IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X, april 2017, str. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X, april 2017, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X, april 2017, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X, april 2017, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X, april 2017, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X, april 2017, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X, april 2017, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X, april 2017, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X, april 2017, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X, april 2017, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X, april 2017, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X, april 2017, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X, april 2017, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X, april 2017, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X, april 2017, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X, april 2017, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X, april 2017, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X, april 2017, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X, april 2017, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X, april 2017, str. 20 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X, april 2017, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X, april 2017, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X, april 2017, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X, april 2017, str. 24 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X, april 2017, str. 25 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X, april 2017, str. 26 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X, april 2017, str. 27 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X, april 2017, str. 28 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X, april 2017, str. 29 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X, april 2017, str. 30 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X, april 2017, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X, april 2017, str. 32 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X, april 2017, str. 33 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X, april 2017, str. 34 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X, april 2017, str. 35 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X, april 2017, str. 36 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X, april 2017, str. 37 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X, april 2017, str. 38 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X, april 2017, str. 39 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X, april 2017, str. 40 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X, april 2017, str. 41 Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/X april 2017 MOZAIK IRDO Intervju Alen Najdenovski Str. 4 Z dolgoletnimi izkušnjami pri vodenju podrocja družbene odgovornosti. Pre-jemnik Slovenske nagrade za družbeno odgovornost Horus v eni izmed vecjih slovenskih bank, tujega porekla. Konferenca IRDO Str. 11 Inštitut IRDO vas vabi, da s prispevki sodelujete na 12. mednarodni znan-stveni konferenci z naslovom Dodana vrednost kot poslovna informacija z vidika družbene odgovornosti in traj-nostnega razvoja podjetij. Str. 17 Model M Slovenija Z Modelom M skušajo mlade opolno-mociti za kariero, ki jih veseli. Iz Ljubljane se seli v Mursko Soboto. MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti je bil ustanovljen leta 2004 z namenom razisko-vati in pospeševati razvoj družbene odgovorno-sti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osvešcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter kon-ceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoca izmenjavo slovenskega zna-nja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.chance4change.eu Uredništvo Glavna urednica: Barbara Bradac Novinar: Primož Ademovic Odgovorna urednika: Anita Hrast, ddr. Matjaž Mulej Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, posla-no na najmanj 1400 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji Fotografija na naslovnici: Beniamin Pop, http://www.freeimages.com/ V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elek-tronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridrža-ne. Ponatis celote ali posameznih delov je dovo-ljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje clanstva, zato je namenjena clanom inšti-tuta IRDO, simpatizerjem, podpornim partner-jem ter poslovni in širši javnosti. IRDO 4 IRDO intervju — Alen Najdenovski 11 Konferenca: Družbena odgo- vornost in izzivi casa 15 Mladi, podjetništvo in DO 17 Model M Slovenija 22 Intervju FERFL — Mevla Zuka- novic in Ines Rotar 24 IRDO Intervju: Pija Vrezner 26 DO v Sloveniji 27 DO v Evropi in po svetu 31 Dogodki in konference 33 Razpisi in priložnosti 35 Sveže v knjigarni V skladu z odlocbo št. 61510-6/20153 z dne 23.2.2016, ki jo je izdalo Ministrstvo RS za kulturo, je e-revija IRDO Mozaik, prve slovenske družbeno odgovorne novice, vpisana v razvid medijev pod zaporedno številko 2014. Vsebine Družbena odgovornost (DO) pomeni clovekovo odgovornost za vplive na družbo, tj. na ljudi in naravo in to ne-posredne in posredne, kratkorocne in dolgorocne, ‚tukajšnje‘ in širše. Doda-na vrednost se tice osnovnega moti-va za delovanje, kar je preživetje, in s tem povezanih ekonomskih motivov; zato ima veliko opraviti z DO cloveka, organizacije, gospodarstva in družbe, kajti DO preprecuje stroške in zlorabo. Sodobni cas je poln družbenih proti-slovij in negativnih pojavov; številni avtorji izpostavljajo, da so nujni bolj ustrezni in hitri odzivi na hiter razvoj znanosti in tehnike/tehnologije. Zara-di njena so pred ljudmi novi izzivi, ki so pomembni za nadaljnji cloveški trajnostni/sonaravni razvoj in obstoj. Odziv/odgovor mora biti sistemski, tj. zadostno in potrebno celovit, zato medstrokoven, zato da bi ljudje pre-precili negativne posledice “4. Indu-strijske revolucije” in izboljšali prevla-dujoci družbeno-ekonomski sistem/ureditev skladno s celovito družbeno odgovornostjo. Inštitut IRDO vsako leto organizira mednarodno znanstveno konferenco Družbena odgovornost in izzivi casa. Rdeca nit letošnje konference IRDO je širše opredelitev dodane vrednosti: to je vrednost, ki ne bi zmanjšala dane lastnine in prijetnega življenja, celo pri popolni porabi. Vkljucuje tudi poj-me, ki so izraženi izven racunovod-stva. Povecevanje tako opredeljene dodane vrednosti omogoca nadaljnji razvoj, rast cloveškega življenjskega standard in zmanjševanje tveganj kriz, vse do 3. svetovne vojne in pov-zrocenih in naravnih katastrof. Vabljeni 28. September 2017 v Mari-bor. Uredništvo Mozaika Spoštovane clanice in clani Inštituta IRDO! Konferenca IRDO str. 11 12. mednarodna znanstvena konferenca DRUŽBENA OD-GOVORNOST IN IZZIVI CASA 2017 z naslovom Dodana vrednost kot poslovna informacija z vidika družbene od-govornosti in trajnostnega razvoja podjetij bo potekala 28. September 2017 v Mariboru. Model M Slovenija v Ljubljani str. 17 Po usposabljanju 26-tih mladih januarja in februarja v Celju, kjer je zaposlitev dobilo pet oseb, se je 20. aprila zakljucilo usposabljanje mladih v Ljubljani. Že v sredini maja pa se projekt Model M Slovenija »seli« v pomur-sko regijo, natancneje v Mursko Soboto. Alen Najdenovski str. 4 Alen Najdenovski o družbeni odgovornosti, za katero meni, da je bila zelo aktualna pred leti. Potem je to za-mrlo, ne samo med podjetji, ampak celo v medijih. Ce k temu prišteje še gospodarske težave, ni optimist, kar se tice razvoja družbene odgovorni v naši državi. Meni, da noben minister ali predsednik uprave ne bo svojega mandata žrtvoval zato, da bo delal nekaj, kar bo imelo pozitiven efekt cez petnajst let. Kako vi razumete družbeno odgovornost pod-jetij? Predvsem kot nacin funkcioniranja, operiranja podjetja nasploh. Gre za nacin poslovanja pod-jetja, ki svoje aktivnosti opravlja na nacin, da skuša vse svoje aktivnosti in vse svoje deležnike nekako vkljuciti v poslovanje tako, da ima cim vec razlicnih deležnikov bodisi koristi, ce že ne to, pa vsaj škode nimajo. Vaše dolgoletne izkušnje pri vodenju podrocja družbene odgovornosti so botrovale temu, da ste tudi prejeli Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus v eni izmed vecjih sloven-skih bank, tujega porekla. Kako je recimo v takšnem podjetju, v multinacionalki, organizi-rano podrocje družbene odgovornosti? V bistvu v vseh mednarodnih podjetjih so ta po-drocja nekako organizirana centralno. Se pravi, gre za funkcijo, ki je v maticnem podjetju v sklo-pu nekega dolocenega oddelka, kjer se planirajo aktivnosti, kjer se postavljajo neke usmeritve, smernice in tako dalje. In potem lokalna podjetja dobijo bolj ali pa manj proste roke, za oblikova-nje lokalnih strategij. Dolocene strategije so predpisane, dolocene pa nekako dobiš v obliki navodil, npr. dajte nekaj narediti za lokalno oko-lje. Potem je pa ta iniciativa prepušcena lokalni banki oz. lokalnemu podjetju, ki se lahko samo odloci, na kakšen nacin se bo tega lotilo. Ampak naceloma, je pa to centralizirano in se vodi iz enega oddelka, ki je temu namenjen. Obicajno so ti oddelki umešceni v »identity communica-tions« , npr. marketing in odnosi z javnosti, od koder se to nekako centralno vodi in ti tudi poro-cajo obicajno temu vodstvu o izvedenih aktivno-stih. Vsakega dobavitelja smo pri podjetju Novo Nordisk, na primer zelo, zelo podrobno preveri-li. In tudi vsak dobavitelj je bil dolžan podpisati klavzulo, kjer se strinja in se zaveda, da lahko kadarkoli prekinemo z njim pogodbo, v kolikor ugotovimo, da krši katerokoli… od eticnih na-cel, bodisi odnosa do zaposlenih, karkoli. Kar se tice pa regulatorjev, se pravi državnih institucij, ki so zelo pomembni deležniki, zlasti v bancniš-tvu in farmaciji, pa nekako sodeluješ na ta na-cin, da produkti, ki se uvajajo na trg, morajo biti in 'compliance' z njimi. Konkretno, v podjetju Novo Nordisk smo se veliko pogovarjali z endo-krinologi, torej s specialisti iz tega podrocja, ki so nam podali mnenja, kaj bi želeli, kaj bi bilo dobro za paciente…, in v bistvu smo to posku-šali pripeljati do realizacije. Multinacionalke imajo obicajno zapisanih kar nekaj pravil na podrocju družbene odgovorno-sti? Ja, seveda. V vsakem tem vecjem podjetju, kjer sem bil zaposlen, obstajajo neke smernice. Vsa-ko ima neko svoje ime… Ampak naceloma ima-jo integrity charter, razlicna imena so za to. To-rej, kjer so te smernice, izhajajo nekako ravno iz podrocja družbene odgovornosti, dolocene so zelo kratko in jedrnato, z njimi so seznanjeni vsi zaposleni in vsi zaposleni so se dolžni po njih ravnati. Potem je pa nekako stvar internega PR-ja, kako se to skomunicira. V dolocenih prime-rih, smernice iz tega dokumenta o družbeni od-govornosti imajo zaposleni napisane npr. na ohranjevalnikih zaslona ali pa na podlagah za miško ali kje drugje, tako da imajo to ves cas nekako pred sabo. To se nam zdi zelo pomemb-no. Kdo pa sprejme te smernice. Je to kakšna za-veza vodstva ali to sprejmejo zaposleni na lastno pobudo, kako to funkcionira v podje-tju? Zaposleni imajo seveda možnost jih predlagati. Vendar, kot sem rekel, je pobuda podana s strani skupine, se pravi maticnega podjetja, ki nekako normalno postavi strategijo za celo sku-pino. Te smernice so absolutno postavljene s strani vodstva skupine. In potem se tudi poroca o aktivnostih podje-tja v letnem porocilu ali kako drugace? Poroca se v letnem porocilu, vsa ta podjetja kotirajo na seznamu, npr. Sustainability Index, in tja se to poroca. Kar je zelo pomembno je, da ima vodja, se pravi predsednik uprave celot-ne skupine, dolocen odstotek svojega NBO-ja, se pravi svojih letnih planov, ciljev, vezanih na ta indeks. Se pravi, on je dolžan ne samo zago-toviti dobre rezultate iz poslovanja, ampak tu-di, da se podjetje dobro odreže na tem Susta-inability indeksu. Se pravi, da so in vodstvo in zaposleni lahko motivirani s tem, da delujejo družbeno odgo-vorno, že preko notranjih zavez podjetja in pravilnikov? Tako, tako. Vsi zaposleni niso samo zaposleni, ampak so tudi ljudje. Niso samo bancniki ali pa farmacevti, ampak so tudi državljani, so starši,… in so del okolja v katerem živijo. In je že sa-mo po sebi umevno, da je fino, da podjetje de-luje odgovorno do vseh teh deležnikov. Tako, da ne gre zdaj zgolj za neko poslovno delova-nje, ampak v osnovi iz cisto cloveške plati. So pa te pobude zelo dobrodošle med zaposleni-mi. In podjetje opaža koristi od vlaganja v družbe-no odgovornost? Da bi rekel, da obstaja neka konkretna poveza-va med poslovnim rezultatom in družbeno od-govornimi pobudami, tega ni, ker se tudi ne spremlja, ne strukturirano in ne na državnem nivoju. Se pa vidijo koristi iz pozitivnega odziva s strani strank in njihovega zadovoljstva. Kot multinacionalka se je podjetje povezovalo tudi z deležniki v svojem okolju na mednaro-dni ravni, verjetno v kakšne vecdeležniške mreže. Ali je bila banka ali pa farmacevtsko podjetje, vkljuceno v kakšno vec deležniško mrežo v tujini ali pa v