77. Številka. Ljubljana, v sredo 5. aprila 1899. XXXII. leto SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan tvačer, izimfii nedeljo in praznike, ter velja po poflti prejeman aa avstro-ogorske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brea pošiljanja na dom za vi»e leto 13 gld., aa Četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta, — Za tuje dežele toliko vefi, kolikor poBtnina znaša. — Na naroCbe, brea istodobne vpoSiljatve naroCnine, se ne ozira. — Za oznanila plaCuje se od Btiriatopne petit-vrste po 6 kr, ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr, Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj bo izvold frankovati. — Rokopisi ho ne vraCajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu št. 12. Opravniatvu naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga ■& 12. Telefon aH. ti-k. Proti konsumnim društvom. (Govor dr. Tavčarja v deželni zbornici dne 5. aprila t. I.) Visoka zbornica! Hvaležni smo gospodu poročevalcu, daje pri deželni kulturi svoje poročilo oprl na širšo podlago in da ni zmetal dotičnih rubrik iz našega slabo-znanega letnega poročila na kup, proseč nas, da naj vse to blagohotno vzamemo v poslanišk« i svojo vednost. Je pa tudi oddelek letnega poročila, posvečen deželni kulturi, veliko pomenljivejši in zanimivejši nego so tega poročila drugi oddelki, pri kojih dotični gospod poročevalec dostikrat nima druge rešitve, nego da malo potolče po rebri h zaspanemu in lenemu našemu deželnemu odboru, ki je bil v visoki ti zbornici Se tolikokrat na klop položen, da že skoro več palice ne čuti, kadar mu pade na hrbet. Poročevalec o „ deželni kulturi" ima lažje stališče, in tvarina, o kateri mu je razpravljati, mu nehote sama raste pod roko, ker je različna in mnogobrojna, kakor ni jedna druga tvarina iz letnega poročila. Poglavje „o deželni kulturi" daje letos in dajalo je tudi prejšnja leta spričevalo visoki zbornici, da je na tem polju bila si v svusti velike svoje naloge, in kdor je pravičen v svoji sodbi, mora priznati, da je deželni zbor kranjski na polju deželne kulture veliko dosegel, in da je v tem pogledu podvrgel se žrtvam, kakor jih marsikatera druga bogatejša kronovina ni hotela prevzeti. Brezštevilne rubrike .deželne kulture" pomenjajo ravno toliko žrtev za deželni zaklad; in ker se te rubrike od leta do leta množe, hitrejše od gob po dežji, tičimo kakor druga leta tudi letos pod utisom, da ne bodemo mogli ostati dolgo več pri dosedanjem desperatnem gospodarjenju, pri kojem so se izdatki za deželno kulturo neprestano pokrivali iz tekočih deželnih dohodkov, ali pa z napravo visečih dolgov, ki še sedaj kakor mora tlačijo deželno gospodarstvo. Upajmo, da sveti duh razsvetli naš finančni odsek, da vsaj letos stori sklep, ki bode enkrat za vselej odpravil zgoraj omenjeno tesno-srčno in zastarelo gospodarjenje. Na drugi strani nas pa dolga vrsta rubrik deželno kulturo tudi letos živo spominja okoljščine, da smo nekaka višja kmetijska komora, ki svojo skrb v prvi vrsti posvečujemo kmetskerau stanu. In zastopniki rne.it in trgov nismo, dasiravno za svoja mesta v zbornici le malokdaj staknemo odprte roke, skoraj nikdar ugovarjali proti veliki rado-darnosti, koja se je vsipala na kmetske pokrajine, in tu in tam rodila vero, da v visoki ti zbornici zastopniki kmetskih interesov vse dosežejo, zastopniki mest in trgov pa ničesar. Od nekdaj imeli smo zastopniki mest živo prepričanje, da morata kmet in me.ičan v soglasju živeti, ker imata oba ravno to* liko, kolikor neobhodno za življenje potrebujeta. Od nekdaj smo poslanci v ti zbornici postopali tako, da se je kmetskemu stanu dajal prvi in glavni pomen, ker si je bil vsak izmej nas svest, da se, kar se stori za kmeta, stori za celo deželo! Na misel nam ni nikdar prišlo, da bi proti kmetu nahujskali meščanstvo, kakor se hujska dandanes kmet proti meščanstvu. Iz tega mirnega in soglasnega delovanja cele zbornice izhajala je nekaka gospodarska organizacija za celo našo deželo. Odpirala so se nova občila, napravIjali vodovodi, urejala vodovja, in druge take koristne naprave, od kojih bode imel naš kmet dosti več koristi, nego mu je morejo donašati vaša konsumna društva. Ti mirni časi lepega soglasja pa so pri kraju, ker se je dandanes takoimenovana katoliška stranka polastila gospodarske organizacije koje prvi namen je ta, našega kmeta izolirati, ter ga postaviti v ostro nasprotje z našim meščanstvom, in pred vsem s tisto posvetno inteligenco, ki je bila glavna moč vsakega naroda, inje tudi glavna moč slovenskega naroda. S tem, da tirajo katoliški organizatorji našega kmeta v ravnokar omenjeni nasprotstvi, s tem se ob jednem izpodkopuje tudi tisto, kar je visoka ta zbornica zastavila in kar še sedaj zastavlja na korist deželni kulturi. Čisto resnično j e namreč, da vse tisto, kar imenuje naše letno poročilo »deželno kulturo" nimahuj- šega nasprotnika, kakor je katoliško