila in pogoji kot za novogradnje. Nadzidave objetkov so možne v obsegu meril in pogojev za graditev novih objektov. Dograjevanje in prenavljanje objektov, za katera veljajo pogoji varovanja dediščine, ali so v območjih, ki so opredeljena kot kulturna dediščina, se načrtuje in izvaja s sodelovanjem pooblaš-čene organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine. 5.0. Vzdrževalna idela na obstoječih objektih 14. člen Pri vzdrževanju je treba: - ohranjati prvotne elemente členitve fasad (omet, obdelan kamen, barva) ter likovne elemente (slikarije in šivani robovi) - ohraniti zaglajen omet prekrit s prosojnim beležem. Pri obnovi oz. zamenjavi kritine na objektih ni dopustna svetla kritina. 6.0 Urejanje oklice 15. člen Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosed-njemu zemljišču. Podporni zidovi so dovoljeni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Podporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali. 16. člen Zemljišče se zazeleni z avtohtonim zelenjem. 17. člen 1. Ograje so dopustne, kadar je potrebno zavarovanje zem-Ijišča, objekta ali naprave pred neželenimi vplivi okolice, zavaro-vanje območja pred nevarnimi vplivi za Ijudi in živali ter prepreče-vanje nedovoljenega prečkanja območij (industrijskjh komplek-sov ipd.). 2. Ograje ne smejo biti višje od 110 cm, razen v primeru posebnih varnostnih ali zaščitnih zahtev. 3. Ograjevanje parcel (zemljišč) izven strnjeno zazidanih obmo-čij ni dopustno. V. PROMETNO UREJANJE 18. člen Načrtovanje in izvajanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega prometnega omrežja in naprav mora biti usklajena s predpisi, ki urejajo to področje ter v skladu s pogoji za varovanje območij in objektov tega odloka. VI. KOMUNALNO UREJANJE 19. člen Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oz. novozgra-jeno komunalno omrežje. Minimalna komunalna oprema obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, oskrbo z električno energijo ter omrežje in naprave cestnega prometa in zvez. Odvajanje odpadne vode se rešuje z ustreznimi individualnimi napravami (ki zagotavljajo oko-Iju neškodljiv način dispozicije). Praznenje greznic mora biti organizirano po načelu komunalne storitve. 20. člen Načrti komunalnih naprav morajo upoštevati zasnove (stro-kovne podlage PUP), ki so jih izdelale pooblaščene delovne organizacije in določila predpisov in pravilnikov, veljavnih na območju Ijubljanskih občin za posamezna področja. Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotav-Ija ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustreza obrambno zaščitnirn zahtevam (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti itd). Pr urejanju gnojišč in graznic je treba upoštevati predpise, ki urejajo to področje. (1) Vodooskrba 21. člen V zaselkih (naseljih), kjer ni (in ni predvideno) javnega vodo-vodnega omrežja, mora investitor zgraditi ustrezno individualno vodooskrbno napravo (kapnico ali vodnjak ali lastni vodni vir po predhodni kemični in bakteriološki ocenitvi sposobnosti vira v skladu s higienskimi in sanitarno-tehničnimi pogoji. V naseljih, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne rezerve požarne vode, je potrebno urediti ustrezne tonamenske požarne bazene (oz. zagotoviti dostope k površin-skim vodotokom, če pretoki to dopuščajo), po pogojih, ki jih določi občinska požarno inšpekcijska služba. Pri objektih, ki imajo vodooskrbo urejeno s kapnico ni dovo-Ijena uporaba azbestno-cementne kritine. Lokacije objektov, kjer je predvidena večja poraba vode (hlevi...) so pogojene s predhodno ureditvujo ustrezne vodoo-skrbe. 