Sloveniji? Ja, seveda. Najbolj pomembno je, se mi zdi … V vecji bancni skupini, kjer sem delal pred leti, je le-ta bila clan mreže CSR Europe, kot partner. Vse te potrošniške organizacije, se pravi, na evropskem nivoju, so partnerji. Na lokalnem nivoju pa, žal, nismo bili dovolj obvešceni o tem. Je pa torej bilo v skupini pomembno biti clan ene takšne mreže, kajne? Že zaradi ugleda sa-mega podjetja, pa tudi zaradi pridobivanja in-formacij in razvoja tega podrocja v podjetju? Tako ja. Te mreže imajo veliko število vecjih strank, ki si tudi izbirajo partnerje, ki so tudi clani, se pravi, imajo nekako enak nacin razmiš-ljanja, enako miselnost. Ja, prepozna se to in tudi precej podjetij želi sodelovati s takimi. Ce izhajava iz stanja, ki je sedaj v Sloveniji, kaj bi bili sedaj prvi koraki za Slovenijo, da bi se premaknilo za vec družbene odgovornosti na državni ravni? Glavnim 'decision makerjem' (odlocevalcem) v tej državi, bi se moralo nekako jasno pokazati koristi, ki jih lahko povsem podpirajo. Slovenija že v nobenem primeru nima nikakršne strategi-je. Ne gospodarske, nic nima, ne samo za dru-žbeno odgovornost. Na žalost. Mogoce bi to bila priložnost, da se tem ljudem pokaže, da dobre prakse iz tega podrocja prikazujejo, da je možno celotno državo, usmeriti v nekaj cisto novega, v eno cisto novo paradigmo, v en cisto nov nacin razmišljanja in da vidijo koristi iz te-ga. Tega žal ni. Kateri organi na nivoju države pa so tisti, 'decision makerji', ce jih tako imenujemo. Je to predsednik vlade, so to ministrstva…? Jaz bi rekel, ministrstva absolutno, generalni sekretarji. Predsednik vlade niti ne…Ker mislim, predsednik vlade je tako… danes je, jutri ga ni, a ne… Morala bi se narediti ena dolgorocna strategija, ki bi podprla vse strani, to bi bil en konsenz med posameznimi ministrstvi, kdo in kaj in zakaj predvsem, bi se tega sploh lotili. Moralo bi biti jasno definirano, kako se tega lotiti in kaj je cilj. Ali bi koristilo, da bi v širjenje tega koncepta, podrocja družbene odgovornosti, vkljucili tudi lobiste? Ja. Absolutno. Saj mislim, da brez tega ni 'šans', da se karkoli premakne. Vse te organizacije, ceprav so zelo entuziasticne, in se zelo z žarom in željo vsega tega lotijo, ampak niso pa nekdo, ki bi lahko kaj resno premaknil na tem podro-cju. Tako, da lobisti so tisti, ki lahko dejansko pridejo v stik s temi 'decision makerji' in jim pokažejo potencialno korist za celo državo. Žal, se na podrocju družbene odgovornosti, družbeno odgovornega ravnanja na sploh, lah-ko korist pokaže na 'long term'. Tukaj se pa prevec kratkorocno razmišlja. Ali je koruptivnost v Sloveniji lahko tudi vzrok, da se ljudje ne ukvarjajo toliko z dru-žbeno odgovornostjo? Ja, to je glavno. V principu korupcija in vse te zadeve, delajo škodo na ta nacin, da še tisti, ki bi imeli željo karkoli spremeniti, kako bi rekel, že v 'štartu' obupajo zaradi te miselnosti…itak je vse narobe, itak ne bo šlo cez, itak bo vsak gledal samo na svojo korist…. Tako, da že iz tega, ko vzame voljo dolocenim podjetjem, da bi kaj naredili, ta že sama ideja o tem, da je tukaj vse skorumpirano, marsikoga od tega že v samem 'štartu' odvrne, itak. V smislu, saj je brez zveze, saj nima smisla… na ta nacin. Kar, na žalost, pa potrjujejo že v medijih novice vsak dan. In v cem je rešitev? Ne vem, cisto odkrito, ne vem. Jaz mislim, da s casom bodo mogoce prišli v te strukture mladi ljudje z zagonom, ki tudi dejansko razmišljajo na drugacen nacin, razmišljajo malo bolj 'long term', ni vec te 'shark' miselnosti, tega japijev-skega odnosa, profit iz danes na jutri, kaj bo pojutrišnjem, nima veze. Tako, da jaz mislim, da s casom, v bistvu cas lahko naredi svoje. Bi se splacalo vlagati v izobraževanje mlajših generacij o družbeni odgovornosti? Tako ja, to bi se zelo splacalo. Mislim, da bi prineslo koristi in da je to tudi edina možnost, saj druge ni. Nekdo, ki je recimo danes 'decision maker' in danes oz. ves cas v svoji karieri, politicni, ali pa gospodarski ali pa kate-rikoli, ni nekako resno tega jemal, niti mu to nic ni pomenilo, se ne bo spremenil. To je dej-stvo. In edina možnost je izobraževati mlade, v njih vzbuditi to miselnost in mogoce pa bo cez 20, 30 let drugace. Se pravi, kako spremeniti npr. starejše genera-cije, da bi sprejemale družbeno odgovornost? Glede na to, da neke iskrene želje, na žalost, jaz pri teh ljudeh ne vidim, mislim, da bi se dalo to spremeniti tako, da bi pokazali neposredno ko-rist. Na žalost nekih 'hard data', nekih konkret-nih podatkov, pozitivnih, tudi financnih posle-dic družbeno odgovornega ravnanja, žal ni. To-rej, tukaj bi bilo mogoce dobro, da bi, recimo, univerze spodbujale mlade, naj delajo znan-stveno-raziskovalna dela, magistrske naloge, doktorate in tako dalje iz tega podrocja. Bila je tudi ideja, da bi se ustanovila Fundacija za družbeno odgovornost Slovenije, kjer bi se zbirala sredstva, dolocenih podjetij, oziroma tistih, ki kršijo zakonodajo, delajo polucije ali kaj podobnega, onesnažujejo okolje, in bi se na ta nacin financirale takšne organizacije in projekti v družbeno odgovornem smislu in da bi hkrati država podprla nek mehanizem, pre-ko katerega bi se lahko crpala sredstva EU za tovrstne dejavnosti. Bi to pokomentiral? To bi bilo zelo dobrodošlo, pa tudi davcne olaj-šave, vse to… Zdaj, ce je to edini nacin, da se nekdo odloci, da zdaj bomo pa mi družbeno odgovorni zaradi tega, ker bomo manj davkov placali… Ok, neka korist je, sicer ni tisto, da re-cem iskreno, ampak korist neka bo iz tega. Cisto konkretno, ce uporabim za primerjavo recimo ta 'Sustainability Index'. V Sloveniji nih-ce ne dela znanstvenih raziskav, na nobeni uni-verzi, ki bi pokazale recimo, ce greš na Susta-inability indeksu za dve tocki gor, je to direktna korelacija s poslovnim izidom, na primer. Tega ni, vsaj ne da bi jaz to vedel. Bi pa to marsikoga vzpodbudilo, torej ce bomo poslovali bolj dru-žbeno odgovorno, bomo imeli vec strank, ce bomo imeli vec strank, bomo imeli vecji profit… te korelacije ni. Ko ste vi kandidirali za nagrado Horus, ali ste videli kakšne ucinke od tega kandidiranja, ko-risti? Koristi, ki bi jih lahko financno ovrednotili, tega nismo spremljali na ta nacin. Se je pa nagrada definitivno poznala. Odziv strank je bil zelo po-zitiven. In pa, kar je bilo zelo presenetljivo in smo bili zelo veseli tega, je bilo veliko ljudi, ki so se prijavljali na prosta delovna mesta, so napisali to v prijavi. Da jih v bistvu zanima, da je to super, da so videli, da ima podjetje to nagrado. To je recimo zelo super. Publicitete v medijih ste morda imeli tudi vec? Ja, to pa absolutno, seveda. Kako bi ocenili delovanje mreže oz. Partner-stva za družbeno odgovornost Slovenije? Ideje so bile super in želja nekaj doseci … vse je funkcioniralo. V bistvu se je ustavilo pri fazi izvedbe. Kot vedno. Zakaj? Zaradi tega, ker takšna partnerstva pogosto nimajo resursov, nimajo cloveških virov, da bi te stvari ljudje poceli. So pa to tako velike, pomembne stvari, da se ne da, da bi to eden v enem dnevu ne-kaj naredil. Pac, so to kar projekti. In glede na to, da v teh mrežah ponavadi sodelujejo ljud-je, ki so zaposleni nekje, ali v PR-ju, ali v mar-ketingu, karkoli, si ne morejo 'špogat' v osno-vi, tako da recem, si nakopati še enega 'šihta' na glavo. To je prva stvar. Druga stvar pa je, ravno zaradi tega, ker to nekako ni strukturi-rano in nima neke teže, je težko najti sogovor-nike. Zelo težko je. Jaz vem, na enem sestan-ku, ko smo se pogovarjali, kako težko je bilo dobiti nekoga iz vladne strani, da bi se sploh usedel za eno urico in se pogovarjal. Torej, podjetja so zainteresirana, da bi sodelovali, vse super, se usedejo, se zacnejo pogovarjati, odlicni predlogi pridejo na dan, odlicni plani, se mogoce naredi tudi ena strategija, kako bi se tega lotili. Potem se pa ustavi pri tem, kdo bo kaj naredil. In drugi, da recem, drugi zid, ki je pa izpeljava. Vsekakor potrebuješ nekoga iz vladne strani, iz politike, tam pa ne prideš cez. Cisto konkretno, v Novo Nordisku, smo se ukvarjali z zdravljenjem, z zdravili za sladkor-no bolezen, pa smo težko dobili nekoga dobiti iz ministrstva, pa je šlo za zdravljenje, za lju-di… Ce za konec narediva desetletno vizijo Slove-nije. Kakšna bo na podrocju družbene odgo-vornosti Slovenija cez deset let? Težko bi rekel, da sem velik optimist. Sploh ne. Tema družbena odgovornost je bila zelo aktualna, pred petimi, šestimi, sedmimi leti. Potem je to zamrlo, ne samo med podjetji, am-pak celo v medijih. Mediji so nehali o tem govo-riti, povsod je to v osnovi zamrlo. Zdaj, ce to upoštevam, zraven pa prištejem še gospodar-ske težave, vso to korupcijo, ki prihaja ven iz dneva v dan, nisem optimist, kar se tega tice, na žalost. Po navadi sicer sem, ampak za to po-drocje, pa ne. Ker nihce od teh, ki ima možnost karkoli vplivati, ne vidi dodane vrednosti v tem. In prevec kratkorocno se razmišlja. Noben mi-nister ali predsednik uprave ne bo svojega mandata žrtvoval zato, da bo delal nekaj, kar bo imelo pozitiven efekt cez petnajst let. Na žalost, to je problem. Ali bi bila rešitev, da politicne stranke vec na to temo naredijo? Ja… Ceprav je morda lahko to spet 'green washing' za stranko … Ja, saj to je to… Bi še kaj dodal za konec? Izpostavil bi, da najvec, kar se lahko naredi je to, da se pokaže po eni strani 'decision maker-jem', se pravi politiki, po drugi strani pa podje-tjem, da dejansko je potencialna korist in to dolgorocno. Ker ne eni ne drugi, se ne zavedajo tega. Se pravi osvešcevalne kampanje bi bilo po-trebno delati, da jih informiramo o tem, kaj to je in kakšne koristi prinaša. In potem se zavest v ljudeh spremeni, da se lahko stvar realizira? Tako ja. Mislim, da velika vecina teh ljudi, ki sem jih prej omenil, družbeno odgovornost enaci s sponzorstvi in pa donacijami. Ce ti ne-koga vprašaš glede družbene odgovornosti, pa ti recejo, ja, saj mi financiramo en 'fuzbalski' klub, lokalni. Mislim, to nima nobene veze. Je, sicer super, da jih financirajo, ampak to ni to. To, se pravi, pokazati jim jasno korist iz družbe-ne odgovornosti. IRDO Intervju: Alen Najdenovski, vodja prodaje pri Masterline International Nujna je strategija za družbeno odgovornost Alena Najdenovskega odlikuje dodelan poslovni razvoj, vodenje prodaje in skrb za stranke. Je strokov-njak z 15. leti izkušenj v razlicnih gospodarskih panogah z izjemno delovno etiko in zavezanostjo orga-nizacijskih ciljev. Bil je tudi predsednik Mreže za družbeno odgovornost Slovenije. Pripravila: mag. Anita Hrast Alen Najdenovski leta 2012, na podelitvi nagra-de Horus Avtor fotografij: Zavod Kultivacija Vi ste bili zelo uspešni pri vkljucevanju razlicnih deležnikov. Katere ste recimo vse vkljucili v ko-munikacijo na podrocju družbene odgovornosti? Najprej, vse zaposlene, kar samo po sebi umevno. Potem kupce, se pravi potrošnike oz. komitente na ta nacin, da smo pri oblikovanju produkta, pro-duktnih skupin pogosto sodelovali z Zvezo potro-šnikov Slovenije, da smo delali fokusne skupine, da smo jih dejansko želeli vkljuciti pred samim oblikovanjem nekega produkta oz. storitve, da so podali svoja mnenja, poglede itd.. Z dobavitelji na ta nacin, da recimo ne sodelujemo z dobavitelji, ki so znani kršitelji nekih nacel, ki naj bi bila v sklopu družbene odgovornosti. Kako pa je recimo v vašem sedanjem podjetju Masterline International organizirano podro-cje družbene odgovornosti? Verjetno najbolj ponosni smo na dejstvo, da je naš inovativni produkt MI Switch v celoti sad slovenskega znanja in dela. Poleg tega kot do-bavitelje in izvajalce vedno izbiramo slovenska podjetja. V Sloveniji je veliko odlicnih podjetij in se odlocamo za njih, ce je le mogoce. Doloce-nih pomembnih delov za naše produkte na-mrec v Sloveniji ni mogoce dobiti, zato smo pri-siljeni narocati iz tujine. Toda tudi pri tem nam je zelo pomembno s kom sodelujemo. S podje-tjem, za katerega npr. vemo, da slovi po slabem odnosu do zaposlenih ali do svojih dobaviteljev, ne bomo sodelovali ne glede na morebitno ugodno ceno njihovih produktov. Trudimo se, da so naši produkti cim bolj ener-getsko ucinkoviti in varcni. V tem smo velik ko-rak pred konkurenco. Uporabljamo tudi materi-ale, ki so energetsko manj potratni, kljub temu, da so dražji. Ceprav to za nas predstavlja bis-tveno višji strošek, racunamo na to, da bodo podjetja, ki razmišljajo podobno kot mi, znala ceniti naša prizadevanja. Doslej se je izkazalo, da razmišljamo pravilno in nas naši partnerji podpirajo pri tem. Tudi pri zaposlovanju se trudimo biti cim bolj družbeno odgovorni. Sodelujemo s FRM in jih pri iskanju kadra prosimo naj nam posredujejo mlad in perspektiven kader, ki je sicer težko zaposljiv. V zadnjih letih smo tako zaposlili že nekaj mladih inženirjev, ki so nam bili priporo-ceni. Ker se podjetje še razvija in se pravzaprav »prava« korporativna struktura šele vzpostav-lja, se še nismo utegnili lotiti projekta pridobi-tve certifikata »Družini prijazno podjetje«. Ker ta certifikat dobro poznam in imam številne izkušnje s podjetji, ki ta certifikat imajo, pa lah-ko brez težav že zdaj potrdim, da v Masterline International ne samo izpolnjujemo vse zahte-ve, ampak jih v veliki meri celo presegamo. Kaj opažaš v zadnjih letih, odkar izvajate Horus, da se