6. Umetnik in opica.
Umetnik-glasbenik je izvabljal iz glasovirja divno-doneče skladbe, zdaj mile kakor pihfjanje lahkega vetriča, zdaj zopet burne in pretresujoče kakor viharjev hrum.
—    28    —
Na vrtnem drevesu tik okna je čepela opica in je svdjo pot grajala igranje s prsti, češ da je pretiho. PoišČe na dvorišču težko kladivo in spleza na prejšnje mesto. Godrnja dalje in komaj pričakuje, da odide utnetnik. Za-podi kladivo v sobo in se zažene še sama za njim. V sobi pograbi kladivo z obema rokama in jame silovito udrihati po tipkah; toda tipka za tipko odleti, strune popokajo, a o ubranih glasovih ni bilo razen hrepečega hrušča niti sledu.
Prevarana je opica srdito treščila kladivo skozi okno in osramočena zbežala na vrt.
Ne presojaj, česar ne uineŠ!                                           Zvonimir Masle.