7-2006
76
na kratko predstavi tudi pohodni-
{ke in planinske poti po terskem 
delu Bene{ke Slovenije. Med 
avtorji prispevkov vsekakor velja 
omeniti doma~ina, Viljema ^erna, 
saj so na koncu knjige objavljene 
tudi njegove pesmi o krajih in `iv-
ljenju v Terski dolini (v vseh {tirih 
in gri~ev, stali so ti gradovi 
kakor slanina v nabodljani zaj~ji 
pe~enki.« O gorski naravi terskih 
krajev z vso silovitostjo spregovori 
naslednji stavek: »Veliko novoro-
jencev je med potjo v ^ento, kjer 
naj bi bili kr{~eni, umrlo, ker so 
star{i zdrsnili in z otrokom vred 
zgrmeli v ledenomrzle vode Tera.« 
O umiranju govore tudi legende, 
zgodbe o bajeslovnih bitjih. Tako 
denimo o gozdnem {kratu {kari-
fi}u in terskih ljudeh beremo: 
»Njihovi otroci ga ne bojo ve~ 
poznali, se ga ne bojo bali, jih ne 
bo odna{al v hosto, zanje ne bojo 
zvonili ve~ re{no zvonovi. Adio, 
{karifi}!« Ker pa so kraji lepi, 
samotni, staro`itni, predvsem pa 
ponujajo ~udovite gorske poti, 
morda z obiskom kak{no legendo 
uspemo tudi o`iviti. Po prebiranju 
knjige se bo poti v Tersko dolino 
te`ko upreti.
Marjan Brade{ko
100 let ko~e 
na Kamni{kem 
sedlu
Propagandni odsek PD 
Kamnik je ob stoletnici ko~e na 
Kamni{kem sedlu izdal li~no 
bro{uro, v kateri bralcu pred-
stavi zanimivo zgodovinsko pot 
znane planinske ko~e. Najprej 
se vrnemo na konec leta 1899, ko 
je Miha Kos, u~itelj na Homcu 
in ~lan Kamni{ke podružnice 
SPD, napisal prvemu predsed-
niku Kamni{ke podružnice SPD 
Josipu Mo~niku dva predloga oz. 
nasveta: naj podružnica postavi 
ko~o na Jermanovih vratih in 
najame »turistovsko ko~o« v 
Kamni{ki Bistrici. Dopis u~itelja 
Kosa je ohranjen, prav tako pa 
tudi dopis, s katerim je Me{~-
anska korporacija prepustila 
Kamni{ki podružnici prostor oz. 
jezikih). Pesmi govore o izginja-
nju, odhajanju, umiranju – o pomi-
kanju kazalcev ~asa nazaj. Izselje-
vanje, vojne, dokon~ni udarec pa 
{e potres leta 1976. A vendarle 
zadnje pesmi v knjigi dajejo 
slutiti prebujenje – njihova reli-
giozna motivika govori o bo`i~u, 
veliki no~i, o upanju. Nekatere 
pobude podobnih zagnancev (kot 
je denimo `upnik dr. Renzo Cal-
ligaro v Zavarhu) k sre~i prina{ajo 
sve`ega diha v kraje. 
Jedro knjige so jezikovne raz-
prave. Sloven{~ina je bila neko~ 
tam enakopravna z drugimi jeziki 
(znani ^ernjejski rokopis), kraji 
pa so enakomerno sprejemali tako 
slovenske kot furlanske izraze, saj 
so ljudje ̀ iveli odmaknjeno od ita-
lijan{~ine, uradnega jezika cerkve 
in dr`ave. Da so bili kraji neko~ 
mo~no poseljeni, govore {tevilni 
navedki iz zgodovine, denimo v 
znani monografiji Simona Rutarja 
Bene{ka Slovenija (iz leta 1899): 
»Na vseh rtih, kucljih in osamlje-
nih gri~ih najju`nej{ih obronkov 
bene{kih in julijskih Alp, zlasti 
po prihodu rek izmed gorovja 
Mlada, a izku{ena angle-
{ka plezalca Simon Yates in 
Joe Simpson v perujskih Andih 
opravita prvenstveni vzpon v 
zahodni steni 6356 metrov visoke 
Siule Grande. Zahtevnemu 
vzponu sledi sestop po izredno 
nevarnem grebenu ... Zgodi se 
nesre~a, ki se kon~a z grdo zlo-
mljeno Joejevo nogo. Plezalca 
izmu~ena in v vedno slab{ih raz-
merah nadaljujeta sestop. Med 
spu{~anjem ~ez steno se znaj-
deta v položaju, ki grozi, da se 
bo kon~al s padcem naveze ~ez 
steno. Simon se odlo~i in prereže 
vrv, tukaj pa se prava drama in 
zgodba {ele za~ne ... 