pri podjetjih spreminja? IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti deluje že trinajst let. Ob zacetku našega delova-nja zanimanja za družbeno odgovornost kot kon-cept v slovenski javnosti še ni bilo veliko. Skoraj deset let je minilo, da je postal ta koncept zani-miv tako podjetjem, kot drugim sektorjem. Zlasti podjetja ugotavljajo, da jim prinaša vec koristi – od vecje motivacije zaposlenih za delo in s tem vecje ucinkovitosti, do dobickonosnosti, zmanj-šanja fluktuacije in absentizma zaposlenih, bolj-ših odnosov z dobavitelji in lokalno skupnostjo, prihrankov pri stroških za energijo, manj onesna-ženega okolja in vec ugleda v splošni javnosti. Slovenska podjetja se zlasti na pobudo mednaro-dnega okolja vse bolj odlocajo za družbeno odgo-vornost in vpeljavo strategije na tem podrocju v podjetju. Z letom 2017 bodo velika podjetja mo-rala porocati tudi o nefinancnih vidikih poslova-nja, kar lahko najbolje naredijo z vpeljavo strate-gije družbene odgovornosti v svoje poslovanje, na podlagi katere – in izvajanja le-te - lahko po-tem pripravijo tudi ucinkovito letno porocilo. Va-bimo podjetja, da se prijavijo na razpis za Sloven-sko nagrado za družbeno odgovornost Horus 2017, ki bo objavljen predvidoma maja letos, na-grade pa bodo podeljene predvidoma novembra 2017. S tem bodo pridobili dodaten vpogled v obstojeco strategijo podjetja, ki jo bodo s pridob-ljenim znanjem na razpisu lahko še nadgradili. Kaj jim prinaša sodelovanje pri Horusu? Kaj iz-boljšajo v podjetju, kaj bolje razumejo? S sodelovanjem na razpisu za Slovensko nagrado Horus podjetja in druge organizacije, ustanove, pridobijo možnost samoanalize dosedanje stra- tegije družbene odgovornosti v podjetju, ceprav morda le-te še nimajo zapisane. Podjetja na-mrec ob izpolnjevanju našega vprašalnika ugo-tovijo, da veliko družbene odgovornosti že izva-jajo, pa se tega doslej niso niti zavedali. Vprašal-nik za prijavo na razpis za nagrado Horus jim pomaga, da z analizo obstojecega stanja in ob naših strokovnih usmeritvah ugotovijo, kaj še lahko izboljšajo in kako. Tako imajo že narejeno osnovo za nadaljnjo nadgradnjo strategije. Ce doslej strategije še niso imeli zapisane, jo po prijavi na razpis za nagrado Horus lahko hitro zapišejo. S tem pa se zgodi, da k uvajanju dru-žbene odgovornosti pristopijo strukturirano, sistematicno, da v izvajanje vkljucijo vec deležni-kov. Pogosto oblikujejo posebno projektno sku-pino in dolocijo vodjo za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj. Ta skupina oz. vodja potem z odobritvijo vodstva koordinira izvajanje družbe-ne odgovornosti in pomaga pri pripravi letnega porocila na to temo. Slednje slovenska podjetja že pripravljajo kot del obstojecega letnega poro-cila, ali pa kot samostojno letno porocilo za traj-nostni razvoj in družbeno odgovornost. Bi lahko vec povedala o certifikatu Vodja za dru-žbeno odgovornost in trajnostni razvoj podje-tja? Komu je namenjen in zakaj? Kakšna podje-tja se zanj odlocajo in kdo se za to izobražuje? V mednarodnem okolju podjetja, zlasti vecnacio-nalna, že zahtevajo dokazila, da njihovi partnerji, dobavitelji, poslujejo družbeno odgovorno. V ta namen imajo zaposlene vodje za družbeno odgo-vornost in trajnostni razvoj, ki so za to podrocje tudi certificirani. Ker v inštitutu IRDO sledimo svetovnim trendom, smo že pred leti zaceli izo-braževati posameznike in zaposlene v podjetjih za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj. Lani pa smo zaceli na to temo podeljevati tudi certifikate. Doslej smo v treh krogih izobraževanj v Ljubljani in Mariboru podelili 13 certifikatov vodja za družbeno odgovornost in trajnostni raz-voj. Med prejemniki so tako vodje posameznih oddelkov v velikih in srednje velikih podjetjih, kot direktorji manjših podjetij. Peto generacijo sluša-teljev bomo vpisali predvidoma jeseni letos. Dogaja se, da nas podjetja sama poklicejo za pri-dobitev certifikata, saj nanje pritiskajo podjetja iz tujine, ki zahtevajo ustrezna potrdila in uspo-sobljenost zaposlenih ter podjetij za to podrocje. Na LinkedIn omrežju vsak dan zasledimo ponud-be za poslovno sodelovanje in oglase, kjer išcejo kadre za zaposlitev na posebej odprtih delovnih mestih, imenovanih vodja za družbeno odgovor-nost in trajnostni razvoj. Ponekod imajo glede na podrocja družbene odgovornosti še specializi-rana delovna mesta – npr. za slednje dobavnim verigam, za varovanje clovekovih pravic, za varo-vanje okolja ipd. . Zato vabimo slovenska podjetja, da se o podro-cju družbene odgovornosti in trajnostnega raz-voja, cim prej izobrazijo, lahko tudi z našo pomo-cjo. Tako bodo spoznali podrocja družbene od-govornosti, kako pripraviti strategijo, kako poro-cati v skladu z novimi zahtevami EU in slovenske zakonodaje po porocanju o nefinancnih kazalcih poslovanja, kako oblikovati tovrstno delovno mesto in izmenjali dosedanje izkušnje in znanja na tem podrocju z drugimi udeleženci. Ugotav-ljamo, da se zanimanje podjetij in posameznikov za to podrocje v Sloveniji povecuje. Tudi med mladimi, ki razumejo, da sta družbena odgovor-nost in trajnostni razvoj nujni sestavini poslova-nja vsakega sodobnega podjetja in si želijo na tem podrocju tudi sami profesionalno delovati. Dobro ogledalo za družbeno odgovorno poslo-vanje Novinarka casnika Delo Barbara Pavlin je 10. aprila objavila clanek z zgornjim naslovom, v katerem je kot sogovornica sodelovala tudi direktorica Inštituta IRDO mag. Anita Hrast. Celoten clanek lahko pre-berete tu, odgovore mag. Anite Hrast na vprašanja novinarke Barbare Pavlin pa spodaj. Fotografija: Gregor Salobir VABILO ZA PRISPEVKE za 12. mednarodno znanstveno konferenco DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI CASA 2017 Dodana vrednost kot poslovna informacija z vidika družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja podjetij Cetrtek, 28. September 2017, Maribor, Slovenija, Evropska Unija ROKI: 5. junij 2017 – povzetki v anglešcini; 30. junij 2017 – informacija, ali je sprejet; 31. avgust 2017 – koncni teksti v anglešcini; 15. september 2017 – informacija, kakšen je program konference; 28. september 2017 – konferenca v Maribo-ru, Slovenija, EU (cetrtek). Prizorišce: Univerza v Mariboru, Rektorat, Slomškov trg 15, SI-2000 Maribor, Slovenija, EU Nadaljnje informacije: Web: www.irdo.si, e-mail: info@irdo.si INVITATION: CALL FOR PAPERS 2017 SCIENTIFIC CONFERENCE, 28 SEPTEMBER 2017, MARIBOR, SLOVENIA, EU The 12th IRDO International Scientific Conference SOCIAL RESPONSIBILITY AND CURRENT CHALLENGES 2017: Value added as Business Information from the View of Social Responsibility, 28 September 2017, Maribor, Slovenia, EU INVITATION: CALL FOR PAPERS 2017 SCIENTIFIC CONFERENCE, 28 SEPTEMBER 2017, MARIBOR, SLOVENIA, EU Program v povzetku: Družbena odgovornost (DO) pomeni clovekovo odgovornost za vplive na družbo, tj. na ljudi in na-ravo (ISO 26000, izdal ISO, 2010; EU, 2011), in to neposredne in posredne, kratkorocne in dolgoroc-ne, ‚tukajšnje‘ in širše. Dodana vrednost se tice osnovnega motiva za delovanje, kar je preživetje, in s tem povezanih ekonomskih motivov; zato ima veliko opraviti z DO cloveka, organizacije, gospodar-stva in družbe, kajti DO preprecuje stroške in zlorabo. Program bo zajel znanstvene in prakticne po-glede na omenjene teme, kar opisujemo podrobneje spodaj VSEBINSKE OSNOVE KONFERENCE Sodobni cas je poln družbenih protislovij in negativnih pojavov; številni avtorji (npr. Schwab, 2016; Piketty, 2013) izpostavlja, da so nujni bolj ustrezni in hitri odzivi na hiter razvoj znanosti in tehnike/tehnologije. Zaradi njena so pred ljudmi novi izzivi, ki so pomembni za nadaljnji cloveški trajnostni/sonaravni razvoj in obstoj. Odziv/odgovor mora biti sistemski, tj. zadostno in potrebno celovit, zato medstrokoven, zato da bi ljudje preprecili negativne posledice “4. Industrijske revolucije” in izboljšali prevladujoci družbeno-ekonomski sistem/ureditev skladno s celovito družbeno odgovornostjo. Rdeca nit konference IRDO 2017 je širše opredelitev dodane vrednosti: to je vrednost, ki ne bi zmanj-šala dane lastnine in prijetnega življenja, celo pri popolni porabi. Vkljucuje tudi pojme, ki so izraženi izven racunovodstva. Povecevanje tako opredeljene dodane vrednosti omogoca nadaljnji razvoj, rast cloveškega življenjskega standard in zmanjševanje tveganj kriz, vse do 3. svetovne vojne in povzroce-nih in naravnih katastrof. Ta definicija poudarja ustvarjanje in usmerjanje (razdelitev) dodane vrednosti. Nacin delitve, tj. sode-lovanje vseh deležnikov v njej, bistveno vpliva na odnose znotraj ljudi, znotraj organizacij in med organizacijami v najširšem smislu (vkljucno s politicnim), vkljucno z demokracijo. Neustrezna struktu-ra sodelovanja deležnikov v dodani vrednosti povzroca, da rastejo razni družbeni spori, vkljucno z nasilnimi. Temeljni kriterij, kaj je ustrezno sodelovanje v dodani vrednosti, bi naj izpostavil deležnikov prispe-vek k obvladovanju tveganja, saj so vložili svoje delo (v najširšem smislu besede, tj. minulo/naloženo in tekoce delo). Ta kriterij je edino zagotovilo enakih pravic deležnikov. Namen konference je . Ukvarjati se z vzroki za temeljne težave, ki jih povzroca nagli razvoj, z vidika družbene odgovor-nosti, in . Ponuditi usmeritve za nadaljnji razvoj družbeno odgovornega ravnanja in spremembo družbe-no-ekonomskega sistema v smeri k gospodarski demokraciji (Schweickart David, 2015 in Marquez Carlos, 2016; Gostiša, 2014, 2017; Bergant, 2017; Žakelj, 2017; Mulej et al, 2016; etc.). INVITATION: CALL FOR PAPERS 2017 SCIENTIFIC CONFERENCE, 28 SEPTEMBER 2017, MARIBOR, SLOVENIA, EU Spremembe se morajo ujemati in uravnotežiti na vec podrocjih, da bi bile teme konference. Zlasti gre za gospodarska, okoljska in socialna podrocja, s katerimi se je treba ukvarjati z razlicnih vidikov na medstrokovni nacin, vkljucno s tem povezanimi spremembami informacijskega sistema kot podlage za odlocanje in nadzorovanje. Ker so nakazane vsebine / teme pomembne in široke, vas vabijo, da prispevajte z razlicnih vidikov iz prakse in znanosti. Zato vam spodaj nakazana vsebina konference nudi samo okvirne informacije za avtorje. TEME KONFERENCE Ekonomski in poslovni vidiki dodane vrednosti z vidika trajnostnega razvoja 1. Dodana vrednost kot bistvena informacija z vidika družbene odgovornosti 2. Informacije o trajnostnem/sonaravnem razvoju v luci standardov ISO 3. Upravljanje podjetij na osnovi dodane vrednosti 4. Vodenje podjetij na osnovi dodane vrednosti (mikro ekonomika na osnovi dodane vrednosti) 5. Sodelovanje kapitala v dodani vrednosti (pravni in socialni vidiki) 6. Sodelovanje tekocega dela v dodani vrednosti (pravni in socialni vidiki) 7. Sodelovanje države v dodani vrednosti (pravni in socialni vidiki davcnega sistema) 8. Makro ekonomika in dodana vrednost z vidika trajnostnega/sonaravnega razvoja Okoljski vidiki dodane vrednosti z vidika trajnostnega/sonaravnega razvoja 1. Vpliv okoljske politike podjetja na njegovo družbeno odgovornost preko družbene odgovornosti 2. Informacijski sistem, ki podpira okoljsko politiko podjetja INVITATION: CALL FOR PAPERS 2017 SCIENTIFIC CONFERENCE, 28 SEPTEMBER 2017, MARIBOR, SLOVENIA, EU Družbeni vidiki dodane vrednosti z vidika trajnostnega/sonaravnega razvoja 1. Družbena odgovornosti institucij, podjetij in drugih organizacij do lokalnega okolja v luci dodane vrednosti 2. Razlike med državami glede dojemanja informacij o družbeni odgovornosti in dodani vrednosti 3. Dodana vrednost kot bistvena informacija z vidika družbene odgovornosti 4. Družbena odgovornost v obliki samooskrbnih porabnikov 5. Standardi ISO o družbeni odgovornosti z vidikov dodane vrednosti 6. Družbeni vidiki dodane vrednosti s pravnih vidikov 7. Psihološki in sociološki vidiki dodane vrednosti in družbene odgovornosti 8. Religijski vidiki dodane vrednosti in družbene odgovornosti Politicni vidiki dodane vrednosti z vidika trajnostnega/sonaravnega razvoja 1. Politicni in zakonodajni vidiki 2. Regijski vidiki 3. Drugi predlogi Vaši predlogi za teme, povezane s prej omenjenimi podrocji, so dobrodošli! PREDVIDENI UDELEŽENCI IN GOVORNIK NA KONFERENCI IRDO 2017 . Vodje in sodelavci podjetij, vladnih, javnih in nevladnih organizacij . Svetovalci in ‘dobavitelji’ informacij, raziskovalci management, prava, vzgoje in izobraževanja, gospodarstva in drugi znanstveniki in strokovnjaki . ‘Dobavitelji’ informacij v podjetjih, predstavniki vlad in NVO, raziskovalnih organizacij, uradnih oseb EU, npr. Sociologij, ekonomisti, analitiki, profesionalnih odnosov z javnostmi, itd. . Zakonodajalci, protikorupcijski organi, Transparency International, Green Peace, sodniki, itd. . Vodje in izobraževalci v visokem in drugem šolstvu, študenti, mladinski delavci, organizacije mla-dih . Novinarji in drugi oblikovalci javnega mnenja . Drugi zainteresirani ljudje, tudi upokojenci in brezposelni Evropski teden mladih 2017 Letošnji evropski teden mladih bo že deveti za-pored, pripravlja pa ga Evropska komisija skupaj z nacionalnimi agencijami evropskega programa Erasmus+: Mladi v akciji. Osrednja tema evrop-skega tedna mladih 2017 je solidarnost in dru-žbena odgovornost mladih v Evropi, potekal pa bo med 1. in 7. majem 2017. Zavod MOVIT vas vabi da v tem obdobju (ter