gospod arka organizacija. Zategadelj je bilo prav umestno, da je gospod poročevalec dotaknil se perečega vprašanja te organizacije ravno pri deželni kulturi, in hvaležni smo mu, da je prvi v ti zbornici izpregovoril besedo o stvareh, o kojih bilo bi greh še na dalje molčati. Zategadelj dovoljujem si tudi jaz nekoliko besed o ti organizaciji spregovoriti, jo pojasniti od različnih strani ter tako dokazati, da bode ta organizacija v kratkem uničila celo „de-želno kulturo" in sicer zategadelj, ker ne bo uničila samo malega trgovca, kojega pri nas itaknikdo ne brani, temveč uničila bode pred vsem tudi našega kmeta, kojega tudi pri nas na videz vsak brani, de fakto pa izkorišča! Pred vsem velja to o katoliških gospodarskih organizatorjih, kar hočem v sledečem dokazati. Naša kat.ol. stranka je posebno ponosna na tako imenovano gospodarsko organizacijo. Ta organizacija je alfa in ornoga, njenega političnega življenja, na njo je ponosna Čez vse mere, in radi nje nas liberalce dostikrat psujejo s starčki, ki ne čutimo več teka časov, ter slonimo kakor stare metle v kotu. Mladost in čilost je sedaj samo še pri katoliški stranki, vsaka druga stranka je tako slabo in staro blago, da bi je Človek niti v konsumnih društvih katoliške stranke več spečati ne mogel. Brezmiselnost bi bilo, tukaj se pričkati s katoliškimi organizatorji. Oni vzeli so mladost v zakup, nam pa so odkazali starost. Res je! Pri svoji gospodarski organizaciji so še mladi, in pri vsem tem hrupu in hrušču podobni so kmečkemu mladiču, ki napaja v gos-silni žejne svoje prijatelje, jim plačuje godce ter počenja vse mogoče kmečke baharije. Drugo jutro, ko je konec veselja, prebudi pa se za kakim plotom, in glava ga boli; in žepi, ko jih preišče, so prazni do zadnjega beliča. Bojim se, da se bode ta hrupna gospodarska organizacijo ob svojem času ravno tako žalostno končala. Nekatere katoliške gospode, ki sedaj najbolj kriče, bode zelo glava bolela, slovenski kmet, kojega so imeli pri svoji organizaciji kot neka- kega nkunca za poskuse" bode pa š e v 11 i k o b o! j bolehal — na praznih žepih. Pri gospodarski organizaciji, iz koje zajema katoliško-naro Ina stranka svojo mladost, človek ne ve.akaj bi bolj občudoval, ali tisto velikansko površnost in tisto brezmejno polovičarstvo, s koji in se je ta stranka podala na svojo organizatorično delo, ali pa tisto bolehno slovensko samo-ljubje, ki pri vsakem početju živi v veri, da je vse tisto, kar je dobro in priležno za velike svetovne narode, dobro in priležno tudi za mali narod slovenski. Brez šale, polovičarstvo in površnost sta glavna znaka te imenitne gospodarske organizacije, ki je kar čez noč — ker je tako dopadlo mlademu odvetniku — prestopila meje naše dežele, ter bode brez dvojbe v kratkem, kakor drugi Mida, na kraški naši zemlji vse v zlato spremenila, kar bode v roke vzela! Kar prodajajo ti gospodje za pristen sad svojega lastnega duha. vse to so vzeli iz tujine, in sicer iz Nemčije. Vzeli so v roko nemško knjigo, in hitro in površno so nekaj iz nje prepisali, prenesli vse to na slovenska tla, ter se pobahali, da Slovence na Kranjskem gospodarsko organizujejo. Resnica je. zadrušLvo na Nemškem, naj že pripada k Offenbachški ali Neuvvied-ski organizaciji, je na svojem pravem mestu Ali to zadruštvo je oprto na premišljeno podlago, in tudi ni naenkrat nastalo ker se dotično zadružniško gibanje zasleduje že od leta 1867. sem. Prebrisani možje, ki so polagoma or-ganizovali nemško kmetiško zadružništvo niso bili politični špekulantje, pač pa pravi in resnični dobrotniki svojemu narodu. Vedeli so pa prav dobro, da veljajo za kme-tiške zadruge posebna načela, proti kojemu se ni varno pregrešiti, če naj zadruga sama v nevarnost ne zagazi. Ta načela leže na roki, in samo nevedneži, ki vodijo katoliško gospodarsko organizacijo na Kranjskem, jih ne poznaj o! Kaj je dalo na Nemškem povod kmetiškim zadrugam, ki se pečajo z nakupom blaga? Odgovor je lahak : oderuštvo LISTEK. „V imenu znanosti". (Spisal D. M.) Tako se je zavaroval pisatelj .Cvetja s polja modroslovskega" zoper formalno zelo ostro, a v bistvu popolnoma opravičeno kritiko, ki jo je priobčila nedavno »Edinost". Dasi se je povedalo že v omenjeni kritiki, zlasti pa v zadnji številki .Ljubljanskega Zvona", kar se da splošno reči o .našem- modroslovju, vender mislim, da ni odveč, če si pogledamo nekatere posameznosti v .Cvetju" natančneje; potrebno je to tem bolj, ker pisatelj tako ponosno povdarja svoje — znanstveno stališče. Da bi se bavili z vsemi .dokazi", katere gospod pisatelj za svoje grandijozne trditve kar stresa iz rokava — koneo njegovih dokazovanj se navadno glasi v nekakem refrenu : To je tako jasno in samo ob aebi umljivo, da nobena zdrava pamet ne more drugače misliti I — tega ne bo nihče zahteval, kdor je moral kdaj na kaki srednji loli poslušati jednakih modro-•lovcev jednake dokaze. Opozoriti hočemo samo na nekatera mesta v .Cvetju", ki so prava karikatura znanstvenega stališča, ki je pisatelju baje mer oda j no. Nad vse je znanstvena razdelitev mo-droslovja in modroslovcev v dve poglavitni vrsti: v „pravo" in .krivo" modro-8lovje, v .prave" in .krive" modroslovce. Izmej pravih se navajajo Platon, Aristotel, Avguštin, Tomaž in še nekateri .mali", prav kakor preroki. Neki mojih tovari še v -bogoslovcev je označil nekdaj .pravega" mod rosi o v ca Tomaža Akv. tako-le: .