Vsak izmed plezalcev za~enja 
doživljati svoj pekel – Simon s 
svojim ob~utkom krivde v spustu 
~ez steno in v samoti baznega 
tabora, Joe pa v enem najbolj 
neverjetnih bojev za preživetje 
v zgodovini alpinizma. Simp-
sonova knjiga (naslov izvirnika 
»Touching the void«) je izredno 
spretno napisana in pretres-
ljiva, kot taka je kmalu po izidu 
postala svetovna uspe{nica. Po 
knjižni predlogi je ve~kratni 
oskarjevec Kevin MacDonald 
pred kratkim posnel dokumen-
tarec, ki tako kot knjiga pobira 
nagrade na vseh pomembnih 
festivalih. 
Knjiga je iz{la pri založbi 
Sidarta (www.sidarta.si) in stane 
4200 SIT.
Dotik praznine (Joe Simpson)
77
7-2006novice in obvestila
zemlji{~e za postavitev planin-
ske ko~e. Kamni{ko ko~o so tako 
za~eli graditi leta 1902, odprtje 
pa je bilo 12. 8. 1906. Kamni{ko 
ko~o, kot jo poznamo danes, pa 
so na kraju, na katerem je stala 
Franci Ekar pri 
ministru Janezu 
Podobniku
Minister Janez Podobnik je 
13. junija 2006 sprejel predsed-
nika PZS Francija Ekarja. Pred-
sednik PZS je seznanil ministra 
in njegove za to odgovorne sode-
lavce s hudimi posledicami, ki jih 
je povzro~ila sne`ena in nevarno 
plazovita zima. Ena najhuj{ih je 
opusto{enje, ki so ga plazovi nare-
dili na Okre{lju; med drugim so 
povsem uni~ili ~istilno napravo ter 
po{kodovali elektrovod in planin-
sko pot do Frischaufovega doma. 
Predsednik je ministru oddal 
tudi seznam za letos predvidenih 
ekolo{kih sanacij in investicij v 
planinske ko~e. PZS in planinska 
dru{tva glede na  ministrove dose-
danje obljube pri~akujejo, da bodo 
nekatere izmed teh graditev upo-
{tevane v razpisih MOP. Glede 
vpra{anja o navzo~nosti PZS v 
skupini za pripravo novega zakona 
o Triglavskem narodnem parku pa 
je bilo oblikovano stali{~e, da bo 
PZS delovala v izvedenski delovni 
skupini skupaj z zavodom TNP. 
To je zanesljivo najbolj{a oblika. 
Treba pa bo re{iti nekaj klju~-
nih strate{kih ekolo{kih vpra{anj 
glede nameravane elektrifikacije 
planinskih ko~ in tega, koliko {e 
pospe{evati mno`i~nost in kdaj 
bomo za~eli dosledno upo{tevati 
alpske protokole s podro~ja alpske 
konvencije, ki je bila podpisana 
tudi v na{i dr`avi.
Indok PZS
Tiskovna 
konferenca PZS
Planinska zveza Slovenije je 
30. maja 2006 organizirala novi-
narsko konferenco. Po kratkem 
uvodu predsednika PZS Francija 
Ekarja je na~elnica KVGN Roza-
lija Skobe predstavila novosti v 
KVGN. Predstavila je novo knjigo 
Narava v gorskem svetu, pri pri-
pravi katere je sodelovalo ve~ 
imenitnih sodelavcev, ki so bili ali 
so {e ~lani KVGN, ter u~benik za 
varuhe gorske narave in ponatis 
nekdaj zelo popularnega plakata 
Zavarovane rastline. Podrobno je 
predstavila tudi delo KVGN, ki 
je usmerjeno predvsem na izob-
ra`evanje novih kadrov – varuhov 
gorske narave – in ozave{~anje 
planincev po Sloveniji o pomenu 
varovanja narave. Komisija pospe-
{eno izobra`uje nove varuhe in 
jih seznanja tudi z Naturo 2000. 