v casu pred in po prvem tednu maja) v sklopu svo-jih aktivnosti nacrtujete dogodke, ki sovpadajo z osrednjo temo ETM 2017. Ekipa MOVIT bo osmo izvedbo evropskega tedna mladih izkoristila tudi za obiske na terenu. Ti bodo potekali med 3. in 7. majem 2017 in bodo namenjeni medsebojnemu spoznavanju, zato vas vabijo, da pri prijavi vašega dogodka pre-ko elektronskega obrazca oznacite, ali si bi želeli njihovega obiska. Predvidoma se bodo na teh obiskih pridružili tudi predstavniki URSM ter mi-nistrica Maja Makovec Brencic in predsednik Odbora državnega zbora za zadeve EU Kamal Izidor Shaker. Vse vaše dogodke bodo objavili na spletni strani in jih v okviru aktivnosti poveza-nih z evropskim tednom mladih tudi promovirali. Vec. Vir: Zavod MOVIT Mladinstival Mladinstival – festival mladinskega dela bo v okviru 8. evropskega tedna mladih potekal v to-rek, 9. maja 2017, na Gospodarskem razstavišcu in pred Hišo Evropske unije v Ljubljani, in bo na dinamicen, interaktiven, raznovrsten, predvsem pa zanimiv nacin predstavil in proslavil mladinsko delo z vidika aktivnega (evropskega) državljanstva ter polnejše participacije mladih v demokraticni družbi. Namen prireditve, ki bo združevala vse kljucne akterje mladinskega sek-torja, je promocija mladinskega dela in pomena neformalnega ucenja ter razprave z mladimi in akterji mladinskega dela o prihodnosti Evrope in Evropske unije. V okviru festivala bodo potekale raznovrstne aktivnosti, kjer bo lahko vsak obisko-valec našel kaj za svoj okus. V dvorani Hiše EU bo potekal dialog s komisarko Violeto Bulc, na prizorišcih na Gospodarskem razstavišcu pa bo potekala odprta seja Sveta Vlade RS za mladino, na kateri bo sodeloval tudi predsednik vlade in ministri. Potekala bo tudi zakljucna konferenca projekta Junaki zaposlovanja, generalna skup-šcina ERYICA, delavnica na temo vkljucevanja Romov v mladinsko delo in Hackaton mladinske-ga dela. Pestro dogajanje bo potekalo tudi na plošcadi med Hišo EU in Gospodarskim razstavi-šcem, kjer bo organiziran Odprti prostor (Open Space), na katerem boste imeli možnost pred-stavitve vaše organizacije in aktivnosti. Vec. Vir: Urad RS za mladino Globalno ucenje V maju slovenski skavti gostijo 70 udeležencev iz 7 držav v osrcju Triglavskega narodnega parka, v Plani-ci. Skavti že tretje leto sodelujejo v partnerski mreži 11 organizacij, ki pripravlja in izvaja pro-grame za globalno ucenje. Trudijo se odkrivati še neodkrite potenciale mladih na podrocju prispe-vanja k bolj odgovorni in trajnostni družbi. Zbrali se bodo tako trenerji, aktivni v evropskih mla-dinskih organizacijah kot tudi razlicni predstavni-ki nevladnih organizacij s podrocja trajnostnega razvoja in clovekovih pravic. Pripravljajo vsebin-sko bogat in motivacijski program, s katerim bo-do poskušali premakniti ozavešcenost in odgo-vornost udeležencev do sebe, svoje okolice in sveta kot takega na višjo raven. Vec. Vir: mlad.si Poziv mladim v obcini Šentjur Na Mladinskem centru Šentjur vabijo mlade, sta-rejše od 18 let, k sodelovanju pri turisticnem pro-jektu na temo razvoja kulturnega turizma v ob-cini Šentjur. Mladi bodo imeli priložnost razvija-ti svojo idejo ali pa sodelovati v skupini. Pri raz-voju idej nam bodo pomagali sodelavci Razvojne agencije Kozjansko in predstavniki Obcine Šen-tjur. Vec. Vir: mlad.si 3,2,1, Akcija! V Mladinskem centru Šmartno ob Paki v maju organi-zirajo delavnice, na katerih se boste naucili posneti in zmontirati kratek filmcek za lastno uporabo ali objavo na družabnih omrežjih. Na delavnicah z naslovom “3, 2, 1, AKCIJA!” se boste spoznali z osnovami snema-nja, kadriranja, scenarija ter montaže posnetega ma-teriala v všecen filmcek. Delavnice bodo potekale v dveh delih in sicer v petek, 5. 5. 2017 in petek, 12. 5. 2017. Obe delavnici se bosta priceli ob 18. uri in bosta trajali dve do tri ure. Delavnici bosta potekali v dvorani Marof in na terenu okrog mladinskega centra. Vec. Vir: mlad.si MODELI RAZVOJA KOMPETENC V IZO-BRAŽEVANJU Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mari-boru kot partner sodeluje v Erasmus+ projektu z naslovom >The acceleration method of develop-ment of transversal competences in the student- s' practical training process<. Raziskave kažejo, da delodajalci zaznavajo številna podrocja kom-petenc, ki jih diplomanti ne obvladajo dovolj dobro, in je zato >vrzel v kompetencah< precej-šnja. S projektom se osem partnerjev iz Finske, Poljske, Slovaške in Slovenije odziva na potrebe trga. Glavni cilj projekta je poiskati in uporabiti inovativno metodo za razvoj kompetenc študen-tov na podrocju podjetnosti, timskega dela, ustvarjalnosti in komunikativnosti. Rezultatom dosedanjega dela smo v mesecu aprilu dodali pet modelov za razvoj kompetenc v izobraževanju, ki so dostopni na spletni strani projekta http://www.awt.org.pl/erasmus/do-pobrania/?ang=en. Razvoj modelov, katerih testiranje se trenutno odvija v šestih partnerskih institucijah, je potekal na osnovi jasno opredeljenih, dogovorjenih in dokumentiranih postopkov in pravil. Prvi doku-ment, ki je bil razvit z namenom poenotenega pristopa k razvoju modelov, nosi naslov >Developing the Rules for Choosing Practical Tra-ining Methods for Process Models<. Dokument vsebuje jasna navodila glede postopka izbire me-tod prakticnega poucevanja iz predhodno obliko-vane matrike, v kateri so zbrane metode pouce-vanja in razvršcene glede na njihovo pomemb-nost pri razvoju prej omenjenih kompetenc. Dru-gi dokument z naslovom >Instruction for prepa-ring and testing models of processes of develo-ping transversal skills as a part of practical tra-ining" vsebuje navodila glede priprave opisa mo-delov z vsebovanimi izbranimi ucnimi metodami, kakor tudi opis postopka testiranja z vkljucenimi vprašalniki za merjenje zacetne ravni kompetenc in sprememb v kompetencah pri študentih, vklju-cenih v proces testiranja. Predhodno navedena dokumenta in dokument Selection of the sample for testing models of processes< so predstavljali skupno osnovo partnerjem projekta za pripravo petih modelov za razvoj kompetenc študentov. Modele so pred zacetkom testiranja pregledali predstavniki West Chamber of Industry and Com-merce iz Poljske in predstavniki the Federation of Education - JEDU iz Finske, kakor tudi predstavni-ki sodelujocih podjetij. Mladi,podjetništvo in družbena odgovornost e-letak-kulturni turizem-ver2 3,2,1, AKCIJA! Delavnice izdelave kratkega filmcka 'Model M mi pomaga odpirati obzorja' Po usposabljanju 26-tih mladih januarja in fe-bruarja v Celju, kjer je zaposlitev dobilo pet oseb, se je 20. aprila zakljucilo usposabljanje mladih v Ljubljani. Od štirinajstih vkljucenih oseb se je še v casu trajanja programa usposab-ljanja samozaposlila ena oseba, še vec jih o tem že razmišlja. Število vkljucenih kandidatov v projekt je bilo v Ljubljani manjše kot v Celju, saj je osrednjeslovenska regija najbolj razvita od vseh in hkrati v njej poteka kar nekaj projektov s podobno vsebino za mlade. Vseeno pa so tudi v tej regiji vkljuceni mladi projekt ocenili kot odlicen. Model M Slovenija pomeni biti mlad in biti vzor drugim, kako inovativno najdeš zaposlitev ali ustvariš svojo lastno. Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija – Ministrstvo za izobra-ževanje, znanost in šport, Urad RS za mladino. Traja od 1.8.2016 do 15.9.2018, z njim pa želi nosilec projekta, IRDO – Inštitut za razvoj dru-žbene odgovornosti, v sodelovanju z regional-nimi partnerji – v Ljubljani z Javnim zavodom Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljublja-na ter Zavodom RS za zaposlovanje – OS Lju-bljana, v sedmih statisticnih regijah za vecjo zaposljivost in zaposlenost usposobiti vsaj 140 in pomagati zaposliti vsaj 32 mladih. Z udeleženci programa usposabljanja bodo organizatorji projekta sodelovali še naprej, vse do njihovih zaposlitev, saj mlade iz razlicnih regij po Sloveniji združujejo v Model M Slove-nija skupnost, kjer zanje pripravljajo še vec ak-tivnosti. Organizatorji projekta pripravljajo tudi Nacio-nalni akcijski nacrt na temo Pakt za mlade, kjer želijo v sodelovanju s CSR Europe organizi-rati povezovanje med gospodarstvom in izo-braževalnimi ustanovami v korist mladih. Tako pripravljajo 23. maja 2017 v Ljubljani konferen-co PODJETNIŠTVO, MLADI IN DRUŽBENA OD-GOVORNOST 2017: Pakt za mlade Slovenija - Ustvarjanje Nacionalnega akcijskega nacrta, kjer bodo predloge oblikovali v sodelovanju z mladimi, podjetniki in razlicnimi strokovnjaki. Že v sredini maja pa se projekt Model M Slo-venija »seli« v pomursko regijo, natancneje v Mursko Soboto. Vsi zainteresirani se lahko prijavijo preko FB in spletne strani projekta Model M Slovenija ali pa poišcejo dodatne in-formacije na svoji enoti Zavoda RS zaposlova-nje, ki je podporni partner projekta, oz. pri organizatorju projekta Inštitutu za razvoj dru-žbene odgovornosti IRDO. Udeležba je za mla-de brezplacna, število udeležencev je omejeno na najvec 30 v posamezni regiji. Na ta nacin se vzpostavlja model sodelovanja, po katerem bi lahko v regiji partnerji kasneje sami veckrat letno izvajali izobraževanja za mlade brezpo-selne. Fotografija osebe Model M Slovenija. »S programom Model M sem zelo zadovoljna. Pri-dobili smo veliko koristnih nasvetov s pomocjo ka-terih smo sestavili naše poslovne ter karierne nacr-te. Ogledi dobrih praks in nasveti nam bodo v po-moc pri ustanovitvi podjetja in pri iskanju zaposli-tve.« Lara M.. Namen projekta je, da mlade z usposablja-njem, mreženjem, svetovanjem in aktivno participacijo omogocimo, da ustvarijo svoje modele uspeha. In kaj pravijo o samem pro-jektu tisti na katere ta najbolj vpliva? Izjave udeležencev: »Model M je super projekt za vse tiste, ki se odlocajo ali bi vstopili v svet podjetništva, saj pridobijo veliko informacij iz prve roke. Raz-licni predavatelji so nam s svojimi zgodbami, izkušnjami in znanji predstavili svet podjet-ništva ter nam ponudili pomoc. Tudi iskalci zaposlitve dobijo koristne napotke, npr. kako napisati dober življenjepis oz. prijavo, kako se pripraviti na razgovor. Vkljucitev v Model M Slovenija projekt mi je prinesla nova poznan-stva ter spoznanje kaj želim poceti«. Ajda K. »Model M mi pomaga odpirati obzorja, me spodbuja k uresnicevanju idej in premikanju svojih mej. Veseli me, da sem imel možnost biti del te zgodbe, preko katere sem spoznal veliko zanimivih ljudi ter doživel kar nekaj 'aha' trenutkov«. Boštjan K. »Dodana vrednost Modela M je v tem, da udele-žence sooci z realnostjo trga. Predvsem izdelava financnega nacrta idejo praviloma prizemlji. Pri razvoju uspešnega poslovnega nacrta zagotovo pomagajo predavanja, spoznavanje primerov do-brih praks in nasveti tako kolegov kot strokovnja-kov, ceprav je uresnicitev le-tega v veliki meri od-visno od samoiniciative posameznika. Ravno zato se mi zdi bistveno povezovanje Modelov v skup-nost, kjer bodo lahko še naprej izmenjavali upo-rabne informacije in se spodbujali tudi v prihod-njih izzivih.« dr. Vesna K. »Vesela sem izkušnje pa ceprav za kratek cas. Zanimivo je bilo spoznati toliko razlicnih po-gledov in idej drugih udeležencev. Najbolj pa sem bila navdušena, da kljub temu da sem se samozaposlila in izstopila iz programa ste bili zainteresirani da mi pomagate pri mojih na-crtih. Menim da je Model M dober naslov za vse, ki si želijo izvedeti vec podjetništvu in si izboljšati možnost zaposlitve, predvsem pa za tiste, ki še išcejo idejo za svoj posel.