2.0 odvajanje odpadne vode 22. člen V vseh naseljih je načrtovati ločen sistem kanalizacije. Odvod padavinske vode je rešiti sočasno s cestno prometno ureditvijo. 23. člen Odvod odpadne vode se rešuje z indviduainimi ali skupinskimi greznicami brez pretoka. Pri obstoječih pretočnih greznicah s ponikovalnicami je potrebno ukiniti prelive do leta 1990. Pri objektih kmetijske proizvodnje je potrebno urediti gnoj-nične jame (brez prelivov) po pogojih sanitarne inšpekcije. 3.0 Odstranjevanje komunalnih odpadkov 24. člen Vrsta komunalnih odpadkov, zbiranje, odvoz in odlaganje ter urejanje in oskrbovanje javnih sanitamih odlagališč za odpadke na območju Ijubljanskih občin je določeno s predpisi, ki urejajo to področje. Neurejena odlagališča je potrebno sanirati tako, da se odpadki odstranijo in deponirajo na ustrezna odlagališča, zemljišče pa se uredi v prvotno stanje in namembnost. Posebne odpadke (odpadne gošče iz galvan, usedline barv, kisline, lugi, emulzije, usedline iz lovilcev olj in maščob) ni dovo-Ijeno odlagati na odlagališče pri Velikih Laščah. 4.0 Oskrba z električno energijo 25. člen Na področju oskrbe z električno energijo je potrebno upošte-vati veljavne predpise za to področje in zasnovo elektroomrežja v strokovnih podlagah PUP. Upravljalec mora zagotavljati ustrezne napetostne razmere za potrebe gospodinjstev in dejavnosti (obstoječih in predvidenih v prostorskem izvedbenem aktu), na osnovi izpolnitve tehničnih pogojev, ki jih predpiše v elektroenergetskem soglasju pred pri-četkotn del - izdajo gradbenega dovoljenja. VIII. POGOJI PRIKLJUČEVANJA IN UPORABE OMREŽJ A TER NAPRAV 26. člen Dostopi in dovozi do objektov so praviloma s tiste strani, kjer je glavna cesta ali pot in praviloma v tisto etažo, ki je višinsko bližje nivoju ceste. Pri določanju lokacije novih objektov je treba stremeti za tem, da ima več objektov skupen priključek na javno cesto ali pot. Uvozi na dvorišča in rampe v garaže ne smejo ovirati vzdrževa-nja oz. rekonstrukcije javnih cest ali poti. IX. DRUGI POSEGI, Kl TRAJNO SPREMINJAJO PROSTOR 27. člen Pri melioracijah je treba poleg hidrotehničnih in kmetijsko proizvodnih pogojev upoštevati tudi pogoje razvoja naravne de-diščine. Varovanje naravne dediščine se pri melioracijah odraža skozi ohranjanje značilne krajinske podobe, ohranjanje obstoječega poteka vodotoka, oz. upoštevanja značaja poteka obstoječe struge (meandriranje), ohranjanje kvalitetne obvodne vegetacije in naravno urejanje in utrjevanje brežin struge. Sistem drenaže mora upoštevati značilnosti krajinskega vzorca. X. OHRANJANJEIN RAZVIJANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER DRUGIH DOBRIN SPLOŠNEGA POMENA 28. člen Pri izvajanju posegov v naseljih in območjih, za katera veljajo pogoji varstva naravne in kulturne dediščine je potrebno sodelo-vanje pristojne varstvene službe. Pogoji varstva naravne in kulturne dediščine so opredeljeni za naslednja naselja: Adamovo, Brankovo, Dolnje Retje, Ovorska vas, Gorenje Kališče, Gornje Retje, Grm, Hlebče, Hrustovo. Jaki-čevo Kaplanovo, Karlovica, Krkovo pri Kartovici, Kukmaka, Logarji, Lužarji, Mala Slevica, Male Lašče, Opalkovo, Plosovo, Podlog, Podkogelj, Podkraj, Podsmreka. Poduiaka, Podžaga, Prharjevo, Prilesje. Pušče, Rašica, Srbotnik pri Velikih Laščah, Stope, Strmec, Škrolovica, Ulaka, Velika Slevica, Velike Lašče, Žaga in območja: Ponikalnice Malenše, toka Rašice v jurskih apnencih, vzhodni del Loga (ravnice Rašice), dolinjskega dna Kozmanjke, Črnega potoka, Velikega grabna in Rašice, značilno oblikovane ktajine (med Velikimi Laščami, Rašico in Karlovico), ponikalnic Šumnika in Smrečnika, ponorov Cereje v Velikih Laš-čah, močvimatega travnika ob potoku Cereje, ponikalnice pod vasjo Prilesje, rastišča Bodike nad Kališkim potokom, ponorov Dvorske vode pri Podplani, Finkove doline. območje okrog Sv. Trojice, Sv. Roka nad Srorotnikom, nad Lužarji, vzpetine nad Veliko Slevico, okrog cerkve Sv. Ožbolta. nad Lužarji, območje prvotne naselbine Villa Lassis, območja historičnih komunikacij, historičnih mej, območja značilnih vedut na naselja in domi-nante. 