Čudim se, da se sv. Tomaž na vseučilišču več ne predava; on dene vse druge posvetne filozofe v Žep". Vsi drugi, ki so v »Cvetju" v veliki večini, so „krivi 1" Čudno se mi zdi pri tej razdelitvi le to. da velika večina krivih modroslovcev našemu pisatelju jako malo šteje, dočim navaja pri svojih trditvah o neumrjočnosti duše, o bivanju osebnega boga in dr. baš mišljenje velikanske veČine človeškega rodu, ki se po njegovem mnenju v takih vprašanjih ne more motiti, kot nekako potrdilo aa tvoje nauke. Vai modroslovci in veliki misleci to v popolni zmoti, samo naivnim množicam sije luč čiste in neskaljene resnice. Ce bi hoteli biti hudobni, vprašali bi pisatelja, zakaj da je prebiral in proučeval razne — gotovo tudi „krive" ! — modroslovce, zakaj ni raje vprašal kakega gorenjskega kmeta kako je s takimi stvarmi, kje je resnica, kje ne? Ali pa bi bil sklical kje na Notranjskem ljudski shod in dal na glasovanje, je-li človeška duša neumrjoča ali ne. Gotovo bi bila .ogromna večina" za ne-umrjočnost; in gospod pisatelj bi imel svoj „dokaz" črno na belem in lahko bi se nanj skliceval napram vsem „krivim" filozofom in dvomljivcem . . . Toda pustimo šalo in vprašajmo se resno: Ali bi mogel modroslovec, ki mu je merodajno jedino le znanstveno stališče, zapisati stavek, kakoršen je ta-le: .Ko modroslovec tako razlaga človeško naravo, sme biti tem mirnejši, čim večje Število ljudij je, ki misli jednako s preprosto pametjo, kakor on znanstveno. In to število ljudij je tako ogromno, da lahko rečemo: vse človeštvo tako misli, in to najbolj potrjuje naš nauk." Ali: »Vsi ljudje (ako izvzamem materija-liate) ae prepričani, da ao neurarjoči; vai se pa v tem ne morejo motiti, drugače bi človek ne bil sposoben za resnice". Se-li more sploh govoriti o prepričanju, kjer imamo opraviti z verskimi slikami posmrtnega življenja, kakor jih je rodila domišljija, gnana po čuvstvu? Za take slabotne bilke se mora loviti dokazovalec, ki hoče iz neznanstvenih namenov nekaj dokazati, kar se dokazati ne da. Taka mesta v .Cvetju" me spominjajo na dokaz v Goethejem „Faustu": „Der Teufel muss doch et\vas sein, \Vie giib's denn sonst auch Teufel!u Malo znanstvena je lahkota, s katero govori gospod pisatelj o spoznavanju in o resnici. Nič mu ne dela posebnih težav, vse mu je jasno in gotovo, povsodi govori o trdnem, gotovem spoznavanju, tudi tam, kjer v resnici niti gotovo domnevanje ni na mestu. Ni treba, da bi bili zagovorniki smešnega, samemu sebi nasprotujočega skepticizma, vender tako lahka in jednostavna kakor se zdi gosp. Lampetu, pa stvar vender^tjt ni. Dobra volja in dober namen še n0*1 dostujeta! Če smemo govoriti na spoznavanju neumrjočnosti, tedaj vsaka pajčevina — aolidno platno t (Koneo prlta,} z blagom. Kakor je oderuštvo z denarjem rodilo kreditne zavode na korist nemškemu kmetu, iatotako mu je oderuštvo z blagom, roddo takoimenovane nakupilne zadruge. Kaj je oderuštvo z blagom, o tem ni treba posebej razpravljati, da si pri tem nimam v mislih tiste Haške, tiste zelene rlaŠke olja, katera, odkar je konsumno društvo v Metliki, tako i/.vrstno služi prijatelju Schwei-gerju pri njegovi solati! To oderuštvo prikazuje se v življenji na dvojen način: prvič s tem. da se 7a blago zastavljajo neprimerno visoke cen«1 ; na drugi strani pa s tem. da se za te cone dobiva blago, ki je v svoji kvaliteti slabo, ali pa še celo fal^ilioirano. Tako oderuštvo — in to vendar vsak sprevidi — pa je mogoče le v deželah, kjer imajo svoje lastne fabrikacije, ki blago v ogromnih množinah producirajo in kjer so bogati fabrikantje v različnih trustih, koje kujejo med sabo, v položaju, za slabo blago konstitujirati umetne visoke cene. N*a drugo stran pa se gre potem za blago, kojega ne potrebuje celi svet, pač pa izključno samo ta ali oni stan, in sicer v velikih množinah, tako, da se falsifi racija še vedno izplača, in da je tudi lažje mogoOe, ker dotičnega blaga, ker služi le za specijalne namene, ne pozna celi svet. Naravno je, da se na primer umetno gnojilo lažje falzificira nego vreča moke! če sedaj presojamo organizacijo teh nemških zadrug, opazimo takoj, da se res brez vsake izjeme gibljejo v mejah gotovih principov, kojih nikdar ne pokončajo. Prvi princip obstaja v tem, da se kmetiške nakupovalne zadruge pečajo jedino le z nakupovanjem blaga, kojega samo kmet v svoji stroki kot tak potrebuje. To so umetna gnojila, tečna redila, kmetska orodja in stroji: naravnost