« Petja ''Projekt M Model Slovenija me je pripeljal od popolnega neznanja o podjetništvu, do poslovnega nacrta. V projektu smo dobili res enkratno prilož-nost za spogledovanje s podjetništvom in svojim kariernim nacrtom. Spoznali smo podjetnike, last-nike nevladnih organizacij, socialno podjetništvo, podjetje za družbeno odgovornost in razvoj in ne-katera vecja podjetja v Sloveniji. Hkrati so nas ucili o pisanju življenjepisa, kar ni prav lahka na-loga, potem ko izveš, na kaj vse moraš biti pozo-ren. Velika razlika je v tem ali sam išceš po inter-netu in se držiš neki osnovnih navodil ali ti osebno pomaga karierna svetovalka. Teh stvari te ne uci-jo v šoli, so pa izredno pomembne in skoraj neizo-gibne potem, ko koncamo šolanje. Poleg vseh uporabnih informacij pa dobiš še skupino ljudi, ki ti je v podporo in pomoc ter se imaš z njimi noro dobro. Meni je bila res super izkušnja.'' Maša. Tekst in fotografije: Primož Ademovic Glasovanje za EU PROJEKT, MOJ PROJEKT 2017 že poteka. V 12. statisticnih regij se predstavlja 70 projektov. Glasujete lahko do 8. maja! Na dan Evrope 9. maja bodo razglasili regijske zmagovalce z najvec prejetimi glasovi. Vsi skupaj se bodo predstavili na dnevu odprtih vrat EU PROJEKT, MOJ PROJEKT 9. in 10. junija 2017. Glasujete lahko tudi za Model M! Glas oddajte tu. Slovenija zakljucuje programsko obdobje 2007–2013 kot ena najuspešnejših držav clanic EU. Skupaj smo uresnicili vec kot 5700 projektov, ki so Sloveniji prinesle mnoge uspešne zgode, šte-vilnim ljudem pa lepšo prihodnost. Sa-mo Evropski socialni sklad, ki prav v teh dneh praznuje 60 let delovanja, je v zadnjih desetih letih pomagal skoraj 760.000 ljudem v Sloveniji na podrocju zaposlovanja, izobraževanja, prijaz-ne javne uprave in na drugih podrocjih. Uspešni projekti, ki Sloveniji prinašajo dodano vrednost, državljanom pa zaupanje v njihovo upravljanje, so naš kljucni cilj tudi pri izvajanju evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Do leta 2023 ima Slovenija na voljo dobre 3 milijarde evrov razpoložljivih evropskih sred-stev, s katerimi smo do sedaj podprli vec kot 184 projektov, programov ali javnih razpisov v skupni vrednosti vec kot 900 milijonov evrov, ki imajo skupni cilj: rast in nova delovna mesta. Vec. Vir: http://www.eu-skladi.si V letu 2017 je pod okriljem nosilca pro-jekta Javnega zavoda Cene Štupar – Cen-tra za izobraževanje Ljubljana in partner-skih organizacij: DSO Grosuplje, Cankarje-va knjižnica Vrhnika in Zavod Oreli zacel delovati Vecgeneracijski center Ljubljana, ki predstavlja osrednji prostor zbiranja, informiranja in srecevanja v lokalnem okolju, njegov namen pa je druženje, ohranjanje in širjenje socialne mreže ter zadovoljevanje raznovrstnih potreb raz-licnih ranljivih ciljnih skupin, družin ter posameznih družinskih clanov v vseh živ-ljenjskih obdobjih. Projekt financira Ministrstvo za delo, dru-žino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropski socialni sklad, podpirajo pa ga tudi Mestna obcina Ljubljana, obcina Vrhnika, obcina Kamnik, obcina Grosuplje in obcina Ivancna Gorica. Vse delavnice so za uporabnike BREZPLACNE! Preverite aktualno ponudbo BREZPLAC-NIH delavnic in dogodkov (klik) Vecgeneracijski center Ljubljana Kje in kdaj jih najdete: Sedež: Kališnikov trg 12 Lokacije izvajanja aktivnosti v Ljubljani: Kališnikov trg 12, Linhartova 13, Vojkova 1 Delovni cas: od ponedeljka do petka med 8. in 18. uro Kontakt: 030 646 939 (Nina), 031 600 410 (Sabina), vgc@cene-stupar.si Kje ste izvedeli za program Ferfl? Za program Ferfl sva izvedeli preko Zavoda za zaposlovanje. Kako vam je program pomagal pri razvoju in realizaciji vase ideje, ce vam je? Najina ideja je bila pri vstopu v Ferfl program že dokaj razvita, saj sva se z njo prijavili na raz-pis Snovalec 2016 in prišli med finaliste ter program podjetniškega usposabljanja Podjet-nost je ženskega spola. Sodelovanje v progra-mu Ferfl sem si zapomnila po zelo motivirajo-cih predavateljih in predvsem po tem, da smo ves cas teorijo prenašali na naše ideje. Seveda si bom zapomnila tudi predstavitev ideje v Mestni hiši, saj je bila neponovljiva izkušnja. Vaš projekt je Unlock Ljubljana je zabavno izobraževalni produkt, »pobeg iz so-be« (»outdoor Escape pustolovšcina«). Lahko malo opišete projekt? Kaj pravzaprav pomeni outdoor Escape pustolovšcina? Unlock Ljubljana je zabavna pustolovšcina, ki poteka po starem mestnem jedru Ljubljane. Je igra, kjer ekipa odkriva znamenitosti na zaba-ven nacin in preko igre spozna, kako pomemb-no je sodelovanje. Dogodivšcina poteka zunaj, na svežem zraku in igralci se tako za nekaj casa odmaknejo od tehnologije, saj je med igro ne potrebujejo. Na volje je v slovenskem in angle-škem jeziku, tako da je primerna tudi za turi-ste, ki si želijo malo drugace doživeti Ljubljano. Letos smo igro tudi nadgradili, tako da lahko izvajamo teambuildinge za vecje skupine, za podjetja in šole. Kako je nastala ideja? Ines je velika ljubiteljica iger, jaz pa sem si žele-la ustvariti nekaj novega in zabavnega za turiste v Ljubljani. Leta 2015 sva se po dolgih letih do-bili na pijaci (bili sva namrec sošolki v osnovni šoli) in med pogovorom sva ugotovili, da lahko združiva moci in ustvariva zabavno in hkrati po-ucno igro po Ljubljani. Od ideje do vstopa na trg. Kako trnova pot je? Kaj vas je na tej poti najbolj presenetilo? S kakšnimi težavami ste se srecevali in kako ste jih premagali? Najina pot od ideje do vstopa na trg je trajala devet mesecev in v tem casu sva skoraj vsak dan raziskovali, oblikovali, popravljali in testirali najino idejo. V mrzlih zimskih dneh sva hodili po Ljubljani in iskali primerne lokacije. Pomaga-li so nama tudi prijatelji in sorodniki, ki so igro testirali. Po šestih mesecih trdega dela sva naji-no idejo prijavili na razpis Snovalec 2016 in ko sva prišli med finaliste, se nama je odprlo kar nekaj vrat. Dobili sva priložnost sodelovanja v programu Ferfl in podjetniškem usposabljanju Podjetnost je ženskega spola. Poleg tega pa je bilo za naju zelo pomembno povezovanje in sodelovanje z najinimi poslovnimi partnerji Enigmarium Escape room, s katerimi smo sku-paj razvili produkt do današnje oblike. Najvecja težava je bila, da sva imeli dobro ide-jo, v katero sva verjeli, vendar nisva imeli financ in nacina, kako jo spraviti na trg. Zakaj je to projekt z družbenim ucinkom? Kak-šen je družbeni ucinek? Unlock Ljubljana je igra, ki poteka na svežem zraku in brez uporabe tehnologije. Igralcem omogoca, da se sprostijo in zabavajo brez teh-nologije in se družijo v živo. Poleg tega uporab-ljamo veliko naravnih materialov, saj so naši pripomocki leseni. Igra ima tudi povezovalni ucinek, saj igralci sodelujejo in komunicirajo med sabo. Predvsem pa se zabavajo in spozna-vajo mesto. Kdo so uporabniki vašega pobega na svež zrak in kakšni so odzivi? Naši uporabniki so ljubitelji iger, skupine prija-teljev, družine in turisti ter podjetja in šole. Odzivi naših igralcev so vedno zelo pozitivni, saj se med igro zabavajo in se tudi kaj novega naucijo. Kakšne imate nacrte za prihodnje? Pri Unlock Ljubljana ves cas skrbimo za razvoj igre in letos smo zaceli širiti igro v ostala slo-venska mesta in tujino. To pomlad bomo igro zaceli izvajati na dveh novih lokacijah, v Mari-boru in Zagrebu. Še kakšna beseda za konec je vaša.. Radi bi se zahvalili za priložnost, da deliva naji-no izkušnjo z vami. Poleg tega pa vabiva vse, da nas poklicete in rezervirate svojo pustolov-šcino Unlock Ljubljana na naslovu www.unlock-ljubljana.si ali na telefonski številki 031 524 523. Intervju FERFL—Mevla Zukanovic in Ines Rotar Outdoor Escape pustolovšcina Podjetnici Mevla Zukanovic in Ines Rotar sta lani svojo idejo razvijali tudi v Podjetniški šoli v okviru Pro-grama Ferfl. Nastala je blagovna znamka Unlock Ljubljana – spoznajte Ljubljano v nepozabni pustolov-šcini na prostem, ki je igra z elementi koncepta pobega iz sobe. Med igro z elementi koncepta pobega iz sobe vas na pustolovskem popotovanju skozi staro mestno jedro caka sedem zabavnih preizkušenj, odklepali boste skrivnosti Ljubljane, spoznavali neznano, se pustili prijetno presenetiti, navdušeno vzklikali »hevreka« ter se v odlicni družbi nadihali svežega zraka in predvsem izvrstno zabavali! Igra je odlicna tudi kot “Team Building”. Pripravila: Barbara Bradac Fotografija: osebni arhiv Mevla Zukanovic in Ines Rotar Fotografija: Tadej Bernik Oddaja za zdravje je relativno nova. Kako je prišlo do ideje? Nastanek oziroma sama ideja »Oddaje za zdra-vje« je zelo zanimiva. Spomnim se, da je bilo enega decembrskega dne, ko smo se ustvarjalci oddaje (takrat nas še ni bilo v tolikšnem številu) pogovarjali o splošnem zdravju Slovenk in Slo-vencev. Vsi smo se strinjali, da je bilo vcasih manj bolezni, težav z zdravjem, nasploh vse je bilo do-kaj bolj enostavno. Zdi se, da se danes ljudje dnevno srecujemo s kopico vprašanj na podrocju zdravja, prehrane, kuhanja, bolezni, športa, stre-sa itd.… V nekem trenutku smo ugotovili, da ima-mo na slovenskem tržišcu ogromno raznovrstnih oddaj, ki sicer pokrivajo vsa našteta podrocja, vendar se še nihce ni spomnil, da bi vse skupaj združil pod eno streho. Tako je nastala Oddaja za zdravje, kjer v petih delovnih dneh gledalcu ponudimo prakticno vse informacije na podrocju zdravja; v ponedeljek je govora o boleznih, v torek o stresu in sprošcanju, v sredo telovadimo, v cetrtek kuhamo in v petek se pogovarjamo o hrani ter o aktualnih zdrav-stvenih temah. Kdo skrbi za vsebine in kdo pri oddaji sodelu-je? Za vsebine skrbimo prakticno vsi, oziroma vsak pokriva svoje podrocje za katerega je profesio-nalno usposobljen. Definitivno pa sta glavni idej-ni vodji in stebra celotne ekipe Sandi Bitenc ter Natalija Bratkovic, ki se ju marsikdo še spomni iz televizijske oddaje »Živa« izpred par let. Poleg Sandija, ki je certificiran strokovnjak za funkcio-nalno medicino in Natalije, katero lahko dnevno slišimo na valovih Radia City, so ostali clani še Marck Goran Lorencin, strokovnjak na podrocju fitnesa in prehrane, Petra Kmetec, inštruktorica pilatesa z 12 letnimi izkušnjami in Vlado Skledar, kuhar restavracije Takos. Trenutno se oddaja predvaja le na Facebooku (http://www.facebook.com/oddajazazdravje). Ali bo v prihodnje tudi kje drugje? Oddajo si je možno ogledati vsaki delovni dan, torej od ponedeljka do petka ob 18.00 uri na socialnem omrežju Facebook, kot tudi na naši spletni strani - http://oddajazazdravje.si/. Dose-gljiva je tudi na Vimeo in YouTube platformi, pod imenom »Oddaja za Zdravje«. Ali jo bo v bodoce možno videti tudi denimo na televizijskih zaslonih je trenutno težko govoriti, vse je odvisno od tega ali bo katera izmed naših ali celo tujih televizij izkazala interes za njeno predvajanje. Veseli bi bili seveda vsake ponudbe. Bi pa na tem mestu še poudarila eno zanimivo zadevo in sicer marsikdo se ne zaveda, da splet dandanes ponuja tako širok izbor možnosti za ustvarjalce video vsebin, ki jih televizija ne bo nikoli. Govorim predvsem o takojšnjem odzivu obcinstva in dosegljivosti kjer koli in kadar koli. Imamo pa tudi Instagram profil (oddajazazdravje), kjer je možno videti fotografi-je iz »back stage-a«, kakšne pozitivne misli se prav tako najdejo itd. Kaj je namen oddaje in kaj sporoca gledal-cem? Glavni namen oddaje je informirati ljudi o zdra-vju. Ljudem želimo dati nekaj vec, kot na primer klasicna kuharska oddaja. Nekako se lahko sma-tramo, da smo družbeno odgovorni, saj na nek nacin pocnemo vse zastonj. Sami si sestavimo vsebino, jo posnamemo, zmontiramo itd. Naš glavni cilj ni promocija katerega izmed posame-znikov, temvec ozavešcanje ljudi, da cetudi se danes kljub dnevnim »kiksom« naceloma dobro pocutimo in smo zdravi, ni nujno da bo tako, cez 10 ali 15 let. Takrat pa je vcasih že prepozno. Naj na tem mestu (ker je v maju – 16. maja na-tancneje – svetovni dan celiakije) izpostavim na primer vse vec govora o škodljivosti glutena in nastanku celiakije. Marsikdo nam rece, da preti-ravamo, da je vse skupaj prenapihnjeno iz strani medijev. Potem pa mi odgovorite, zakaj vedno vec otrok v osnovnih šolah zboli za celiakijo? Številke na žalost govorijo svojo zgodbo. Koliko oddaj ste do sedaj že posneli? Trenutno pocasi zakljucujemo snemanje prve sezone. Prva oddaja, ki smo jo poimenovali »Spoznavna Oddaja« je bila na sporedu v petek 17.2.2017. Ogledalo si jo je 509 ljudi, odziv ozi-roma doseg na Facebooku je bil odlicen, saj je objavo videlo kar 12.413 ljudi. Tisti, ki se ukvar-jate s Facebookom veste, da je to za neplacano objavo zelo velika številka. O tocnem številu od-daj zelo težko govorim, jih pa je bilo zagotovo že cez 50. Sicer v koncni meri številke niti niso tako zelo pomembne, fino je imeti dolocene podatke, da veš kam greš, ni pa sedaj to glavno bistvo. Bolj smo veseli iskrenih odzivov gledalcev, torej pripomb, pohval in pa seveda vprašanj na temo zdravja. Tega ni nikoli prevec. Smo pa z veseljem odprti za kakršne koli predlo-ge. Razmišljamo, da bomo v prihodnje v naše oddaje povabili kar nekaj gostov, tako, da bo zagotovo še bolj zanimivo, kot je bilo do sedaj. IRDO Intervju: Pija Vrezner Ozavešcajo malo drugace »Oddaja za zdravje«, je oddaja, ki jo gledalci lahko spremljate na socialnem omrežju Facebook, od ponedeljka do petka ob 18.00 uri. Idejni vodji in stebra celotne ekipe sta Sandi Bitenc ter Natalija Brat-kovic, ki se ju marsikdo še spomni iz televizijske oddaje »Živa« izpred par let. Oddaja je namenjena predvsem ozavešcanju ljudi o zdravem nacinu življenja. Pokriva pa 5 sklopov; bolezni, stres in sprošcanje, telovadbo, kuhanje ter aktualne zdravstvene teme. Vsak dan govori o enem izmed teh sklopov. Ker pri razvoju in vsebinah oddaje sodeluje tudi restavracija Takos, smo se pogovarjali z njihovo predstavnico za marketing, Pijo Vrezner. Pripravil: Primož Ademovic Pija Vrezner Fotografija osebe Oddaja ZA zdravje. Razmišljajmo lokalno in lahko se zgodi, da spremenimo svet Nedolgo nazaj je v svet prodrl glas ideje, ki se je porodila v malem kraju na severu Velike Britani-je. Še pred desetletjem jo je vecinsko mnenje ožigosalo kot dobro, a precej idealisticno zami-sel, do danes pa je iz nje izšlo svetovno gibanje po imenu Incredible Edible ali Neverjetno – užit-no. Da tudi v Sloveniji na lokalni ravni spreminjamo svet, dokazujejo številne podobne ideje, ki se izvajajo po posameznih obcinah. Pobudniki aktiv-nosti so praviloma posamezniki, ki jim ni vseeno v kakšnem svetu želijo živeti in kakšen svet želijo prepustiti v upravljanje svojim otrokom. Dober zgled je na primer skupnostni vrt v Murski Sobo-ti, ki so ga poimenovali Džabuka, kar v starem prekmurskem narecju pomeni jabolko. Vec. Vir: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Leto 2018 bo leto evropske kulturne de-dišcine Ce vas zanima izrabljanje interneta za cezmejno promocijo kulturne dedišcine se neposredno po-vežite z navedeno osebo v kateri izmed organiza-cij v omrežjih (networks), ki so vzpostavljena: Historic Villages Network Castles & Museums Network River Basins Network »Vedno smo iskali rešitve namesto izgovorov« Pavel Vrabec, generalni direktor