1.0 Naravna dediščina "" 29. člen Hidrološka in geomorfološka, površinska in podzemska geomorfološka naravna dediščina in povrsine naravne dediščine ekoioškega pomena se varujejo z varstvenimi režimi za to dediš-čino. Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili dediščino niso dovoljeni. 2.0 Kultuma krajina 30. člen V območju ohranjanja značilno oblikovane kulture krajine (omejitev območja je razvidna v grafičnih prilogah), ki obsega naselja: Kukmaka, Grm, Jakičevo, Hlebče, Hrustovo, Opalkovo. Podulaka, Ulaka, Brankovo, Podsmreka, Adamovo, Velika Sle-vica, Polzelo in Kot pri Slevici, ni dovoljeno razgaljanje tal (kam-nolomi, peskokopi, useki, goloseki ipd); prav tako ni dovoljena gradnja počitniških objektov. 3.0 Nepremična kulturna in zgodovinska dediščina 31.člen (1) Arheološki tereni in najdišča se varujejo z varstvenimi režimi za to dediščino. Izkopi gradbenih jam, gradnja prometnic in komunalnih vodov na terenih, ki so zavarovani s tretjo stopnjo varstvenega režima, morajo potekati pod arheološkim nadzorom. Vsak poseg v arheološki teren mora biti usklajen s pogoji, ki jih narekuje posamezna arheološka lokaliteta in ne sme razvredno-titi njene pričevalnosti ali jo celo stihijsko uničiti. Varovalne ukrepe je možno na podlagi ugotovitev pri razisko-vanju prekvalificirati v višjo ali nižjo stopnjo varovanja, kar opravi pristojna spomeniška služba. (2) Umetnostna stavbna dediščina Izvajanje posegov v prostor v vidnem polju sakralne arhitekture mora potekati ob sodelovanju pristojne varstvene službe. Prestavitve javnih spomenikov, znamenj so možne ob sodelo-vanju pristojne varstvene službe. ' (3) Naselbinska dediščina Jasno oblikovane meje naselja oz. robovi so varovani in ni dovoijena graditev objektov preko te meje. Pri naseljih Podtog, Krkovo, Kaplanovo, Grič in Logarji ni dovoljena širitev v smeri vzhoda, zaradi prostorsko ambientalnih kvalitet in vedut iz Mišje doline Pri gradnji nadomestnih in novih objektov je treba upoštevati ulično linijo. Stavbe naj se iz te linije ne umikajo v globino - na dvorišča Z novogradnjami in dozidavami ni dovoljeno spreminjati zna-čilnega sistema pozidave (gradbenih nizov, razpotij, trgov) in obstoječih - historičnih komunikacij. 4.0. Vedute in silhuete 32. člen Območja karakterističnih pogledov na naselja oz. posamezne lokacije so nezazidljiva (izjemoma ob sodelovanju pristojne var-stvene službe). Novogradnje in objekti, ki se nadzidavajo ne smejo izstopati iz silhuete naselja. 5.0. Zgodovinska dediščina 33. člen Za spominska obeležja iz obdobja NOV veljajo režimi za ta obeležja. XI. VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOUA 34. člen (1) Splošni pogoji za zagotovitev kvalitetnejših pogojev bivanja in varovanja oko-Ija so: - zaščita vodnih virov in vodotokov pred onesnaženjem - organizacija odvoza komunalnih odpadkov in sekundamih surovin - sanacija neurejenih odlagališč odpadkov in sprotna sanacija osrednje deponije v kmetijska zemljišča - sanirati območja, ki so izpostavljena hrupu in preprečiti nastajanje novih virov hrupa v bližini stanovanj in delovnih mest. - ekološko skladno poseganje v prostor kulturne krajine (2) Varstvo zraka Vsi viri onesnaženja morajo biti izdelani, grajeni, opremijeni, uporabljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je dovoljeno s predpisi, ki urejajo