izključeno pa je manu-faktursko, kolonijalno blago, in pred vsem tudi vino. Da sme pri nemških konsumnih zadrugah samo tako in jednako blago v pošte v priti, izvira ravno iz dražega principa, na kojega so oprta, iz principa, da ima zadruga, če ji je upati na dolgo in vspešno delovanje, opuščati vsako špekulacijo. Zategadelj je izključena trgovina z vsakim blagom, kojega cena je v teku leta različnim konštelacijam podvržena, in izključena je trgovina z blagom, pri kojem se naprej določiti ne da, kako kvantiteto bodo, zadružniki faktično potrebovali. Zatorej velja za načelo, da sme zadruga samo toliko blaga nakupiti, kolikor so ga zadružniki pri nji poprej naročili. Tem zadrugam se toraj ne bode tako pripetilo, kakor se je pripetilo konsumnemu društvu v Žireh. ki je lansko leto nakupilo v špekulacijske namene vagon tižola. Potrebovalo pa je samo pol vagona, druga polovica pa še dandanes plesni v kleti nekega oštirja na polupoti mej Škofjo loko in Žirerni! Tretji princip nemških zadrug je ta, da smejo blago jedino le za svoje zadružnike kupovati, zadružniki pa so zopet zavezani, da blago, ki se pri zadrugi dobei ne smejo nikjer drugje kot ravno pri svoji zadrugi kupiti, oziroma naročiti. Pri nas pa konsurana društva ravno v tem pogledu največ greši'; glavno kupčijo vodijo ravno z nezadružniki, ter napravljajo pri tem konkurenco malemu trgovcu, ki je težko obdaren in ima pri tem še za svojo rodbino skrbeti. Četrto načelo, po kojem se nem-Ska konsumna društva strogo ravnajo, predpisuje, da se v konsumiem društvu ničesar na upanje ne proda, in tudi ničesar na upanje ne kupi. Ta princip je tako moder, da si skoraj zdrave zadruge brez njega misliti ne moremo. Kar zadruga naroči, plača takoj, in kar zadružnik od nje kupi, mora ji istotako takoj poplačati. Kredita zadruge ne poznajo, posebno ne nasproti svojim zadružnikom, kojih mali dolgovi, ki se le redko kdaj poplačajo, bi jo prav kmalo privodili do vrha pogube. Pri nas pa se Še celo pijača toči na upanje v naših konsumnih društvih, in poznam neko tako društvo, k i sije konec leta lepo svoto dalo zemlj ek nj ižno zavarovati, svoto, ki je vsled tega nastala, da so kmetje mej letom prav pridno v konsumnem društvu na upanje pili! Kakor pa je izključena pri nemških konsumnih društvih vsaka špekulacija, vodi jih pa vendar zadnje in peto načelo, ki jih sili k rednemu in strogemu knjigo v od* stvu. In tako knjigovodstvo je pri društvih, ki nikakega zdatnega dobička donašati ne smejo, in ki vsled svoje narave tiče tako-rekoč vsak hip na noževi ostrini mej aktivnostjo in pasivnostjo, čez vse mere potrebno. Sedaj si pa lahko mislite, kako je knjigovodstvo v rokah našega Horjulskega kmeta, ali pa še celo v rokah našega kmeta iz Trbije pod Staro Oslico! Nič več o tem knjigovodstvu, saj bo prej ali slej samo sililo na dan, in bojim se, da bode imel takrat državni pravdnik prav obilo posla. K vsem vodilnim načelom p^ se pridruži v Nemčiji Še Čudovita centralna organizacija. DruŠtveniki naroče* svojo potrebo pri zadrugi, zadruga pri zavezi, zaveza pri vrhovni zavezi in vrhovna zaveza pri cen-tral-centralni zadrugi v Hamburgu, ali kako se že imenujejo. Kadar stopi le-ta na trg, je mandatarinja vseh zadrug Offenbachškega zistema in nastopi faktično kot kupec dveh tretjin kmečke Nemčije. Tak kupec-velikan lahko vpliva na ceno dotičnega blaga, in ko je tvornicaThomaswerke pri svojih fosfatih hotela z visokimi cenami prodreti, soje združene zadruge prav hitro v kozji rog vgnale. Istotako je pri zadrugah Neuvviedske organizacije vrhovni kupec firma Raiffeisen et con-sortes v Nemviedu. ki je tudi za Neu\vied-sko organizacijo odjema'ec, da se mu do zemlje klanjajo fabrikantje, in da le tem dostikrat diktira ceno za to ali ono blago. Sedaj pa primerjajmo to nemško dovršenost z našimi klavernimi razmerami. Đila bi kmetiška konsumna društva brez-dvojbeno koristna, ko bi se po nemškem vzoru pečala z blagom, koje kmet kot tak v svoji stroki potrebuje. A kaj hočete pri nas z umetnimi gnojili, z umetno močno krmo, ali pa še celo s poljedelskimi stroji. Tukaj nimamo takih potreb, kakor jih pozna orjaška Nemčija, ker se nahaja v naši vojvodini poljedelstvo v ponižnih mejah, in naj se to še tako razvije, bi na umetnih gnojilih niti petdesetinko tistega ne potrebovali, kar že sedaj potrebuje kraljestvo Wurtenberško, ali pa velika vojvodina Bazenska. V kolikor imamo potrebe, ti je vsaj zadnjih deset let, naša hvale vredna kmetijska družba zadoščala. Komur je mar prihodnjost našega poljedelstva, mora le obžalovati, da je naša katoliška gotpodarska organizacija zavihtila sekiro, ki bode padla po naši kmetiški družbi, in po zaupanju, kojega si je ta družba le počasi in s težavo mej narodom pridobila. Če bodete Vi s svojimi konsumnimi društvi v teku petdesetih let za živinorejo, sadjerejo in agrikulturo sploh toliko dosegli, kot je v tem pogledu zadnjih pet let dosegla