#   tegritete, prepoved deportaci- je), dol`nost poslušnosti, ne zvestobe, obdela tudi odnos do lastnine. V knjigi predstavi odporniška gibanja in samo dr`avljansko vojno (zanimivo, da temu posveti samo eno po- glavje knjige, ko pa je ravno to najveèkrat na tapeti v debatah o naši polpretekli zgodovini): èetnike, Protiimperialistièno/ Osvobodilno fronto (znotraj nje posebej omeni VOS in OZNO), slovenska odporniška gibanja (legije, vaške stra`e, domobrance). V drugem delu spregovori o Sloveniji po koncu vojne leta 1945. Pri tem se seveda av- tor ne more izogniti proble- mu mej ter dr`avni reorgani- zaciji Jugoslavije, tokrat pod komunistièno vladavino. V zadnjem delu knjige pa še z oèmi pravnega strokovnjaka, ki mora kot Nemec nositi pe- èat grozljivega nasilja, ki ga je Reich v drugi svetovni pov- zroèil okupiranim narodom, pogleda na prav niè manj grozljive dogodke, ki so se od- vijali na naših tleh še mesece po tem, ko je Nemèija kapi- tulirala in je bil uradno raz- glašen konec vojne. Knjiga je za bralca zagoto- vo zanimiva, èeprav morda sam bralec nima veliko pravne- ga znanja. Odpira nove pogle- de na dogajanje v èasu med in po vojni, predvsem pa je po- membno, da avtor ne inter- pretira dogodkov “po navdihu ali lastnem preprièanju”, tem- veè poišèe razlage v mednarod- nem javnem in vojnem pravu. Morda lahko avtorju oèitamo le to, da so nekatera poglavja prekratka oz. preveè grobo ali površno podana in so s tem premalo natanèno obdelana. V korist bralnosti knjige govori tudi dejstvo, da jo ni napisal èlovek, ki bi imel izkušnjo 50- letnega totalitarizma, ki je do- dobra poskrbel za prepojenost naše mentalitete v duhu “vred- not”, ki jih je komunizem za- govarjal, temveè jo je napisal zunanji opazovalec z bogatimi izkušnjami s podroèja prava. Ob koncu naj vse tiste, ki boste posegli po knjigi, opo- zorim na zanimivo polemiko, ki sta jo prav zaradi knjige Okupacija in revolucija v Slo- veniji (1941 — 1946) imela v So- botni prilogi Dela zgodovi- narka dr. Tamara Peèar Gries- ser ter dr. mednarodnega ka- zenskega prava Ljubo Bavcon.  + %& * Dieter Blumenwitz: Okupacija in revolucija v Sloveniji (1941 — 1946), Celovec, Mohorjeva dru`ba, 15. Med slovenskimi teologi bi te`ko našli koga, ki je ob- dobje tranzicije tako zaznamo- val kot dr. Ivan J. Štuhec, sicer profesor moralne teologije na teološki fakulteti v Ljubljani in Mariboru, širši javnosti pa znan kot intelektualec “brez dlake na jeziku”. Rodil se je leta 1953 v Celju, veèino otroš- tva pa je pre`ivel pri Mali Ne- delji v Prlekiji. Po konèani gimnaziji v Ljutomeru je naj- prej študiral pravo, vendar je študij opustil in po slu`enju vojaškega roka odšel v maribor- sko bogoslovno semenišèe. Leta 1981 je bil posveèen za du- hovnika, kasneje pa je nadalje- val s podiplomskim študijem v Rimu in leta 1988 doktoriral. Po vrnitvi v domovino je postal duhovni asistent mariborskih študentov ter docent na teo-   I' $  & % '&( &$ # + +& ,      loški fakulteti, kasneje pa pro- fesor. V èasu po osamosvojitvi je sodeloval pri urejanju odno- sov med Cerkvijo in dr`avo, kasneje pa je bil imenovan za direktorja Zavoda A. M. Slomš- ka, v okviru katerega deluje mariborska škofijska gimnazija. Bil je tudi tajnik sinode oz. plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem, ves èas pa je tudi nastopal v javnih glasilih in bil zaradi jasno izra`enih stališè tudi tarèa podtikanj ter gro- `enj. Knjiga Smer – osvobojena de`ela, ki je izšla ob koncu leta 2005, je tako njegova tretja knjiga. Izšla je manj kot leto dni po izidu knjige Cerkev – sveta in prekleta, ki jo je izdala celjska Mohorjeva dru`ba, leta 2002 pa je pri zalo`bi Dru`ina izšla njegova prva knjiga z na- slovom Dru`bene presoje. @e sam naslov obravnava- nega