to področje. Organizacije združenega dela in druge pravne osebe morajo stalno nadzorovati onesnaževanje, ki ga povzročajo viri onesna-ževanja zraka v njihovih objektih, obratih ali napravah, na način, kot to predpišejo s svojim splošnim aktom, ki ga sprejmejo v soglasju s pristojno inšpekcijsko službo. (3) Varstvo pred hrupom ' Stanovanjska in proizvodna oz. obrtna območja ob magistral- nih cestah in železnici je treba zaščititi pred prekomernim hru-pom. Ocene in meritve hrupa je treba upoštevati pri izdelavi prostorskih izvedbenih načrtov oz. lokacijski dokumentaciji v smislu odmikov oz. protihrupne zaščite in drugih protihrupnih ukrepov. Objekti obrtnih in proizvodnih dejavnosti morajo biti locirani in zasnovani tako, da se emisije ne širijo direktno v smeri stanovanj-skih območij. V stanovanjskih območjih (obstoječih in predvidenih) so dopustne le take spremljajoče dejavnosti, ki ne povzročajo pre-komernega hrupa. Investitorji obrtnih novogradenj si morajo pri lokacijskem postopku pridobiti strokovno oceno po 7. členu Zakona o varstvu pred hrupom. Protihrupna bariera (zaščita) mora biti zgrajena sočasno z izgradnjo objektov. (4) Varstvo voda in obvodnih površin Varstveni režimi in območja lokalnih vodnih virov so določena s predpisi, ki urejajo to področje. (5) Varstvo tal Po uvedbi organiziranega odvoza komunalnih odpadkov (na centralno deponijo v Ljubljano oz. začasno na deponijo pri Veli-kih Laščah mora krajevna skupnost postopoma, najkasneje pa v dveh letih sanirati divja odlagališča odpadkov. Lokacije odjemnih mest se rešujejo z lokacijsko dokumenta-cijo. Pri ureditvi odjemnih mest je treba upoštevati določila pred-pisov, ki urejajo to področje. Po izgradnji kanalizacijskega omrežja je najkasneje v dveh letih obvezna priključitev objektov na to omrežje. Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke oz. podtalnico. Tehnološke odpadne vode, katerih kvaliteta ne ustreza pogo-jem za odvod odpadnih voda, je potrebno predhodno ustrezno očistiti oz. nevtralizirati v individualnih napravah. Dovoljeni so samo taki tehnološki postopki v predvidenih pro-izvodnih objektih in obrtnih delavnicah, ki ne bodo posegali v stanovanjsko zazidavo - obstoječe in predvideno - s prekomerno hrupnostjo, onesnaženjem zraka, površinskih voda in podtalnice ter z odvajanjem tekočih in trdih industrijskih odpadkov na neu-strezen način in na neustrezne deponije. Vsi ukrepi, ki spreminjajo režime vodotokov morajo biti v naprej določeni in kontrolirani s strani pooblaščene naravovar-stvene službe in s strani območne vodne skupnosti Gradnja kakršnihkoli industrijskih obratov, ki uporabljajo vodo v tehnološkem procesu ni dovoljena. Zlasti to velja za galvane, večje farme, usnjarske obrate, prehrambene obrate in podobno. Za vse novogradnje in večje adaptacije (stanovanjski objekti, kmetijski objekti, ceste, industrijski obrati, melioracija, daljno-vodi...) si mora investitor v upravnem postopku pridobiti, pred izdajo gradbenega dovoljenja, vodnogospodarsko soglasje. XII. UREJANJE PROSTORA ZA SPLOŠNO LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO 35. člen To področje se ureja na podlagi veljavnih predpisov in pogojev pristojnega upravnega organa. XIII. KONČNA DOLOČILA 36. člen Prostorski ureditveni pogoji so navpogled občanom, organiza-cijam združenega dela in skupnostim pri upravnem organu SO Ljubljana Vič-Rudnik pristojnim za urbanizem, in Krajevni skup-nosti Velike Lašče. 37. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Mestna uprava inšpekcijskih služb - urbanistična inšpekcija. 