naša marljiva kmetiška družba, pa daste z mirno vestjo lahko za celi koš tako imenovanih nrimskih' maš. Ali končno je to, kar počenjajo ta naša konsumna društva z umetnimi gnojili in drugo tako robo, golo igračanje, ter služi le v to, da se istim, ki v ime kmetska zadruga" slepo verujejo, nekaj peska v oči nameče! Naši katoliški organizatorji, dasi so površni in polovičarski, imeli so pa vendar občutek, da konsumna zadruga brez blaga, koje se rabi v veliki množini, svojega delovanja pričeti ne more. Ker se kmetijskih tvarin v deželi ne potrebuje v zadostni meri, padli so torej po blagu, koje se sploh povsod v velikih množinah rabi, to je padli so po manifakturskem, kolonijalnom blagu, in padli pred vsem tudi po vinu. Kar je do sedaj izvrševal mali trgovec, s tega napravila si je naša častita duhovščina monopol, sebi v korist, kakor ga ni nikjer drugod na svetu! Vsled tega so se pa naša konsumna društva postavila na podlago, ki je naravnost nasprotna oni podlagi, katero imajo jednaka društva na Nemškem. Naša društva so vsled tega, da opravljajo posel malega trgovca, naravnost odkazana na špekulacijo. Pri tem pa je treba pomisliti, da celo društvo pri taki trgovini ne more imeti tiste elasticitete, kot jo ima posamezni trgovec, in pred vsem je treba pomisliti, da mej našimi kmeti ni zadostno inteligentnega osebja, ki bi umelo blago ob pravem času, za pravo ceno, in v primerni kvantiteti naročiti, in ki bi končno umelo, naročeno blago primerno spraviti, in pred pokvarjenjem obvarovati, če se takemu društvu par vagonov pokvari, pa imamo katastrofo pred sabo! Naša društva, ker tržijo s kolonijalnim in manufakturskim blagom, odkazana so na kredit. Ona kupujejo na kredit in prodajajo na kredit. In to zadnje vstvarja tiste male brezštevilne tir-jatve, ki se na kmetih pri vsaki trgovini prikazujejo, in katere se v knjigah lepo vi dijo, katere ao pa gotova poguba trgovcu, če jih ima preveč, in Ce jih mora a silo iztirjati. Pri konsumnih društvih pa bode stvar se težavnejSa ; če bodo svoje male tirjatve s silo iztirja vala potem bode Šlo rakom žvižgat tisto človekoljubje, za katero as sedaj skrivajo. Mesto človekoljubja pa bo nastopilo sovraštvo malih dolžnikov, ki bode prav hitro ugonobilo ime konsumnega društva In končno nam pa Se ostanejo trgovske knjige. Tukaj pa vlada taka mizerija, da se kar čudim, da se katoliški organizatorji niso vstrašili pred njo! Računi, ti bodo trombe glas, ki bo nekdaj oznanjsvala sodnji dan kranjskim konsumnim društvom. Na tem polju je vsak optimizem škodljiv: žalostno, ali resnično je, konsumna društva postanejo zavodi, v katerih se bode naš kmet odgojeval k nezvestobi, in kakor njiva bode, a katere bode kazenski zakon spravljal bogato svojo žetev. V gospodarskem oziru bodo naša kon sumna društva propadla, ker morajo propasti. Nepotrebna so, in v Špekulaciji ne bodo mogla dolgo časa z izkušenimi trgovci tekmovati. Sedaj prvi čas, ko je vse v največjem navdušenji, ko nikdo ne zahteva strogih računov, ko je kredit še na vse strani odprt, in ko se ima vsaka tirjatev, ki je v knjigi za dobro in iztirljivo, sedaj, ko je obdačenje prav zmerno, in ko država še lahkodušno dopušča, da ji konsumna društva ugonabljajo najboljše davkoplačevalce, sedaj ima stvar še nekaj lica Sedaj zro naši konsumniki na jasno nebo, ki ae bode pa kmalo pooblačilo, ker velja ravno zakon, da morajo ta društva, ker nimajo zdrave gospodarske podlage, propasti. In propadla bodo: stroške tega propada pa bode nosil naš kmet, in ne tisti, ki so ga tirali v brezsrčni ta gospodarski eksperiment. H jednakemu zaključku pa dospemo tudi takrat, če ai ogledamo še moralično stran naših konsumnih društev. Ta stran je istotako pegasta, kakor vsaka druga stran tega izrodka gospodarske f antazije naše katoliške stranke. Kako drugače je tudi v tem pogledu v Nemčiji. Tam imajo kmetske zadruge, posebno v Nea-wiedski organizaciji velik upliv, one vestno izvršujejo svojo nalogo, in o njih se smelo trdi, da so povzdignila nravnost mej narodom, da so mej njim utrdile pojem za red, da so ga vnele za varčnost, in da so mej narodom pred vsem vzbudile ljubezen do lepega vedenja in lepega živ ljenja. Pred-očujmo si tnkaj le Raiffeisenovih zavodov t akoimenovane ustanovne zaklade, in takoj smo prepričani o etičnem pomenu teh zavodov, kadar so pametno urejeni, in kadar se nahajajo v krajih, kjer lahko pametno deljujejo. Sedaj pa vzemimo v roke etično stran naših konsumnih društev. Če bi stari Raiffeisen še živel, morala bi ga obliti ru-dečica, ko bi čul, da hočejo to biti društva njegovega duha. Zatajil bi jih, in sicer še z večjo odločnostjo, kot je zatajil apostol Peter svojega odrešenika! Moralična stran konsumnih društev je žalostna in temna. Tukaj ne govorim o tem, da se skoraj vsako konsumno društvo, kadar ga vodi duhovnik, v zvezo spravlja z nekako Dulcinejo, ki pa ni v nikakem sorodstvu s platonično ljubico