Bro{uro Obiskovalci gora spo{tu-
jemo Alpsko konvencijo je pred-
stavil Milan Naprudnik. Nastala 
je v sodelovanju s preostalimi 
dr`avami ~lanicami CAA in je 
natisnjena v {tirih jezikih ~lanic; 
Alpsko konvencijo predstavlja na 
vsem razumljiv na~in. Idejo za to 
izdajo je dal Milan Naprudnik, 
financiranje pa je omogo~ila Repu-
blika Avstrija. Bo`idar Lavri~ je 
predstavil sodelovanje Planinske 
zalo`be pri izdaji strokovne lite-
rature PZS. V pripravi in tisku so 
zemljevidi in vodniki za Tr`i~, 
Bled, Bohinj, Dovje, Mojstrano in 
Preddvor, `e natisnjenih ali v pri-
pravi pa je {e nekaj drugih. Delo 
Mladinske komisije PZS, ki letos 
praznuje 50 let, je predstavil v. d. 
na~elnika Iztok Rojc, ki je opisal 
dosedanje delo MK. Ve~ o zazna-
movanju 50-letnice pa je povedal 
Du{an Pra{nikar; omenil je sre~-
anje, ki je potekalo 13. maja, in 
napovedal nove dogodke. Med 
njimi je posebno poudaril leto-
{nje sre~anje treh de`el, katerega 
osrednja tema bo delo z mladimi; 
to je v PZS nekaj posebnega, saj ga 
v nasprotju z razmerami v sosed-
njih dr`avah vodijo mladi. O delu 
Vodni{ke komisije in vodnikih 
PZS je spregovoril na~elnik VK 
Franc Gri~ar. VK zdaj zdru`uje 
nekdanje mladinske vodnike in 
planinske vodnike PZS. Programi 
so enotni in obsegajo delo v vrtcih, 
{olah in z odraslimi. Posebno je 
poudaril, naj pohodniki v gore, 
predvsem organizatorji izletov, 
anga`irajo vodnike PZS, saj je 
dokazano, da je na izletih pod vod-
stvom izku{enih vodnikov varnost 
udele`encev veliko ve~ja. Rudi 
Skobe pa je predstavil vzgojno-
izobra`evalno delo komisij PZS, 
prva, slavnostno odprli 23. 7. 1983. 
Knjižica prina{a {e nekaj drugih 
zanimivih ~lankov. Preberemo 
lahko spomine na za~etek gra-
ditve ko~e dr. Milana Orožna iz 
leta 1974. Sledi ponatis ~lanka iz 
Planinskega vestnika, ki opisuje 
odprtje (1906). Seveda marljivi 
Kamni~ani v svoji bro{uri niso 
pozabili objaviti vabila na odprtje 
ko~e, ki je iz{lo v glasilu Kam-
ni~an. Morda pa je {e zanimivej{a 
upodobitev Kamni{ke ko~e, kot 
si jo je po pripovedovanju pred-
stavljal slikar Maksim Gaspari. 
V ~lanku, ki je bil natisnjen v 
Planinskem vestniku l. 1953, je 
takratni glavni urednik prof. Tine 
Orel opozoril na pove~anje Kam-
ni{ke ko~e. Zanimivo branje nam 
postreže tudi s tem odstavkom: ... 
Prvotno so mislili na novo gradnjo 
v Klinu, potem zraven stare ko~e, 
nazadnje pa jih je pomanjkanje 
denarnih sredstev prisililo, da so 
se odlo~ili adaptirati staro ko~o 
... V nadaljevanju preberemo {e 
nekaj o graditvi popolnoma nove 
Kamni{ke ko~e, ki je »zrasla« 
sredi osemdesetih let. Knjižico 
krasi precej dokumentarnih foto-
grafij. Emil Pevec