iste. A vior še n a p re j odločno zav rača možnost, da b i lahko im ele družbene in p riro d n e geografske vede skupen o b jek t raziskovan ja. Z a trju je enostavno, da »takega o b je k ta ni« (str. 7). O b jek t geografije mu je landšaftnaja obo- ločka, ki pa jo po jm uje še dalje predvsem kot prirodnogeografsko sfero. Ne­ logičnost p o jm ovan ja je pač v tem, da p ro ti »enotnosti« te sfere k o t p rirod - nega p o jav a ni nobenih ugovorov. Če nam reč av to r še d a lje n av a ja ko t glavni razlog proti »enotnosti« geografskega o b jek ta razen kakovostne raz like med prirodnim i in družbenim i zakonitostm i tud i izrazito raz liko v h itro sti med p rirodn im i in d ružbenim i procesi (str. 20), p r ih a ja v n asp ro tje s samim seboj, ko (str. 58) p o u d arja različno razvojno h itro st tud i za posam ezne kom po­ nente »m ateria lnega sistema« p o k ra jin sk e sfere. P rece j očitno je to re j, da K alesnik ne m ore iz p rid o b ljen ih okovov po jm ovan ja geografije ko t v b istvu »geofizikalne« vede, da to re j geografijo (»sistem geografskih ved«) v bistvu le istoveti s fizično geografijo , čeprav tega ne p rizna in se m orda n iti ne zaveda. »Geofizikalna« dediščina v njegovem po jm ovan ju zemleoedenija se pozna tudi v pojm ovanju t. i. »zonalnosti«, ki jo po pravici postavlja v ospredje kot eno od osnovnih »geografskih« zakonitosti; toda k njej šteje samo t. i. »pla­ netarno« ali »širinsko« (torej izrazito »geofizikalno«) zonalnost, ne p a dol­ žinske (odvisne od razm erja med kontinenti in oceani) in višinske (odvisne od nadm orske višine). V prašanje je, če se lahko tako zoženemu pojm ovanju »zo­ nalnosti« pridružim o. Težko je tudi razum eti razlikovanje med pojm om a »zo­ nalnost« (ki bi b ila samo »planetarna«) in »pasovitost« (rusko pojasnost), k ajti stvarne pom enske razlike med besedam a »zona« in »pas« (pojas) verjetno tudi v ruščini ni. N eprepričevalen je K alesnik tudi, k ad a r ga stvarnost prisili, da vendar spregovori razen o »prirodnih« in »družbenih« geografskih vedah tudi o tre tji skupini, ki naj bi v geografiji pom enila »višjo sintezo«. Zato je skoraj uganka, zakaj šteje v to skupino razen »stranovedenija« (regionalne geografije) samo še »medicinsko« in »vojno« geografijo (str. 6). Tudi v poglav ju o geografskem okolju v z tra ja K alesnik n a svojih pozi­ cijah . Č eprav čuti potrebo, da poleg iz raza »geografsko okolje« u p o rab lja tud i izraz »prirodno okolje« (str. 210), p o u d a rja vendar izrazito dvo jnost med »prirodnim , geografskim okoljem « s tis tim i an tropogeniin i elem enti, k i so sposobni, da se sami, po svojih zakonitostih , razv ija jo n ap re j in m ed »tehno- genim okoljem «, k i ga je v celoti u stv a ril človek, k i p a se samo ne raz v ija n ap re j, tem več lahko samo propade, če ga ne vzdržujem o. >Ne bi se tu zap le­ ta li v razm išljan je o tem, k je je m eja med »prirodnim « in »tehničnim« doga­ jan jem , in o tem, ali »propad« tud i ni določena, čeprav negativna oblika »razvoja«. Važno je le, da K alesnik tud i »tehnogeno okolje« označuje ko t »okolje« (kajpada za družbo) in da ni razloga, zakaj ga ne bi smeli tudi označiti ko t »geografsko«, razen če s K alesnikom vred sploh po jm a geografi je ne istovetim o s pojm om fizične geografije. P ri tem bi nas človek zanim al kveč jem u v toliko, ko liko r vp liva n a sprem em be v p rirodnem dogajan ju . Potem p a je seveda odveč vsak sistem »družbenih« geografsk ih ved. S vetozar Ilešič F. N. Mil’kov, Landšaftnaja sfera Zemli. Izd a te l’stvo »Misl«, M oskva 1970. S tran i 208. M iFkov sodi med tis te sov je tske (fizične) geografe, k i jih predvsem za­ nim a pojem landšafta in teorija t. im. landšaftovedenija. Tudi knjiga, o kateri poročamo, je prežeta s prizadevanji, da se natančno opredele pojm i, ki so s tem v zvezi. Predvsem avtor ne istoveti pojm ov geograf ičeskaja oboločka in land­ šaftnaja oboločka. P rv i pojem m u je mnogo širši in obsega vse, vsaj od zgor­ n jih p lasti troposfere do spodnjih horizontov zemeljske skorje, to rej v debelini nekaj desetin kilom etrov; z biološkega vidika bi bil istoveten z »biosfero«. D rugi pojem, ki ga im enuje landšaftna sfera, p a obsega le območje neposred­ nega stika in vzajem nega aktivnega součinkovanja med