nekdanjega španjolskoga viteza. Pri nji ima voditelj konsumnega društva svoje stalno shajališče, ž njo se vozi v zaprtih vozovih, in počeščuje jo z obilimi, v dolgo noč trajajočimi obiski, tako da nastane po celi fari najedenkrat pohujšljiva govorica: gospod so kuhani in pečeni pri ti ženski 1 Ne trdim, da obstajajo tu kake pregrešne zveze, ker dobro vem, da temu, ali onemu konsumnemu društvu vzlic brezbrojnim posojilnicam, katere je ustanovila katoliška gospodarska organizacija, primankuje denarja. Zategadelj je koristno, če se izvoha stara devica, ki je dobro z denarjem založena, in koristno je tudi, če se navdihne z ljubeznijo — ne do voditelja konsumnega društva, — pač pa do društva samega, da potem kaj založi, kadar v društvu denarja ni! Ne govorim tudi o tem, da se je od tistih dob, odkar posvečujejo mladi duhovniki svoje moči kramariji, pomnožila tako imenovana škandalozna kronika naše častite duhovščine tako zelo, da Človeka kar zona obhaja. Ne trdim, mogoče pa je vendar, da se kažejo na tem kalnem polja uplivi naših konsumnih društev, in da sem slučajno Ikof sv. Nikolaja dijeceze, prosil bi svetega duha. da me razsvetli, potem pa bi pričel premišljati in premišljati, soli ta konsumna društva ■ vmešano svojo kramarijo vaa skupaj v Istini toliko vredna, da se spravlja radi njih dobro ime naše Častite duhovščine v vmazane in pohujšljlve govorice, prav kakor da so naši duhovniki turški muezini In ne več zastopniki katoliške Čistosti! Pri Bogu, da aem Škof ljubljanski, pograbil bi za bič, in kakor je Kristus nekdaj pognal kramarje is tempelna, pognal bi mlade klerike is konsumnih društev, samo da se Že jedenkrat koneo stori tistim govoricam, ki padajo kakor črne saje na belo mašniško obleko! Ali vse to omenjam le mimogrede, ker imajo naša konsumna društva še drugo slabo moralično stran, in to hujšo od prej navedene! Tukaj hočem se ozirati pred vsem na tako imenovano „rautteranstalt", na konsumno društvo v Starem trgu pri Ložu, ki služi za nekak vzor vsem drugim konsumnim društvom na Kranjskem! Kar tukaj trdim, je vse resnično, ker je vse posneto iz zapriseženih izpovedb prič, ki so se izpovedale pred sodiščem. Po teh izpo-vedbah soditi, mora biti to vzorno konsumno društvo prava beznica V njem popivajo moški in ženice do pozne noči, in obilo je faranov, ki se vsako nedeljo do dobrega nalezejo .kaplanovega" vina Pilo se je tukaj od pričetka. To se pravi, takoj, ko ss je konsumno društvo ustanovilo, prihajali so pivci v trumah. Ali duhovniku, ki vodi to vzorno društvo, šla je kupčija še prepočasi, in zategadelj delal je z vso silo na to, da se je v konsumnem društvu napravilo za gospodarsko organizacijo prepotrebno kegljišče, in da ai je pridobilo pravico, tik tirolskega netijo ta točiti še žganje, kar je z ozira na katoliško gospodarsko organizacijo brezdvojbeno prav koristno. In tako ae čaaih pripeti, da dobiš na konsumnega društva kegljišču pijano družbo hlapcev in delavcev, ki v pijanosti kegljajo za zadnje groše svojega pičlega zaslužka Ž njimi pa keglja In igra tudi njihov dušni pastir, o kojem pa ne trdim, da je pri tem pijani Tako se tudi dostikrat pripeti, da se s tega kegtjišCa mej deseto mašo v pohujšanje celi vasi oglašajo hripavi in tuleči glasovi pijane družbe, ki niti takrat ne vtihnejo, kadar oznanja zvon z bližnjega stolpa, da se v cerkvi iz-polnuje največja in najsvetejša tajnost naše božje vere! Tako se na tem kegljišču lahko zamenja vino z žganjem; komur deluje vino prepočasno, se hitreje in vspešneje lahko upijani z močnejšim žganjem. Tako je konsumno društvo v Starem trgu! Njega duševni voditelj pa je hotel jutri tu v beli Ljubljani nastopiti v obskurnem društvu, in slavo hotel peti svojemu zavodu, svojemu kegljišču, i zbornemu svojemu žganju in morda tudi hripavemu petju mej deseto sveto mašo! V istini predrznost, kakor smo jo malokdaj doživeli, in kakor jo je zmožen le duhovnik, ki išče božjega kraljestva po konsumnih društvih, in nikjer ne drugod! Iz bogate statistike naj omenim samo jedno: V Starem trgu pri Ložu stočilo se je prej, ko še ni bilo konsumnega društva v vasi, na leto okrog 200 hektolitrov vina; sedaj, odkar deluje ondi naša katoliška gospodarska organizacija in njeno konsumno društvo, potoči se ga na leto čez 500 hektolitrov! Gospoda, ali poznate pomen te Številke? Gospoda, saj poznamo sami sebe, kar nas je Slovencev, vsi imamo to slabost, da se alkoholu premalo ustavljamo! To lastnost pa ima tudi naš ubogi kmet, in najlepši namen naše cerkve in naše šole je pač ta, da bi ga polagoma ozdravila od te strasti. Kar pa zidata cerkev in šola, to podere čez noč — konsumno društvo! In sedaj si pred-očujte razmere, kakor ao na kmetih! Farni duhovniki, kojim kmet v življenji in ob smrtni uri vdano zaupa, ustanove konsumno društvo in takoj z ustanovitvijo društva pripelje se v vas pod duhovniškim pokroviteljstvom po cele bariglje slabega laškega