medijske družbe Pro Plus, je letošnji dobitnik nagrade za oglaše-valsko osebnost , ki jo podeljuje upravni odbor Slovenske oglaševalske zbornice. Kot je povedal v intervjuju za MM, so zanj najvecja nagrada do-bri rezultati in uspeh podjetja. Vec. Vir: Marke-ting Magazin, 3. april Gregor Žakelj: Dobro oblikovanje za dobre na-rocnike Žakelj, ki med drugim dela za narocnike iz tujine, govori tudi o odgovornosti. O odgovornosti do narocnika in o širši družbeni odgovornosti. Nare- diti nekaj, kar požanje veliko trenutno pozor-nost, ni težko. Treba pa je razmišljati o dolgoroc-nih ucinkih našega dela. Vec. Vir: govori.se V Murski Soboti razglašeni zmagovalni vrtci in šole V Murski Soboti je potekal prvi iz trojcka zakljuc-nih dogodkov pod okriljem projekta Spodbuja-mo prijateljstvo. Projekt, ki ga društvo za traj-nostni razvoj Sobivanje izvaja s podporo družbe BTC in poteka že peto leto zapored, je otroke spodbudil k razmišljanju in ustvarjanju na temo prijateljstva. Najboljši med vrtci so bili : Vrtec Murska Sobota , Vrtec Dornava in Vrtec pri OŠ Puconci. Prva tri mesta med osnovnimi šolami so zasedli : OŠ Dobje in Vrtec Dobje , Waldorfska šola Maribor in OŠ Apace. Vec. Vir: pomurje.si Enakopravne, a bolj na papirju Ali so ženske res enakopravne? Ali imajo dovolj priložnosti, da se izkažejo kot vrhunske strokov-njakinje, spretne sodobne delavke, uspešne podjetnice, zaželene na odgovornih vodilnih me-stih in so pri vsem tem tudi z moškimi primerlji-vo placane ter seveda srecne družinske partneri-ce? Praksa tega povsem ne potrjuje, ceprav imamo v Sloveniji, kjer je placna vrzel (gre za svetovni fe-nomen, da so ženske za enako delo bistveno manj placane kakor moški) med najnižjimi na svetu in se, tako na pocez, razumemo kot super enakopravna družba. Vec. Vir: delo.si »Mehka merila« družbene odgovornosti posta-jajo poslovne spremenljivke Slovenska podjetja, ki prodajajo velikim indu-strijskim sistemom v Nemciji, se že spopadajo s pricakovanji partnerjev, da v svojem poslovanju upoštevajo nacela družbene odgovornosti. »Ni vec dovolj, da poda izjavo, kupci pridejo tudi po-gledat, kako se zadeve izvajajo v praksi,« pravi Andrej Kranjc Kušlan, direktor družbe Ekvilib. Vec. Vir: delo.si DO v Sloveniji CSR Europe objavlja seznam dogod-kov na podrocju DO CSR Europe (European business network for Cor-porate Social Responsibility) objavlja seznam do-godkov (seminarjev, webinarjev, konferencin drugih dogodkov) na temo družbene odgovorno-sti. Kot clan CSR Europe vam lahko Inštitut IRDO kot našemu clanu prepošlje dragocene informa-cije s teh seminarjev. Za dodatne vsebine nam pišite na clani@irdo.si, informacije vam bomo z veseljem posredovali. O zaposlovanju—nasvet s Harvarda Zaposlovanje je obojestranski proces, zato do-bro premislite o svoji koncni odlocitvi za delovno mesto. Ce je podjetje najelo kadrovnika, ki vas presoja in ocenjuje, morate tudi vi narediti po-dobno oceno podjetja. Kako to storite, preberite v clanku. Vir: Zavod Ypsilon Nemcija: Želijo zapreti pipico stranki, ki povelicuje nacizem Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je 7. aprila letos najavil zacetek postopka, s kate-rim želijo ustaviti državno financiranje skrajno desnicarske stranke NPD. Javno financiranje NPD je po njegovih besedah "neposredna inve-sticija države v skrajno desnicarsko hujskaštvo". Vec. Vir: Reporter Danska: uvedla oznako animal welfa-re na svinjini Danska je zaradi vse vecje skrbi potrošnikov gle-de pogojev v katerih se vzgajajo živali za prehra-no uvedla nov sistem oznacevanja mesa. Vlada je uvedla zakon s katerim se na svinjskem mesu, ki je eden od najpomembnejših danskih izvoznih artiklov, lahko podeli oznaka "Boljša skrb za živa-li". Bedre Dyrevelfćrd ali Better Anima, ali an-gleško Welfare je oznaka z enim, dvema ali tre-mi srci na embalaži. Eno srce pomeni, da so ime-le živali boljšo oskrbo od predpisanega zakon-skega minimuma, tri srca pa pomenijo, da je bilo v rejo živali vložen izjemen trud. Vec. Vir: http://www.agrobiz.hr "Nobelova nagrada" za okoljske juna-ke v roke slovenskega aktivista Letošnji prejemnik ugledne nagrade za okoljske aktiviste Goldman Environmental Prize, ki jo po-deljujejo že 26 let, je Slovenec Uroš Macerl, predsednik društva Eko krog. Vec. Vir: rtvslo.si DO v Evropi in po svetu Datum Naslov dogodka (konferenca, semi-nar, webinar idr.) 4.5.2017 Webinar: Business-led collaboration for refugees and migrants. Povezava. 11.5.2017 Webinar: EU update on SDGs implemen-tation plan. Povezava. 18.5.2017 Webinar: Sustainability outside of CSR departments and functions - the way to integration. Povezava. 22.5.2017 SDGs Conference: The Value for Europe at the European Business Summit. Povezava. 22.5.2017 CSR Europe General Assembly. Povezava. 23.5.2017 NPO Breakfast Meeting. Povezava. 31.5.2017 Webinar: Sustainable urban mobility. Povezava. 1.6.2017 Webinar: Progress on National Action Plans. Povezava. 1.6.2017 Open webinar: Tax Responsibility - pre-sentation of the self-assessment tool and kick off the learning network. Povezava. 7.6.2017 Webinar: Sustainable logistics. Povezava. 9.6.2017 Webinar: Let’s talk about sustainability outside CSR departments: invite your finance colleagues. Povezava. 14.6.2017 Workshop: Sustainable urban mobility. Povezava. 4.7.2017 Open webinar: Innovative Business Mo-dels - a new perspective on your com-pany. Povezava. Evropska okrogla miza o traj-nostni potrošnji in proizvodnji Tokratna 18. konferenca o trajnostni potrošnji in proizvodnji bo potekala na grškem otoku Ski-athos od 1. do 5. oktobra 2017. Konferenca je ena od najpomembnejših konferenc na tem po-drocju in spodbuja razprave o kljucnih vprašanjih trajnostne potrošnje in proizvodnje, izmenjavo misli, znanj, izkušenj in predlogov, pa tudi vzpo-stavlja evropsko skupnost za raziskave na tem podrocju in dobro prakso trajnostne potrošnje in proizvodnje. Namen tokratne konference bo spodbuditi raz-pravo med zainteresiranimi stranmi, torej podje-tju, javnimi zavodi, univerzami, inštituti in razi-skovalnimi centri, nevladnimi organizacijami, ma-limi in srednjimi podjetji, strokovnimi združenji ter ostalimi odlocevalci, torej vsemi, ki sodelujejo pri trajnostni potrošnji in proizvodnji. Vec o trajnostni potrošnji in proizvodnji, ki po-menita ucinkovitejšo rabo naravnih virov in ener-gije ter zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in drugih vplivov na okolje, lahko preberete v publikaciji Evropske unije od koder so povzeti tudi naslednji odstavki. Gre za to, da izdelke in storitve proizvajamo in uporabljamo na nacin, ki je okolju najmanj škodljiv. Namen je zadostiti temeljnim potrebam po izdelkih in storitvah ter dosegati boljšo kakovost življenja in zagotavljati zadostne vire za prihodnje rodove. Trajnostna potrošnja zadeva naš življenjski slog, nakupovalne navade ter nacin uporabe in odlaganja izdelkov in storitev. Trajnostna proizvodnja se osredotoca na zmanjševanje okolijskih vplivov proizvodnih pro-cesov in oblikovanje boljših izdelkov. Energetska ucinkovitost in ucinkovita raba virov sta podlaga za konkurencnost Evrope v prihodnosti. Trajnostna potrošnja in proizvodnja povecujeta potencial podjetij za preoblikovanje okolijskih izzivov v gospodarske priložnosti ter pri-našata prednosti tudi potrošnikom. Številni izdelki, ki jih kupujemo in uporabljamo vsak dan, pomembno vplivajo na okolje, od mate-rialov, uporabljenih za njihovo proizvodnjo, do energije, potrebne za njihovo uporabo, ter odpad-kov, ki nastanejo, ko se ti izdelki izrabijo. Ce želi biti sodobna družba dolgorocno trajnostna, mora-jo izdelki, ki najmanj škodujejo okolju, postati sprejet standard. Potrošniki imajo lahko pomembno vlogo pri var-stvu okolja s svojimi odlocitvami za nakup izdel-kov. Kupovati zelene izdelke je lažje, kot si lahko predstavljate. Obstajajo številni sistemi za ozna-cevanje, ki pomagajo potrošnikom pri izbiri z na-vajanjem podatkov o okolijski ucinkovitosti posa-meznega izdelka. Medtem ko zakonodaja EU, kot je direktiva o okolijski primernosti, zagotavlja teh-nicne izboljšave izdelkov, pa je oznacevanje ko-ristno za zagotavljanje kljucnih informacij potro-šnikom, da se na njihovi podlagi lahko odlocijo za nakup. Ne prezrite: »4thCSR Commu-nication Conference« Številne slovenske družbe v svoja letna porocila že vkljucujejo poglavje o družbeni odgovornosti oz. trajnostnem razvoju, nefinancno porocanje pa bo v skladu z lani sprejeto direktivo Sveta Evropske unije o razkritju nefinancnih in drugih informacij postalo obvezno z letom 2017 za sub-jekte javnega interesa z vec kot 500 zaposlenimi. Zagotavljanje trajnostne rasti že dolgo ni vec le modna muha, temvec sestavni del poslovanja številnih podjetij v svetu. Ce je tesno povezano s strategijo, lahko bistveno pripomore k dolgoroc-ni poslovni uspešnosti ter k izboljšanju financne-ga položaja podjetja. Z vami bi radi delili nekaj najnovejših informacij v zvezi z direktivo EU za razkrivanje nefinancnih in raznolikih informacij. Od januarja do aprila 2016, je Evropska komisija izvedla javno posvetovanje, na katerem je zbirala mnenja zainteresiranih strani o neobvezujocih smernicah o metodologiji za porocanje nefinancnih informacij. Sredi sep-tembra 2016 je Evropska komisija pripravila pov-zetek odgovorov na to temo, kar si lahko ogleda-te tukaj. Predvidoma do konca novembra bodo objavljene smernice Porocanja o nefinancnih in-formacijah. Obvešcamo vas tudi o postopku po katerem je CSR Europe predlagala drugim organizacijam, kot so GRI, IIRC, CDSB, EUROSIF in ostalim, da v skupnem pismu opozorijo organe EU, da so po- trebni spremljevalni ukrepi za podporo krepitev zmogljivosti podjetij in vlagateljev glede trajnosti, družbena odgovornost podjetij (DOP) in poroca-nje. Namrec, ce ne bodo sprejeti ukrepi, namena direktive, ki je izboljšanje notranjega trga v Evro-pi, povecati vpliv na poslovanje na družbo in po-novno pridobiti zaupanje, le tega ne bo mogoce doseci. 4. mednarodna CSRCOM (Komuniciranje družbe-ne odgovornosti podjetij) bo potekala med 21. in 23. septembrom 2017 na Dunaju. Mednarodna konferenca obravnava ideje, teorije, metodološke in menedžerske pristope ter študije primerov o strategijah družbene odgovornosti podjetij, njenem upravljanju in komuniciranju. Predstavlja lepo priložnost za spoznavanje, raz-prave in izmenjavo idej ter mnenj med znanstve-niki in praktiki. Komuniciranje družbene odgovornosti podjetij je proces razumevanja pricakovanj deležnikov, arti-kulacija politike družbene odgovornosti podjetja in upravljanje razlicnih komunikacijskih orodij z namenom posredovati resnicne in transparentne informacije o povezanosti podjetja ali znamke s poslovnimi procesi in aktivnostmi, socialnimi in okolijskimi zavezami in interakcija z deležniki. Vabljeni vsi univerzitetni raziskovalci in ucitelji in drugi, ki delujejo znotraj korporativnega komuni-ciranja, marketinga in menedžmenta, pa tudi praktiki, ki jih zanima družbena odgovornost pod-jetij, da sodelujejo v dialogu in postavljanju novih trendov. Vec. Vir: http://csr-com.org/ Nove prednostne naloge EU za trajnostni razvoj Evropska komisija je 22. novembra 2016 v Stras-bourgu predstavila strateški pristop k doseganju trajnostnega razvoja v Evropi in po svetu. V Spo-rocilu o novih ukrepih za trajnostno prihodnost Evrope pojasnjujejo, kako 10 politicnih pre-dnostnih nalog Komisije prispeva k izvajanju Agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in kako bo Evropska unija v prihod-nje uresnicevala cilje trajnostnega razvoja. V dru-gem sporocilu o novem Evropskem soglasju o razvoju sta predlagana skupna vizija in okvir za razvojno sodelovanje EU in držav clanic, ki sta skladna z Agendo 2030. V tretjem sporocilu o obnovljenem partnerstvu z afriškimi, karibski-mi in pacifiškimi (AKP) državami pa so predlaga-ni gradniki za novo trajnostno obdobje v odnosih med EU in AKP po letu 2020, ko se iztece spora-zum o partnerstvu iz Cotonouja. Trajnost je evropska blagovna znamka. EU ima mocan izhodišcni položaj in veliko izkušenj na tem podrocju ter visoko raven gospodarskega razvoja, socialne kohezije, demokraticne družbe in zavezo k trajnostnemu razvoju, ki je globoko zakoreninjena v evropskih pogodbah. Vendar je treba za ohranitev prihodnosti že danes sprejeti pravilne politicne odlocitve. Glavne sestavine novega strateškega pristopa Komisije, ki je bil predstavljen danes, so: Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope . Odgovor EU na Agendo 2030 bo vkljuceval delo v dveh smereh: najprej bo treba cilje trajnostnega razvoja vkljuciti v okvir evrop-skih politik in sedanje prednostne naloge Komisije, nato pa zaceti razprave o dopol-nitvi naše dolgorocne vizije in o poudarku sektorskih politik po letu 2020. . Komisija bo z vsemi razpoložljivimi instru-menti, vkljucno z orodji za boljšo pravno ureditev, zagotovila, da se bodo v obstoje-cih politikah upoštevali trije vidiki trajnost-nega razvoja, in sicer socialni, okoljski in gospodarski. . Da bi ustvarila dinamicno okolje, v katerem se bodo srecevali razlicni javni in zasebni deležniki, bo Komisija oblikovala platformo z vec deležniki, ki bo pomembna za nadaljnje ukrepanje in izmenjavo dobrih praks pri iz-vajanju ciljev trajnostnega razvoja v