38. člen Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljavnost urbanistič-nega reda za naselja in območja občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 18/74) za območje Krajevne skupnosti Velike Lašče. ' , 39. člen Ta odlok začne veljati osmi dan od dneva objave v Uradnem listu SRS. Štev.: Ljubljana, dne ¦ PREDSEDNIK: SKUPŠČINE OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK - MaksKlanšek obrazložitev Krajevna skupnost Velike Lašče je ena zadnjih, za katero še vedno veljajo določila Urbanističnega reda za naselja in območja v občini Ljubljana Vič-Rudnik iz leta 1974, saj so drugod že izdelani urbanistični redi za posamezno krajevno skupnost. Zato je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudrtik pri Urbanističnem inštitutu SRS naročil Urbanistični red za KS Velike Lašče. Ker je medtem izšla nova zakonodaja s področja urejanja prostora, je Urbanistični inštitut v novembru 1984 izdelal: - Strokovne podlage za prostorske izvedbene akte za KS Velike Lašče - Osnutek prostorskih ureditvenih pogojev za KS Velike Lašče. Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo: I. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih (tekstualni in gra-fični del v M 1:5000 na preglednem katastrskem načrtu) II. Obrazložitev - uvod - obseg in meje območja - razvojne usmeritve in določila planskih aktov - obrazložitev določil odloka - soglasja - dokumentacija k prostorskim ureditvenim pogojem (tekstu-alni in grafični del v M 1:5000 na temeljnem topografskem načrtu) Nekdanji urbanistični red je določal tudi površine namenjene pozidavi, PROSTORSKI UREDITVENI POGOJI pa določajo le urbanistične, oblikovalske in druge POGOJE za posege v prostor. Namenska RABA PROSTORA (s tem tudi zazidljive površine), organizacija dejavnosti in drugo se določijo s prostorskim delom DRUŽBENEGA PLANA. Prostorsko ureditveni pogoji za Krajevno skupnost Velike Lašče so usklajeni z Dolgoročnim družbenim planom občin in mesta Ljubljane 1986-2000 ter s Srednjeročnim družbenim pla-nom občine Ljubljana Vič-Rudnik 1986-1990. Pri izdelavi prostorsko ureditvenih pogojev za KS Velike Lašče je sodeloval tudi Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Izvršni svet je na 122. seji dne 9/1/1985 obravnaval Strokovne podlage in osnutek prostorskih ureditvenih pogojev za KS Velike Lašče in sprejel sklep o javni razgrnitvi slednjega. Javna razgrni-tev je potekala od 31/1-3-85 v avli občine Ljubljana Vič-Rudnik in v prostorih KS Velike Lašče. 5/2-1985 je bila v prostorih KS predstavitev Strokovnih podlag in Prostorskih ureditvenih pogo-jev družbenopolitičnim organizacijam in predstavnikom delovnih organizacij. 24/2-1985 pa je bila v Levstikovem domu v Velikih Laščah javna obravnava, ki se jo je udeležilo okrog 50 Ijudi. V času javne razgrnitve smo zbrali 23 pismenih pripomb in predlogov. Le dve pripombi se nanašata na določila prostorskih ureditvenih pogojev, ena na obveščenost, ena je splošnega zna-čaja. Vse ostale pripombe se vsebinsko ne nanašajo na določila prostorskih ureditvenih pogojev in ne vplivajo na izdelavo ali sprejem tega akta. Te pripombe se predvsem nanašajo na namensko rabo površin in so se obravnavale pri pripravi dolgo-ročnega in srednjeročnega družbenega plana. V predlogu odloka o prostorskih ureditvenih pogojih so upo-števani predlogi in pripombe s seje izvršnega sveta 2/10 in 23/10-1985 ter predlogi in pripombe usklajevalnega sestanka predstav-nikov komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja in drugih upravnih organov - kmetijstva, družbenih dejavnosti ter pred-stavnikov LRZVNKD, ki je bil 17/12-1985. . PRIPOMBE IN STALIŠČ DO PRIPOMB 1.GUNDE Trasa obvoznice Velikih Lašč izgleda da ni preverjena iz grad-beno ekonomskih ozirov niti iz prometnih, temveč izključno iz stališča varovanja kmetijskih zemljišč. To lahko pomeni, da bo njena realizacija neupravičena oziroma finančno neuresničljiva. STALIŠČE: Pri pripravi osnutka Urbanističnega načrta za Velike Lašče (Ul SRS, 1979 in 1981) je že bilo pridobljeno soglasje RSC k predlagani obvoznici v Velikih Laščah. V nadaljnjem uskla-jevanju z RSC je bila oblikovana variantna trasa obvoznice blizu naselja Velike Lašče. V dopolnjenem osnutku prostorskih uredi-tvenih pogojev sta upoštevana oba rezervata. 