vina, ali pa malovrednega tirolskega poluvina. Nastavijo ga, in sicer za cene, kakor se do sedaj po ti kronovini še nikdar točilo ni. V hipu poči glas: v konsumnem društvu so nastavili nov sod, gospod kaplan točijo lepo, Črno vino, in skoraj zastonj! Rad bi poznal našega kmeta, ki bi se mogel vstaviti skušnjavi in obrzdati svojo strasti Prej se je bal svoje že-nloe, in le skrivoma se Je Časih upal v piv- POT Dsljs v prilogi. "M j nioo, kjer je pil vino, ki je bilo tako drago, đa ma je pozneje razlučena gospodinja celi teden to draginjo v obraz metala. Kaj pa se sedaj »godi? Ko čuje pobožna naša ženica, da je prav za prav gospod kaplan sam krčmar, mora tudi ona .zraven biti4 : prej je tu in tam zašel gospodar sam v gostilno, sedaj pa zahajata mož in lena, oba skupaj v konsumno društvo, meneč, da izvršita Bogu dopadljivo dejanje, če se vpijanita v kaplanovi krčmi! Se nekaj izgledov! Ko ae je ustanovilo pod pokroviteljstvom župnika konsumno društvo naTrbiji, to je nekje v Poljanskih gorah, kjer se snuje sedaj že šesto konsumno društvo, pravil mi je kmetic, kako je bilo lepo takoj prvo nedeljo, ko se je društvo odprlo. Ponosno je dostavil: za 2"> gld. smo samo črnega vina spili, in ljudje, ki poprej že 10 let pijani niso bili, bili so tiso nedeljo pijani kot muhe! »Tok je bet 10p!„ Tako izgleda Vaša gospodarska organizacija, gospodje, ki menite, da le Vi sami ste zastopniki pravega katoliškega duha v deželi. Od zadnjega do prvega, ali pa od prvega do zadnjega so Vaša konsumna društva šole za pijančevanje, šolski nadzorniki pa so Vaš i mladi duhovniki, ki mešajo božjo besdo v konsumnih društev s kramarijo, ter so v prvi vrsti krivi velikega zločina nad deželo, zločina, ki provzročuje, da se v dnehVašego-apodarske organizacije mnogo bolj pijančuje, kakor se je kdaj pijan-čevalo v ti vojvodini! Pije se več! Pri tem pa je tudi pomenljivo vprašanje, kaj se pije? Resnični odgovor glasi se takole: pije se veliko, ali pije se slabo. Zmes, ki prihaja v deželo pod imenom laškega vina, ali pa še celo pod imenom laškega petijota, ta zmes ae ne more primerjati z zdravo pijačo, kakor jo rode naše dolenjske in vipavske vinske gorice! V veliki množini povžita — in po konsumnih društvih se povžije v ogromnih množinah — mora kakor strup vplivati na organizem, posebno če se po dobii starotrški navadi še z žganjem po-meša! Še nekaj desetletij konsum. uih društev, pa bode sedanje člo-ve 6ko pleme spravljeno na nič, in potomci sedanjih konsumnikov podobni bodo naslednikom tistih iz Sodome in Gomore, Če so sploh kaj naslednikov imeli ti sveto-pise mski grešniki! Tu Vam je za izmišljevanje odprto široko polje. Čemu pa pa naj bi govoril! Katoliških organizatorjev se itak nobena beseda ne prime! Vam gospodom poalancem samo jedno: veliko se trudimo, da bi zatrli žganjepitje v deželi, da bi čez mejo pognali žganje, tega veli-kega morilca dobrega zdravja! Skoraj brezvspešni so naši napori, v bodoče pa bodo še brezvspešnejši; žganje, ta morilec dobrega zravja vdeželi, dob il o sije sedaj vrednih bratov — v konsumnih društvih, kisepošteno trudijo, da z la. škimvinom in tirolskim peti-jotom ugonobe pri sedanji ge-ner acij i še tisto dobro, kar se je do sedaj pred žganjem ohranilo, To pa je zdravstvena stvar naših konsumnih društev, na kojo tudi ne smete biti ponosni. In če že o nemoralnosti govorimo, tiči največja nemoralnost v tem, da — kakor so prvaki katoliško-narodne stranke Že sami priznali, katoliška goapodarska organizacija ni izvirala iz potrebe, temveč iz nizkega in golega političnega sovraštva. Gospodarska organizacija, kakor si jo mislijo naši katoliški možje, ni imela namena pomagati našemu kmetu, njen edini namen je bil, materijalno uničiti narodno napredno stranko in njene pristaše. In to je najgrša nemoralnost, ki si je v političnih bojih misliti moremo. Svojemu bližnjemu snesti vsakdanji kruh, ker noče verovati na vsako klerikalno politično prismodarijo, to je skoraj tako ostudno, kakor nekdanja inkvizicija, ki je grešnike, da so se radikalno spokorili, žive sežigala. Vse, kar ste s svojo organizacijo dosegli, je pač to, da se danes kakih 10O0 rodbin v istini trese za svoj vsakdanji kruh. In najlepše krščanstvo se dandanes kaže v tem, da se spravlja tisoč rodbin na beraško palico, sko- raj bi rekel v znamenji svetega križa. Na vseh voglih se deluje na to, da se tem revežem zares sne vsakdanji krnh, nikdo pa ne premišlja o tem, kake bodo posledice, če se ta zverinski gospodarski boj brez usmiljenja nadaljuje! In vendar je stvar premisleka vredna, in nekaj osob je v deželi, ki so gotovo pokilcane, premišljati o nji. Tu je pred vsem prevzvišeni zastopnik cesarske vlade, na kojega razsodnost najprej apelujem. Koliko časa bode še vlada mirno gledala, kako se zakon o pridobitnih zadrugah neusmiljeno izkorišča v "»namene, na koje pri snovanji tega zakona niti iz dalje nikdo mislilni? Koliko časa