litosfero, atm osfero in hidroslero. Z biološkega v idika ustreza pojem landšaftne sfere pojm u »bio- stroma«. Knjigi je treba p rizna ti bogastvo idej in iskreno težnjo k točni oprede­ litvi pojmov. P riznati ji je treba tudi, da ne poskuša izolirati prirodnega landšafta in landšaftne sfere od družbe, da celo govori o »antropogenem land- šaftu«, o »mestnem landšaftu«, o »antropogenem landšaftovedeniju«, o »per­ spektivnem landšaftovedeniju«, ter celo o »landšaftni prognozi«. S te stran i je vzpodbudna shem a opredelitve današn jih »landšaftn ih kompleksov« na str. 192. Shema razliku je n a jp re j »deviške landšafte« (ki p a obstajajo samo še pod vodno gladino) in »sodobne landšafte«. Zadnji so spet lahko samo teoretski, re­ konstru iran i (oosatanoolennie) ali pa sprem enjeni (izmenennie). Med temi so lahko spet p rirodn i in an tropogeni landšafti in med zadnjim i spet »kulturni« (z ustvarjaln im deležem človeka) in »akulturni« (z negativnim i učink i ne­ racionalnega človekovega posega). Svetozar Ilešič J. G. Sauškin , V vedenije v ekonom ičeskuju geografiju . D rugo, dopo ln je­ no in pop rav ljen o izdanje . Izd a te l’stvo M oskovskogo U niverziteta , Moskva 1970. S tran i 339. Ko smo le ta 1959 v »G eografskem vestniku« poročali o p rvem izdan ju te Sauškinove p ion irske k n jige , smo izrazili upan je , da bomo km alu dobili v roke drugi, tani napovedani del kn jige , ki n a j bi vseboval obravnavo te r i­ to ria ln e razpored itve dela in tipov gospodarstva, m edtem ko je šlo v prvem za gospodarsko v red n o ten je elem entov p rirodnega okolja . Tega d rugega dela Sauškinove k n jig e n a žalost doslej nismo dočakali; v drugem izdan ju p rvega dela, k i ga im am o p red seboj, o n jem celo ni več n ikake omembe. To seveda ne pomeni, da sprem enjeno izdanje prvega dela za nas ni zanim ivo. Zanim a nas, v čem so v n jem novosti in dopolnitve. N aj samo čisto na k ra tk o označim o n a jv ažn e jše med njim i. K akor avtor navaja v uvodu, m u je med drugim i pobudam i za dopolnitve predvsem močno k o ris tila d isk u sija o t. i. »enotnosti geografije«. To se zares k rep k o pozna v uvodnih, načeln ih pog lav jih dela. P redvsem se tu govori nam esto o »sistemu geografskih ved« o »enotnem kom pleksu geografskih ved«, ekonom ska geografija pa se ne označuje sam o ko t »geografija p ro iz­ vodnje«. tem več kot veda o pro izvajaln ih silah v njihovem razm erju do geografskega ok o lja in do družbene u red itve. P o udarjeno je , da je kom pleks geografsk ih ved k o t celo ta (k ratko »geografija«) n a m eji m ed p rirodnim i in d ružbenim i vedam i in ob ravnava vzajem no učinkovan je m ed p riro d o in družbo, da je to re j n ekak »most« m ed p rirodn im i in d ružbenim i vedam i, pri čem er je n je n ekonom sko-geografski del na »bregu« d ružben ih ved. S tem v zvezi Sauškin m očneje ko t v prvem izdan ju p o u d arja , da im ajo geografske vede svoj lastn i m a te ria ln i ob jek t, in sicer dinam ične te rito ria ln e sistem e različnega tipa. V sm islu stališč, k i jih je S auškin zastopal v d iskusijah o enotnosti geografije , so oživ ljeno nap isan i tud i odstavki o geografskem okolju , o »sprem enjeni prirodi« in o »očlovečeni prirodi«. »G eografskega o k o lja to re j ne smemo o b ravnavati samo ko t p rirodno k a teg o rijo in ga raz ­ iskovati sam o s sta lišča naravoslovn ih ved, s stališča fizične geografije. Počlo- večeno p rirodo je mogoče p roučevati le s pom očjo kom pleksa geografskih ved, v k ljučno ekonom sko geografijo« (str. 8). Med stvarn im i novostm i v k n jig i je razen novih podatkov in nek a te rih k a r t, posnetih iz Böschove k n jige , značilno n e k a j novih poglav ij, k i so v sk la ­ du z av to rjev im načelnim stališčem vedno bo lj v o sp red ju osnovnega geo­ g rafskega zan im anja , to je razm erja d ružbe do p riro d n eg a oko lja in p ri- rodnih bogastev. To so m ed drugim pog lav ja »D inam ična celotnost geograf­ skega o k o lja in varstvo narave«, »D elovna sila in n je n a izraba«, »M orje po­ p la v lja obrežje, človek mu o d trgava zemljo«, »O skrba z vodo in o d v ajan je odplake«, »Vloga vode v razvo ju in razm estitv i industrije« , »N aravna in eko­ nom ska rodovitnost prsti«, »Erozija p rs ti in b o rba z njo« itd. Svetozar Ilešič