dela zveni nekoliko pro- vokativno, saj nakazuje neko avtorjevo vizijo. Naslov bi morda spomnil na vizijo sprošèene Slovenije, ki so jo leta 1999 z istoimenskim zborni- kom artikulirali intelektualci iz kroga Nove revije. Provoka- tivnost naslova pa je ravno v dru`benem nesoglasju o tem, èesa naj bi bila Slovenija osvo- bojena – avtorjevo vizijo pa raz- krije šele vsebina same knjige, ki je razdeljena na tri velike sklope. Prvi sklop (“Iz de`ele bo`jega poljuba”) je pred- vsem avtobiografski in opisuje mlada leta, ki jih je avtor pre- `ivel v domaèi Prlekiji. Zani- mivi so predvsem poudarki na osebnostnem zorenju avtorja, ko je med poèitnicami delal najprej v bolnišnici kri`niških sester v Bistrici (Friesach) na Koroškem, zatem pa v ljuto- merski opekarni ter pivovarni v Ayingu na Bavarskem. Pred- vsem slednja gastarbajterska izkušnja je bila posebej drago- cena, saj je avtor knjige tam sreèal izseljenska duhovnika dr. Janeza Zdešarja in dr. Branka Rozmana, ki sta ga seznanila s tedaj v Jugoslaviji zaradi politiènih razmer stro- go prepovedano literaturo. K avtorjevemu zorenju je pripo- moglo tudi slu`enje vojaškega roka, prelom v njegovem `iv- ljenju pa predstavlja seznanje- nje s študijskimi dnevi Draga, kjer se je sreèeval z intelektual- ci in umetniki, kot so Alojz Rebula, Vinko Ošlak idr. Av- tor opisuje tudi svoje izkušnje iz bogoslovja, ko se je zapletel v spor s škofom Grmièem, svo- je prijateljstvo s tragièno pre- minulim duhovnikom Franè- kom Kri`nikom ter študijska leta v Rimu. Avtor v tem sklo- pu dodaja še kritièno razmiš- ljanje o sakralni arhitekturi na Slovenskem ter o dveh pogla- vitnih teoloških smereh dvaj- setega stoletja na Slovenskem ter vlogi Ciril-Metodovega druš- tva slovenskih duhovnikov v povojnem obdobju. Drugi sklop z naslovom “De`ela izgubljenih prilo`no- sti” dr. Štuhec zaèenja z raz- mišljanjem o pape`u Janezu Pavlu II., ki je s svojim pon- tifikatom moèno zaznamoval Evropo in svet ob koncu dvaj- setega stoletja. Avtor tako ugo- tavlja, da je bila izvolitev Po- ljaka za pape`a sad bo`je pre- vidnosti (Sveti Duh), saj je pape` prišel iz de`ele, ki jo je tedaj tlaèil boljševistièni re- `im, s svojo moralno avtoriteto pa je pripomogel k padcu ber- linskega zidu ter sestopu ko- munistiènih elit z oblasti. Po- leg tega je tudi razumel te`njo Slovencev po osamosvojitvi in po njegovem posredovanju je Sveti sede` med prvimi priz- nal Slovenijo kot dr`avo. Za- nimivo je tudi razmišljanje o politiènih razmerah po osa- mosvojitvi ter o dr. Jo`etu Puè- niku. Glavnina drugega sklo- pa pa je obse`na kritièna ref- leksija o Cerkvi, kjer avtor `e na zaèetku zapiše, da Cerkve nikoli ni razumel kot zgolj in- stitucijo. V ospredju je zlasti refleksija o polo`aju Cerkve v Sloveniji v obdobju po osa- mosvojitvi, njena obremenje- nost s starimi in novimi (do- stikrat tudi virtualnimi) hipo- tekami, predvsem pa spopad med dvema idejama o statu- su Cerkve: na eni strani geslo svobodna Cerkev v svobodni dr- `avi, ki upošteva èloveka kot osebo, kot dr`avljana in ver- nika; na drugi strani pa paleo- liberalna ideologija, ki Cerkev še vedno obravnava kot dr`av- nega sovra`nika, ki ga je treba potisniti na rob dru`be. Dru- gi sklop dr. Štuhec zakljuèuje z razmišljanjem o kulturnem boju, pri èemer izpostavi predvsem šolstvo kot epicenter  # kulturnega boja in pri tem opiše osebne izkušnje z ureja- njem prostorskih te`av mari- borske škofijske gimnazije. Tretji sklop z naslovom “Iz Mojzesove de`ele” je usmer- jen predvsem teološko-antro- pološko-dru`beno, saj obrav- nava doloèena aktualna vpra- šanja v luèi moralne teologije, na primer odnose med spolo- ma ter problem materinstva in oèetovstva. Bolj izzivalno pa je vsekakor razmišljanje o èlovekovi