PLANIRANJE V ITALIJI Držav.no planiranje gospodarskega raz-voja v ltaliji oziroma neposredni delež države t lastništvu iudu*trijskih podjetij je tako pomemben, da je mogoče svobod-no reči, da je med vsemi zahodnoevrop-skjmi državamd d.TŽa^voi sektor v Italiji najmočnejši im največji. DržarBa podjet. ja in dmžbe, v katerih ima država ve-čino delmc, zavzemajo ključne položaje. Zato odpade na diržavni sektor v ItaKji 80 odstotkov proizvodnje surovega žele-za in 45 odstotkov suroTega jpkla. nada-lje 80 odstcrtkov proizvodnih zmogljivosti ladjedelništva, 25 odstotkov proizvodnje žclezniš-ke opreme, 52 odstotkov rafinira-nja nafte, 80 odstotkov ekstrakcije želez. ne rude, 65 odstotkov žirega srebra, 100 odstotkor črnega premoga, 79 odstotkov cinta, 60 od^totkov skupne proravodnje kovin, "0 odstotkov električme enefgijc tn 1»ko daije. TaJio velrko sodelovajije v las-tnini in-dnsijrijskega potemciela ravaja držaTa z neposredno kontrolo srojTh miiiistrstev nad paznimi delniškimi družbami. poseb-no pa z manipuliranjem s >portfeljem del>nic<, ki pripadajo inštitutu za i-ndu-stpi>j.sk© rekonstTukcijo. V njegovih ro-kah je osredotočenih največ delnic itali-janske indttstrije, s katerim-i razpolaga država. Ta nstuoova mbstaja ae od I. 1933 in se je v začetku Ttkrarja'1« samo z ma-BipuHranjeBi z delnioami tistih podjetij. v kaiterih saoacjja je sodelovala in jiib je kasneje morala prevzeti. Danes se ta inštitut sploh ne ukvarja z Kkvidacijami, temreč s finansiranjem investicij, s čimer opravlja v imenu države vlogo regula-torja planskega razvoja. Za razna pod-ročja gospodarskega žirljenja je inštknt u«tanovil posebna telesa, ki ni«o >opera-tivne dTužbe«, temveč samo lastni'ki del-nic posameznih podjetij. Ta telesa so io-rej prav tako tudi organi planiranja. Taki pogoji so, kar je razumJjivo, omo-gočiLi planiranje investioij iz enega sre-dišča. Fodjetja, v katerih sodeluje drzar-ni kapital, so imela prednost pri dajanju dolarskih posojiil od ameriške eksportno importne banke in iz programa ameriške držaTne pomoči Haiiji ia tako se je drža-va pojavljala kot velik lnTestitor. Razen tega so tudti sel^kcionirali investicijske projekte. Država je ie možnosti izkori-stila in je dala prednost črni metalupgiji, energetiki in »tatKrranjski graditvi. Razen metod neposrednega planiranja, ki jih tako uresničnje, razpolaga država tudi z drugimi sredstvi. To je predvsem pwnemben delež t bančnem sistemu. V osmih -velikih bankah. pri katerih je kon-oentriranih 54 odstotkov skupnih vlog v^eh bančnih tistanov. ki se ukvar-jajo s kratkmočnim kreditom in drugi-lai bančni-mi posli iz svojih sre