razlic-nih sektorjih. . Komisija bo od leta 2017 naprej redno poro-cala o napredku EU pri izvajanju Agende 2030 in vodila nadaljnje razprave o dopolni-tvi dolgorocne vizije za možnosti razvoja po letu 2020. Novo evropsko soglasje o razvoju . Predlog za novo Evropsko soglasje o razvoju odraža spremembo paradigme v razvojnem sodelovanju v okviru Agende 2030, ki so ji botrovali vedno bolj kompleksni in medse-bojno povezani izzivi današnjega sveta. . Predlog predstavlja skupno vizijo in okvir za ukrepanje vseh institucij in držav clanic ter se osredotoca na najrazlicnejše spodbudni-ke razvoja, kot so enakost spolov, mladi, trajnostna energija in podnebni ukrepi, na-ložbe, migracije ter mobilnost. . Cilj je povecati prepricljivost in uspešnost evropske razvojne politike ter njene ucinke, in sicer z izvajanjem skupnih analiz in strate-gij, skupnim nacrtovanjem programov, skupnim ukrepanjem ter izboljšanjem poro-canja. . Novo soglasje bi moralo zajeti vse dejavno-sti EU in njenih držav clanic, ki izhajajo iz razvojne politike. Primer tega pristopa je predlagani evropski nacrt za zunanje nalo-žbe, ki bo s pomocjo uradne razvojne pomo-ci dosegel povecanje financiranja iz drugih virov, da se ustvari trajnostna rast v korist najrevnejših. Poleg mednarodnih vrhunskih srecanj in konfe-renc iz leta 2015 v Adis Abebi in Parizu je med-narodna skupnost zdaj dobila nov ambiciozen okvir, ki bo vsem državam skupno omogocil re-ševanje skupnih izzivov. To je prvic, da cilji traj-nostnega razvoja zadevajo prav vse države sve-ta, in EU je odlocena, da bo imela na svetovni ravni vodilno vlogo pri njihovem izvajanju. Vec. Vir: Evropska komisija Izzivi in težave sodobne družbe Ris dvorec Rakican vabi na V. Mednarodno znanstveno konferenco na temo IZZIVI IN TEŽA-VE SODOBNE DRUŽBE, ki bo potekala od 3. do 5. julija v RIS Dvorcu Rakican. katere namen je predstavitev znanstvenih, raziskovalnih in stro-kovnih dosežkov ter primerov dobre prakse. Konferenca bo potekala kot interdisciplinarni dogodek, na katerem bodo svoje prispevke in posterje predstavili slovenski in tuji strokovnjaki ter znanstveniki. Vec. Vir: RIS Dvorec Rakican IN\VISIBLE CITIES 2017 Tretja edicija festivala In\visible cities bo v Gorici v Italiji potekala med 8. in 22. majem 2017. Le-tošnji festival ponuja refleksijo na temo Migraci-je: zgodbe, zaznave, izkušnje. Aktualna tema, ki je pogosto prikazana površinsko, še posebno v javnih naracijah, kar reproducira obstojece ste-reotipe in ne ponuja potrebnega razumevanja. Festival želi zato ponuditi priložnost alternativ-nim pogledom, stališcem in pripovedim. Na-men festivala je tako evropske umetnike spod-buditi k reinterpretaciji in transformaciji mest ter raziskati možnosti, ki jih ponujajo splet, mul-timedija in interaktivne tehnologije za promoci-jo in razvoj urbanih prostorov. Vec. Vir: Kulturno izobraževalno društvo PiNA Konferenca: ZDRAVJE DELOVNO AKTIV-NE POPULACIJE S konferenco Zdravje delovno aktivne populaci-je, ki bo potekala 22.septembra v Portorožu želi Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primor-skem opozoriti na zdravstvene probleme delov-no aktivne populacije, predstaviti aktualne štu-dije na tem podrocju in nove pristope, ki se upo-rabljajo v praksi. Rdeco nit konference bodo predstavljali aktualni problemi in izzivi na po-drocju preventive in promocije zdravja, ki bodo obravnavani v sklopu petih vsebinskih podrocij - sekcij konference: Duševno zdravje delovno ak-tivne populacije, Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije na podrocju javnega zdravja, Družbeni izzivi ohranjanja zdravja žensk, Problemi in izzivi v prehrani delovno aktivne po- pulacije, Telesna (ne)aktivnost in njen pomen za mišicno-skeletno in kardio-metabolno zdravje delovno aktivne populacije. Vec. Vir: Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primorskem BledCom 2017: Korporativna družbena odgovornost v hipermodernih casih Bled bo med 30. junijem in 1. julijem v Hotelu Golf gostil štiriindvajseti mednarodni simpozij o raziskovanju odnosov z javnostmi BledCom. Osrednja tema letošnjih razprav bo korporativna družbena odgovornost v hipermodernih casih (»CSR in Hypermodern Times«). Udeleženci z vsega sveta bodo poskušali najti odgovore na vprašanja, kot so: katere odgovornosti imajo podjetja in druge organizacije do posameznikov, skupnosti, okolja, ki nas obdaja, in planeta v celo-ti; kakšno vlogo imajo odnosi z javnostmi in stra-teško komuniciranje v tem kontekstu ter kakšno je stanje akademskega korpusa znanja na tem podrocju prakse. Vec. Vir: Marketing Magazin Trendi na podrocju družbene odgo-vornosti Mreža za družbeno odgovornost v sodelovanju z IEDC Poslovno šolo Bled organizira Mednarodno konferenco Trendi na podrocju družbene odgo-vornosti, ki bo potekala 30. maja. Letošnji na-slov konference je Družbena odgovornost in izzi-vi digitalizacije, vec informacij pa seveda sledi v prihodnjih mesecih. Vec in vir: Mreža za družbe-no odgovornost Brezplacni regijski posvet - »Promocija zdravja na delu v vsakdanji praksi« Vabljeni na brezplacni regijski posvet na te-mo: »Promocija zdravja na delu v vsakdanji praksi«, ki ga organizirajo Pomursko društvo za boj proti raku, Pomurska gospodarska zbornica, Znanstvenoraziskovalni center SAZU in RK Slove-nije Obmocno združenje Murska Sobota. Regijski posvet bo potekal 25. maja 2017, med 9.30 in 13.00 uro, v prostorih Pomurske gospo-darske zbornice (dvorana IV. nadstropje), Len-davska 5A, Murska Sobota. Prijavite se lah-ko najkasneje do 23. maja 2017. Vec. Vir: https://www.podjetniski-portal.si/ Omogocimo 100 mladim 6-mesecno prakso Predsedniku vlade dr. Cerarju je bila predstav-ljena zasnova projekta sekcije mladih manager-jev, ki bi 100 mladim omogocil 6-mesecno gospodarsko prakso. Med mladimi je še vedno 20.000 brezposelnih, stotim bi želeli omogociti, da namesto pisanja prošenj šest mesecev preži-vijo v enem do treh podjetjih. Tako bi se mladi v pol leta spoznali z delovanjem podjetja in real-nim trgom dela, podjetja pa bi dobila priložnost, da se povežejo z mlado, digitalno podkovano generacijo. Ce želite vec informacij ali ste zainte-resirani za sodelovanje v projektu, pišite na info@zdruzenje-manager.si. Vir: Združenje Manager Nacionalni teden prostovoljstva Za teden praznovanja prostovoljstva, ki letos iz-postavlja »Prostovoljstvo kot prostor vkljuceva-nja«, so do 8. maja odprte spletne prijave na Veseli dan prostovoljstva, ki bo 16. maja pote-kal na Prešernovem trgu in za dogodke, ki jih bo-ste izvedli v vašem kraju. Veselimo se druženja prostovoljcev, povezovanja med sodelujocimi organizacijami in predstavitev prostovoljstva ter številnih prostovoljskih organizacij. Namen Nacionalnega tedna prostovoljstva je praznovanje prostovoljstva, druženje prostovolj-cev, povezovanje med sodelujocimi organizacija-mi in predstavitev prostovoljstva ter prostovolj-skih organizacij. V tem tednu potekajo številni lokalni dogodki po razlicnih krajih Slovenije in vkljucujejo tako okrogle mize na aktualne teme povezane s prostovoljstvom kot predstavitve organizacij ter druge dogodke. 18. maja bo Obcina Gornja Radgona, gostila in tako omogocila izvedbo Slovesnega dneva pro-stovoljstva. Na prireditvi bodo podelili nazi-ve Junaki našega casa, Naj prostovoljec v javni upravi ter Prostovoljstvu prijazno mesto. Vec. Vir: Slovenska filantropija, nosilka Slovenske mreže prostovoljskih organizacij Zvezde start-up svetaprihajajo v Maribor! PODIM, ki je letos na sporedu že sedemintridese-tic, se je v zadnjih letih razvila v najvecjo in naj-bolj vplivno start up konferenco v Alpe-Adria regiji. PODIM se osredotoca na prebojne sile start upov in odkriva, kako start upi revoluci-onirajo naše življenje in poslovanje. Letošnja konferenca bo potekala 10. in 11. maja v Maribo-ru. Vec. Vir: podim.org Dogodki, konference Razpisi in priložnosti Pobuda Prostovoljci EU za humanitar-no pomoc: tehnicna pomoc za organi-zacije pošiljateljice –Razpis za zbira-nje predlogov –EACEA 09/2017 V okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoc je objavljen javni razpis, namenjen krepi-tvi zmogljivosti prihodnjih organizacij gostiteljic, da se pripravijo in odzivajo na humanitarne kri-ze. Poleg tega se bo zagotovila podpora ukre-pom za krepitev tehnicne zmogljivosti prihodnjih organizacij pošiljateljic, ki bodo sodelovale pri pobudi Prostovoljci EU za humanitarno pomoc. Skupni proracun, namenjen sofinanciranju pro-jektov, je ocenjen na 7.607.000 EUR. Agencija predvideva financiranje 22. predlogov. Posame-zni znesek nepovratnih sredstev bo znašal med 100 tisoc in 700 tisoc EUR. Rok za prijavo je do 3.7.2017. Vec. Vir: razpisi.info Objavljen javni razpis za podelitev Pri-znanja Republike Slovenije za poslov-no odlicnost (PRSPO) za leto 2017 Vse, ki vas zanima vpeljava modela odlicnosti EFQM v vaše delovno okolje ali prijava na javni razpis PRSPO 2017, lahko pridobite vec informa-cij na Uradu RS za meroslovje in se do za pred-stavitev javnega razpisa PRSPO 2017 ali brez-placno izvedbo delavnic z namenom spoznava-nja modela EFQM T: 01-224-0718, GSM: 041-721- 470 ali E: prspo.mirs@gov.si. Vabljeni k pri-javi na javni razpis PRSPO 2017 do 30. 5. 2017. Vec. Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Urad RS za meroslovje Javni razpis za najvišje dosežke v vzgoji in izobraževanju V Uradnem listu RS je bil 10. februarja 2017 ob-javljen Javni razpis nagrad Republike Slovenije na podrocju šolstva za leto 2017. Gre za najvišje državne nagrade na podrocju vzgoje in izobraže-vanja. Podeljujejo se predvsem za pomembne prispevke h kakovosti vzgojno-izobraževalne prakse ter razvoju organizacije vzgojno-izobraževalnega procesa, za uveljavljanje clove-kovih pravic, temeljnih svobošcin in humanizaci-je odnosov v šoli, za uveljavljanje pozitivnih vzgojnih vplivov ter za utrjevanje ugleda šole v okolju. Rok za sprejem pobud do 26.05.2017. Vec. Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Delovni preizkus za vse brezposelne V delovni preizkus se bodo odslej lahko vkljuce-vali brezposelni, prijavljeni pri Zavodu, ne glede na starost in trajanje brezposelnosti. Javno pova-bilo bo odprto do porabe sredstev, najdlje do 31. julija letos. Sredstva javnega povabila so še ve-dno na voljo, zato lahko delodajalci, ki želijo preizkusiti brezposelne na konkretnem delovnem mestu, predložijo ponudbo na obmocno službo Zavoda RS za zaposlovanje, kjer imajo svoj sedež. Sodelujejo lahko delodajalci, ki so pravne ali fizic-ne osebe, vpisane v Poslovni register Slovenije, in izpolnjujejo še vse druge pogoje javnega povabi-la. Vec. Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Javni razpis za sofinanciranje znan-stvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo Predmet javnega razpisa je sofinanciranje med-sebojnih obiskov slovenskih in avstrijskih razisko-valcev, ki izvajajo skupne znanstvenoraziskovalne projekte v letih 2018 in 2019 na vseh podrocjih znanosti. Predvideni obseg sredstev za realizacijo tega razpisa v celotni razpisni dobi 2018-2019 znaša okvirno 100.000,00 EUR. Agencija bo sofi-nancirala predvidoma do 30 bilateralnih projek-tov. Rok za prijavo je 31.5.2017. Vec. Vir: razpi-si.info Javni razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice za šolsko leto 2017/2018 Štipendije za deficitarne poklice so namenjene dijakom, ki se izobražujejo za poklice, za katere na trgu dela ni dovolj kadra, glede na potrebe delodajalcev. Vlogo bo možno oddati od 15.6.2017 do 20.9.2017. Predmet javnega razpisa je štipendiranje izobraževanja na ravneh izobra- ževanja in podrocjih, opredeljenih v Politiki šti-pendiranja, od šolskega leta 2017/2018 do izte-ka izobraževalnega programa. Vrednost razpisa je 3,6 milijona evrov. Vec. Vir: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republi-ke Slovenije Javni razpis za sofinanciranje delova-nja v mednarodnih znanstvenih zdru-ženjih v letu 2017 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje delo-vanja v mednarodnih znanstvenih združenjih v letu 2017, in sicer za: clanstvo slovenskih znan-stvenih združenj v mednarodnih znanstvenih združenjih – B1, udeležbe slovenskih predstavni-kov, izvoljenih za predsednike, podpredsednike, generalne sekretarje ali clane vodstvenih orga-nov mednarodnih znanstvenih združenj, na zase-danjih vodstvenih organov mednarodnih znan-stvenih združenj – B2. Kot pravocasne se štejejo tudi prijave, oddane priporoceno po pošti iz Slo-venije najkasneje do 12. 5. 2017 do 14. ure. Vec. Vir: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Re-publike Slovenije Javni razpis za (so)financiranje znan-stvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Združeni-mi državami Amerike v letih 2018 in 2019 Predmet javnega razpisa je (so)financiranje med-sebojnih obiskov raziskovalcev iz Republike Slo-venije in iz Združenih držav Amerike, ki izvajajo skupne znanstvenoraziskovalne projekte v letih 2018 in 2019 na vseh raziskovalnih podro-cjih. Predvideni obseg sredstev za realizacijo tega javnega razpisa v celotni razpisni dobi 2018-2019 znaša okvirno 300.000,00 EUR. Agencija bo (so)financirala predvidoma do 100 bilateralnih projektov. Rok prijave 17.5.2017. Vec. Vir: razpi-si.info Dodatni javni razpis za sofinanciranje projektov »Razvoj in izvajanje dolgih programov socialne aktivacije ter po-vezovanje z zaposlitvenimi programi« Predmet dodatnega javnega razpisa je sofinanci-ranje projektov v regijah/regionalnih enotah, v katerih na Javnem razpisu za sofinanciranje pro-jektov »Razvoj in izvajanje dolgih programov so-cialne aktivacije ter povezovanje z zaposlitvenimi programi« (Uradni list RS, št. 6/17), katerih aktiv-nosti bodo usmerjene v razvoj in izvajanje dolgih programov socialne aktivacije ter povezovanje z zaposlitvenimi programi. Rok za oddajo vlog je 22. 