spolnosti, pri èemer se avtor ne izogne niti vpraša- nju spolnih škandalov, v ka- tere so bili vpleteni duhovniki (pri tem posebej navaja medij- sko zamolèane podrobnosti v primeru škofije St. Pölten), ter dilemi glede celibata, pri èemer avtor zavzame stališèe, ki bolj kot katolièane prese- neèa tiste, ki so imeli doslej o Cerkvi zgolj enostransko pred- stavo – dr. Štuhec namreè z argumenti predstavi predno- sti in slabosti celibata in se zavzame za dvojni princip, to je svobodno odloèitev duhov- nika, ali se odloèi za celibat ali pa za dru`ino. Presenetlji- vo je tudi poglavje o istospol- nih zvezah, kjer avtor navaja, da kongregacija za nauk vere registracijo istospolnih zvez si- cer moralno obsoja, vendar ji ne odreka pravne oblike. Sle- dijo še tri tematsko zelo zani- miva poglavja, in sicer o me- dijih, o kršèanstvu in pacifiz- mu ter o odnosu med Cerkvi- jo in lastnino. Predvsem v slednjem lahko naletimo na zanimive naslove, na primer “Ali je bil Jezus komunist”, avtor pa se loteva pregleda dru`benega nauka Cerkve gle- de odnosa do lastnine in dela. Skratka, Smer – osvobojena de`ela predstavlja nekakšno sintezo razmišljanj, ki bi jo lahko upravièeno poimenovali kot “pot” do nekega cilja. Knji- ga namreè ni niti avtobiogra- fija, niti zbirka razmišljanj, pa tudi ne moralnoteološki uèbe- nik – je pa kombinacija vsega naštetega ter v esejistiènem slogu napisno `ivljenjsko pri- èevanje katoliškega duhovnika   ter intelektualca. V sami knji- gi lahko prepoznamo navzoè- nost avtorjevih èlankov, ki jih je v preteklosti objavljal v jav- nih obèilih. Èeprav branje na trenutke zahteva zbranost in pozornost, je knjiga namenje- na širšemu krogu bralcev (mor- da bi k še la`ji berljivosti knji- ge prispevala drugaèna razpo- reditev poglavij po sklopih). K temu pripomore tudi dejs- tvo, da knjiga ni izšla pri ka- toliški zalo`bi, kar bi k bra- nju utegnilo pritegniti tudi drugaèe misleèe, predvsem ti- ste, ki so o Cerkvi pomanj- kljivo ter enostransko informi- rani. Z branjem te knjige pa bi utegnil pasti marsikateri predsodek, kar potrjuje tudi sociolog in publicist dr. Ber- nard Ne`mah, ki je obravna- vano knjigo v Mladini oznaèil za “delo, ki prika`e, da kato- lištvo ni anahronistièno obli- ka verovanja, ki ne bi bila spo- sobna misliti dilem in konf- liktov sodobnosti”. +)F  $ Likovna oprema: Zalka Arnšek Zalka Arnšek se je rodila leta 1962 v slovenski dru- `ini v mestu San Carlos de Bariloche v Argentini. Po študiju umetne in domaèe obrti v Buenos Airesu, se je v delavnicah svojega rodnega mesta uèila kiparstva v keramiki in grafike. Poleg rednega pedagoškega likov- nega dela je vodila keramièno delavnico v šoli za umetnost “La llave”. Od leta 1990 `ivi v Sloveniji. @elja po poznavanju in razumevanju slovenskega kulturnega prostora, jo je vodila na študij Etnologije in kulturne antropologije. Sicer pa nadaljuje svoje likovno delo, ter se še na- prej posveèa pedagoškemu poklicu. Ob priliki kiparkine razstave “Odsevi”, novembra 2005 v Dvorani v parku v Krškem je umetnostna zgo- dovinarka Alenka Èerneliè Krošelj med drugim zapisala: “Z oblikovanjem uravnote`ene, èiste, mehke, oble li- nije in površine, predvsem pa z prefinjeno uporabo svet- lobnih kontrastov, nastajajo male plastike, ki jih èutimo /…/ Ob obvladovanju obrtniških prvin (materiala in teh- nike), je znaèilnost male plastike Zalke Arnšek preèišèenost linije, ki jo le mestoma dopolnjujejo bolj izdelani detajli, poenostavljene oblike, ki pa so jasne in prepoznavne, ter ustvarjanje kljuènih poudarkov (efektov) z naravno barvo materiala, svetlobo in obliko. Èlovek (siluheta) in interak- cija z drugim èlovekom je tista nit, na katero kiparka prip- ne svoja èustva in jo “podaljša” do èustev gledalcev”.