2. Jože PETRIČ, Medvejek 2 Za potrebe vasi Medvejek, predvsem zaščitene kmetije, katere lastnik sem, ni predvideno območje, na katerem bi bilo mogoče zidati gospodarska poslopja za kmetijski namen. Znotraj vasi takšna zidava ni možna zaradi izredne parcelne razdrobljenosti in slabega terena. Za potrebe moje kmetije bi bilo mogoče pozidati (živinski hlev) parc. št. 55 k.o. Dvorska vas v bližini vasi. Predlagam, da se parc. št. 55 predvidi za gradnjo hleva. Vlogo sem že odposlal na komite za urejanje prostora in varstvo okolja občine Ljubljana Vič-Rudnik. STALIŠCE: Gradnja kmetijskih objektov je možna tudi izven ureditvenega območja naselja s soglasjem kmetijske zemljiške skupnosti. (glej VI in VIII člen ODLOKA) 3. ANONIMNO Ogledali smo si urbanistični načrt Velikih Lašč. Zdi se mi, da je to zelo pametna ideja. Zdi se mi, da je to le roalo premalo obveščeno med našimi krajani. To je videti tudi po pripombah oziroma pohvalah. STALIŠČE: Sklep o javni razgranitvi je bil objavljen v Uradnem listu št. 3/85 dne 31/1-1985. Ker pa se zavedamo, da taka objava ne daje zadostne obveščenosti, smo v Naši komuni (ta prihaja v vsako gospodinjstvo v naši občini!) dne 12/2-1985 objavili obsež-nejši članek. V njem je bilo, poleg obvestila o javni razgrnitvi in datuma javne obravnave, pojasnjeno kako bo potekal postopek sprejema ter na poljuden način (vprašanja - odgovori) predstav-Ijena vsebina Prostorskih ureditvenih pogojev. Zato menimo, da je Komite za urejanje prostora in varstvo okolja za informiranje zadostno poskebel. . 4. Justina JAGODIČ, Velike Lašče 20 Pregledala sem izčrpno sestavljeni elaborat o prostorski uredi-tvi kraja. Kar se tiče zidanja novih stanovanjskih objektov sem mnenja, naj se v naši strahotni zadolženosti preneha zidanje na kredit. Le kdor ima gotovino (ki si jo je prislužil v tujini) sme zidati. Sicer pa, kolikor bo več hiš, toliko bo večja potrošnja vode (Ijudje jo trefnajo!). Voda je pa zmeram manj. Pa tudi javni objekti, kakor banka (v Laščah je nepotrebna!) naj se odložijo na najbolj »dol-goročen« termin. Za Rašico nlsem pregledala kaj je predvideno, pač pa sem slišala, da je v načrtu za zidanje motela s 50 ležišči na kulturnem prostoru odkupljenega Temkovega mlina. To bi bil kulturni škan-dal, da bi našega treznega Trubarja »čistili« s pijančevanjem. STALIŠČE: Pripomba ima splošen značaj in se ne nanaša na vsebino razgrnjenega osnutka. 5. Ivan GAČNIK, Velike Lašče 139 6. Nečitljiv podpis 7. Zvone ZAKORŠEK, Topniška 45, Ljubljana 8. Jože KOVAČ, Celovška 235, Ljubljana 9. Lepold ŠEGA, Velike Lašče 12 Pripombe od št. 5 do 9 se nanašajo na neustrezno oz. napačno kategorizacijo ali razvrstitev kmetijskih zemljič. 10. Nečitljiv podpis 11. Ivan BELAJ, Vrhovci, Cesta XV/5, Ljubljana 12. Nečitljiv podpis 13. Jože ŠPORAR, Magajnova 5/a, Ijubljana 14. Anton HOČEVAR, Velika Slevica 5 15. Skupina krajanov, Podlog 16. Rajko AHČIN, Gornje Retje 4 Pripombe pod št. 10 do 16 se nanašajo na konkretne lokacije in sicer z zahtevo po graditvi. 17. Vaščani Gornjih Retij 18. Justina JAGODIČ, Velike Lašče 20 19. Slavko CIMERMAN, Velike Lašče 52 20. Josip, Jože PERHAJ, Velike Lašče 109 . 21. Skupina kmetijskih posestnikov, Velike Lašče .,,'