5. 2017. Vec. Vir: Ministrstvo za delo, druži-no, socialne zadeve in enake možnosti Še vedno na voljo sredstva za študije iz-vedljivosti inovativnih projektov malih in srednjih podjetij Javna agencija SPIRIT Slovenija obvešca potenci-alne prijavitelje, da je za 2. odpiranje vlog v okvi-ru Javnega razpisa »Dopolnjevanje SME instru-menta - Faza 1« na voljo 350.000 EUR sredstev. Rok za prijavo na 2. rok je 15. maj 2017. Vec. Vir: Spirit Slovenija Javni razpis za vzpostavitev vecnamen-skih romskih centrov Predmet javnega razpisa je sofinanciranje projek-tov vzpostavitve in delovanja VNRC, v katerih se bodo izvajale aktivnosti, namenjene krepitvi in izboljševanju socialno-ekonomskega položaja pri-padnikov romske skupnosti v Sloveniji, njihovi boljši družbeni integraciji ter izgradnji sodelova-nja in zaupanja z vecinskim prebivalstvom lokal-ne skupnosti. Namen aktivnosti, ki se bodo izva-jale v vecnamenskih romskih centrih, je zmanjše-vanje tveganja revšcine, dvig socialnih kompe-tenc, opolnomocenje in približevanje trgu dela ter aktivno vkljucevanje pripadnikov romske skupnosti v družbo v Sloveniji. Rok za prejem ponudb je 6. junij. Vec. Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti C Glass, http://www.freeimages.com Nova knjiga: Ustvarjalno recikliranje Nova knjiga: Mavrica izza duše Roman »Mavrica izza duše« je prvi del slovenske trilogije o diploma-ciji z naslovom »Dama v belem« in prihaja sedaj med bralce v uni-katni albansko-arabski dvojezicni izdaji. Knjigo, ki je zraven sloven-ske originalne izdaje izšla še v albanšcini in turšcini, je izda-la Založba Forma 7iz Ljubljane. Drugi del z naslovom »Iskanje izgub-ljene duše« je izšel pred kratkim pri isti založbi. Osrednja tema romana je življenje diplomatov, ki zaradi svojega iz-razitega socialnega položaja in posebnega nacina dela v tujih okoljih zahteva posebno ravnanje, visoko raven kulture in znanja, vse to pa je povezano s spremljajocimi motivi njihovega osebnega in še pose-bej custvenega življenja. Obe tematski niti izjemno poudarjeno ustvarjata svojevrsten Perpetuum ali celo igro, ki je neposredno in odkrito oblikovana in razvita filozofija življenja. Rojena je iz skic in spominov osrednjega protagonista v globokih razglabljanjih o okoli-šcinah diplomatskega dela in spreminjajocih se ravnovesjih med osebno zavzetostjo in zadovoljstvom kot tudi notranjo svobodo in poštenostjo. Založba Miš Milan Jazbec je profesor diplomacije, pisatelj in veleposlanik, ki trenutno službuje v Republiki Ma-kedoniji. 20. maja bo izšla nova knjiga USTVARJALNO RECIKLIRANJE. V knjigi boste našli vec kot 40 zanimivih, uporabnih in tudi poucnih izdelkov, ki jih lahko skupaj z otroki izdelate iz vsak-danje odpadne embalaže. Ob ustvarjanju lahko otrokom predstavite pomembne lastnosti umetnih snovi, možnosti in nacine njihove obdelave in predvsem spodbujate njihovo domišljijo in cut za ohranjanje narave. Poleg tega otroci ob igri z izdelki, ki so jih izdelali sami, spoznavajo razlicne nara-voslovne pojme in pojave, kot so teža, težišce, zracni tlak, veter, trenje, magnetizem … Knjiga je zato tudi bogat vir na-ravoslovno-tehnicnih vsebin za delo v vrtcih in osnovnih šo-lah. Predstavitvena stran: www.knjigca.si/ustvarjalno-recikliranje Avtor: Miha Zorec Za podrobnosti poklicite na 041 557 739 ali pišite info@knjigca.si PROJEKT, KI JE VEC KOT PROJEKT Ime projekta: Model M Slovenija: Karierno usposabljanje, zaposlovanje in podjetništvo za mlade Skrajšano ime: Model M Slovenija Trajanje: Projekt traja od 1. avgusta 2016 do 15. septembra 2018. Lokacija: Projekt se izvaja nacionalno, s poudarkom v sedmih statisticnih regijah po Sloveniji, program uspo-sabljanja mladih pa v naslednjih mestih: v Murski Soboti, Celju, Novem mestu, Ljubljani, Kopru, Bledu oz. Kra-nju in v Slovenj Gradcu oz. Velenju. Kljucni rezultati projekta: Za vecjo zaposljivost in zaposlenost želimo usposobiti vsaj 140 mladih in zaposliti vsaj 32 mladih v sedmih statisticnih regijah. Podporni partnerji: V projekt bodo vkljucene še druge nacionalne in regionalne mladinske, podjetniške in stro-kovne organizacije kot podporniki projekta. Vrednost projekta: 339.206,59 EUR Sofinancerji: Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Ope-racija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostna os: 8. »Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile«; prednostna naložba 8.2 »Trajnostno vkljucevanje mladih na trg dela, predvsem tistih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali us-posabljajo, vkljucno z mladimi, ki so izpostavljeni socialni izkljucenosti in mladimi iz marginaliziranih skupnosti, vkljucno prek izvajanja jamstva za mlade«; specificni cilj: 8.2.1 »Znižanje brezposelnosti mladih«. Na fotografiji: 2. generacija udeležencev projekta Model M, Maribor, 2014. OPIS PROJEKTA Namen projekta je, da mladim z usposabljanjem, mreženjem, svetovanjem in aktivno participacijo omogocimo, da ustvarijo svoje modele uspeha. S pomocjo prakticnih nasvetov strokovnjakov in podjetnikov bodo sodelujoci oblikovali lasten karierni ali poslovni nacrt in ga skozi mreženje s podjetniki in promocijo tudi uresnicili. Model M pomeni biti mlad in biti vzor drugim, kako inovativno najdeš zaposlitev ali ustvariš svojo lastno. S pro-jektom želimo: . povecati zaposljivost in zaposlenost mladih v starosti od 15. do vkljucno 29. let na trgu dela v vsaj sedmih statisticnih regijah Slovenije, . prispevati k vecji raznolikosti pristopov k zaposlovanju mladih in jim omogociti zaposlitev (inovativno is-kanje zaposlitve, ustvarjanje lastne zaposlitve preko lastne pravne osebe) s pomocjo podjetniških mrež, regijskih gospodarskih zbornic in kariernih centrov pri univerzah v posameznih regijah ter s pomocjo mla-dinskega dela in sodelovanja z nevladnimi organizacijami. . usposobiti regijske organizacije v mladinskem sektorju za naslavljanje in reševanje problema brezposel-nosti mladih in s tem na trajnostni nacin okrepiti kompetence mladinskih delavcev, mladinsko delo in nje-gov družbeno-gospodarski potencial, tudi s pomocjo Train the trainer programa zanje. V CEM JE FINTA MODEL-a M? Finte ni. Je samo spoštovanje soljudi, vracanje dostojanstva cloveku, prebujanje ustvarjalnosti in poguma v clo-veku, drznosti in ucenja preko pripovedovanja zgodb in analiziranja samega sebe. Gre za to, da verjamemo v cloveka. In ce ob tebi še vsaj nekdo drug verjame vate, ti bo zagotovo uspelo. In mi se vsakemu posebej posvetimo preko skupinskih predavanj, delavnic, ogledov dobrih praks, nacrtovanja in sve-tovanja. O poslu in še cem. O življenju, prijateljstvu, pomoci, podjetništvu, delodajalcih, zaposlenih, nevladniš-tvu, idejah, uspehih in neuspehih. Ucimo se, kako vstati, kako se pobrati, ce padeš in iti naprej. Ucimo se, da obupati ni treba, ker je mogoce najti še drugo pot, zlasti ce so ena vrata zaprta. In vrat je mnogo. Le vstati moramo s kavca in trkati, prositi, misliti, narediti, vrata odpreti. Ustvariti svojo prihodnost. Ce ne pri drugih in z drugimi, pa pri sebi in zase in z drugimi. Ceprav z malimi koraki. Tudi s temi se dalec pride… DOSEDANJE IZKUŠNJE V štirih letih izvajanja programa Model M v Podravju se je zaposlilo od 50-70 odstotkov vkljucenih udeležencev. Ce si želite skupaj z nami ustvariti boljšo prihodnost, se nam pridružite cim prej. Število udeležencev je omeje-no (20-40 v regiji), vkljucitev v program pa je enkratna priložnost za vas. Kdor prej pride, prej melje! Vabimo vas, da podprete vseevropsko akcijo Pakt za mlade, s katero poskušamo razlicne organizaci-je po Evropi skupaj s podjetji in izobraževalnimi ustanovami omogociti mladim izboljšati njihove spretnosti, znanja in možnosti za zaposlitev. Evropsko kampanjo vodi CSR Europe, Nacionalni part-nerski organizaciji CSR Europe za Slovenijo pa sta IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in MDOS- Mreža za družbeno odgovornost Slovenije, ki akcijo podpira. V Sloveniji je koordinator ak-tivnosti skupaj s podpornimi partnerji IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti. Ce tudi v vašem podjetju, organizaciji zaposlujete, izobražujete, spodbujate razvoj mladih, vas vabi-mo, da se nam pridružite. Preberite informacije v prilogi o evropski akciji Pact for youth (Pakt za mlade) in se pridružite orga-nizacijam, ki na te podrocju delujemo v Sloveniji. Pošljite nam vaše pismo o nameri za sodelovanje. Kmalu vas bomo povabili na prvo srecanje vseh podpornih partnerjev, na katerem bomo dogovorili možnosti prihodnjega sodelovanja in krepitve zaposlovanja mladih. Za vec informacij pišite na naslov info@irdo.si Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke - Družbenoekonomski okvir in osebne lastnosti družbeno odgovornih 1. knjiga, uredniki: Matjaž Mulej, Viljem Merhar, Viktor Žakelj, ISBN 978-961-6620-82-6 Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke - Informacije za odlocanje družbeno odgovornih 2. knjiga, urednika: Matjaž Mulej, Anita Hrast, ISBN 978-961-6620-84-0 Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke - Uveljavljanje družbene odgovornosti v vzgoji in izobraževanju 3- knjiga, urednika: Matjaž Mulej, Branka Cagran, ISBN 978-961-6620-85-7 NOVO: IZJEMNA TRILOGIJA – ŠTEVILNI AVTORJI: KER NAM JE MAR ZA NAŠE OTROKE IN VNUKE! IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti v (zelo konstruktivnem) sodelovanju s Kulturnim centrom Maribor izdaja trilogijo s tem naslovom s 53 avtorji. To je skoraj stota knjiga Kulturnega centra Maribor v zbirki Frontier in skoraj trideseta knjiga Inštituta IRDO. Izdajo sofinanciramo avtorji z namenskimi dotacijami, vabimo pa vas, da k našemu nadaljnjemu delu prispevate tudi vi z nakupom teh knjig in ali avtorskim sodelovanjem z nami v prihodnje. MOTO Prerokba Indijancev Cree: Šele, ko bo posekano poslednje drevo, šele, ko bo zastrupljena poslednja reka, šele, ko bo ujeta poslednja riba, šele takrat boste spoznali, da denarja ni mogoce jesti. Narava ne potrebuje ljudi, a ljudje potrebujejo naravo. Uredniki in avtorji upamo, da je množica zapisanih misli, zaradi katerih so vec tednov zasedali zelo številni ljudje v Parizu v novembru in decembru 2015, odsev gornjega starega spoznanja in njegovega dojemanja. Narocite knjige zase in vam ljube osebe na naslovu info@irdo.si cim prej. NEHAJTE SOVRAŽITI SVOJE OTROKE IN VNUKE ZBIRKA DRUŽBENA ODGOVORNOST Definicija družbene odgovornosti Kaj pomeni družbena odgovornost? Najpogosteje se koncept družbene odgovornosti pri podjetjih pojavlja na podrocju ravnanja z zaposleni-mi, vlaganja v skupnost (neprofitni projekti), sodelo-vanja s poslovnimi partnerji (dobaviteljske verige, družbeno odgovorni skladi itd.), odnosa do okolja (proizvodnja ekoloških izdelkov, …), tržišca (marketing z razlogom, sponzorstva in donacije itd.). V praksi prevec izstopa dobrodelnost, ki je v resnici važen, a droben delcek družbene odgovornost podje-tij in ljudi do pomoci potrebnih delov širše družbe. Družbena odgovornost podjetij (def. EU, Zelena knji-ga2001) zajema štiri kljucna podrocja: - pošten odnos do zaposlenih, - okolja, - širše skupnosti, - na trgu (do kupcev, dobaviteljev…), + Nujno: dobro nacrtovano in izpeljano vodenje. Poleg te je Evropska Unija pripravila smernice za dru-žbeno odgovornost ISO26000:2010. Dokument nava-ja, da je družbena odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje. Definicija DO po ISO26000:2010 je:»Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje, ki skozi pregledno in eticno ravnanje: - prispeva k trajnostnemu razvoju, vkljucujoc zdravje in blaginjo družbe; - upošteva pricakovanja deležnikov; - je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ravnanja; ter - je integrirana v celotno organizacijo in se izvaja v vseh njenih odnosih. OPOMBA 1: Dejavnosti vkljucujejo izdelke, storitve in procese.; OPOMBA 2 : Razmerja se nanašajo na dejavnosti organizacije v okviru polja njenih vplivov.« Sedem osrednjih tem Standarda za družbeno odgo-vornost ISO 26000:2010: clovekove pravice, zaposlo-vanje, okolje, eticno ravnanje, pravice potrošnikov, vkljucenost v skupnost in razvoj, vse pa povezujejo celostni pristop, soodvisnost in dobro vodenje. Vec o ISO26000 lahko preberete na spletni strani: https://www.iso.org/obp/ui/#iso:std:iso:26000:ed-1:v1:en VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJ-NOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vpli-vu na razlicna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se poveži-mo pri iskanju rešitev in njihovem udeja-njanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgo-vornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883, Fax: 02 429 71 04, e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.odgovoren.si, www.chance4change.eu