bode še dopuščala vlada, da se pod krinko »krnet skih zadrug" in s pomočjo elastičnih pravil šalijo s predpisi obrtnega reda, in davčnih zakonov, kate re drugače vsi stanovi prav boleče občutijo? In koliko časa pustila bode vlada svojega najvestnejšega davkoplačevalca — malega trgovca — brez vsake pomoči, da je kakor tica na veji, na kojo smo streljati vsak ? Teh vprašanj ne stavljam toliko v interesu zatiranega trgovstva, stavljam jih v interesu države same, ki je v prvi vrsti poklicana, da zabrani vsakovrstne roparije na polju gospodarskega življenja. — Končno se obračam na Njega knezoškofjo milost Rabil sera izraz „roparijo" na polju gospodarskega življenja. Izraz je oster, ž njim pa se slikajo resnične razmere. Prihod Njega Milosti v deželo srno vsi z veseljem pozdravljali; njegovo dobro srce hitelo je pred njim v dijecezo! Sedaj bi ga vprašal, je-li duhovščina poklicana, da se postavi na čelo takim gospodarskim roparskim za jezdom! Sedaj bi ga spominjal Kristusa ob jezeru, ki je blagoslovil kruh, da je mogel vse lačne brez vsake izjeme nasititi. Nam pa se odreka ne samo blagoslov, nam se s silo jemlje skromni vsakdanji kruh, in sicer od božjih služabnikov, ki hočejo biti Krista pravi nasledniki. Spominjal bi ga na izrek „moje kraljestvo ni od tega sveta", ter ga vprašal, kake vtise bi napravljalo na njegovo pastirsko srce, če bi mu dokazal, da je voditelj nekega konsumnega društva od Božičasemopustil 70urkrščan-skega nauka v šoli, samo da je mogel opravljati posle konsumnega društva? Spominjal bi ga na to, da mora mašnik živeti od oltarja Če se pa sedaj duhovščina sama postavlja na čelo agitaciji, ki naj našemu kmetu dokaže, da mu je predrag mali trgovec, alineodpira pota bodoči agitaciji, ki bode hotela našemu k m e t u d o k a z a t i, d a mu je predrag tudi duhovski stan? Končam pa s prepričanjem, da bode prej kot ne ravno duhovščina ob svojem času najbolj občutila nasledke pogubne katoliške gospodarske organizacije, ker ne bode mogla krotiti duhov, ki jih danes s tako vnemo kliče na dan! Cvetje in plevel. (Dopis iz narodnih krogov.) II. „Edinost" nam je očitala, da smo prepričani, da se je narodnostno vprašanje že preživelo. Porabimo to priliko zlobnega pisca zlobne „ Edinosti" na laž postaviti ter sploh malo ljubljanske razmere glede narodnega življenja osvetliti. Te razmere so sicer Ljubljančanom dobro znane, a ob činstvo drugod jih ne pozna, ali pa jih na pačno presoja, ker jih je narodni stranki sovražno časopisja le preveč skalilo. Oglejmo najprvo unanje lice „bele Ljubljane*. Koliko ima še peg! Zgolj nemških napisov je dandanes res malo, a veliko preveč je še vedno dvojezičnih. Narodna stranka nima moči, jih spremeniti v čisto slovenske, a vender se najdejo ljudje, kateri delajo stranko za to odgovorno Zakaj pa zarad nemških ali dvojezičnih napisov „Slov. List", ki tako rad kaže svojo hinavsko narodno dušo, enkrat no pri me prvaka slovenskih klerikalcev, g. K. Polaka na Dunajski cesti, ki ima tako čisto nomško tablo, kakor si jo danes ne upa imeti niti najzagrizenejši nemškutar v Ljubljani, čemu jena slovenski (?) katoliški bukvami dvoje žičen napis? Obrtniki v slovenskem »Katoliškem domu" imajo tudi dvojezične napise itd. .Slov. List* sicer vse to ve, pa mu seveda vsa to nI nič mar, on je edino za to na svetu, da grdi narodno stranko in posebej dr. Tavčarja! In ulični napi s i! Ti pa niso več pega, ampak ogromna gruča blata na beli Ljubljani. Narodna stranka je hotela dvojezične napise odstraniti, reč je bila že zagotovljena, pa pre prečili so to nakano na željo vlade trije prvi prvaki slovenske katoliške stranke. In cela slovenska (?) katoliška stranka se je dvignila kot jeden mož ter je s .Slovencem" na čelu zagovarjala to izdajstvo, češ, da po katoliških načelih mora biti ravnopravnost. To je največji škandal, ki se je zgodil kdaj mej Slovenci in ne bo mogoče ga tako kmalu popraviti. Le napadajte nas in pitajte nas z neraškutaiji, ki glede narodnosti niti za jeden las nismo odnehali, dočim ste Vi Nemcem principi-jalno njih jednakopravnost priznali. Zakaj se pa slovenski katoliki izrečenega načela niste dižali letos pri gledališkem vprašanju in ste Nemcem vsako pravico odrekali ter ste le hoteli spraviti narodno stranko v zadrego, da bi svetu demonstrirali njeno zvezo z Nemci, ki se tiče le gospodarskih, ne pa narodnih reči in v kojo zvezo jo je spravila edi;;o le Vaša nestrpnost proti važnim posvetnim kulturnim zavodom, Vaše izdajstvo in sedaj tudi neovrgljivo dokazano figamoštvo. Predno pustim ulične napise, še nekaj: Zgodila se je pozneje glede teh napisov neka prememba, katera je bila posledica zadrege, v katero je prišla Ljubljana po potresu. Dr. Tavčar je iz dobrosrčnosti stvar zagovarjal, kar mu je doneslo mnogo grdih očitanj, a zakrivil je ni, kar bodi tu pribito. Narodna barva Ljubljane na unanje se tudi kaže v govorici, ki se sliši po javnih prostorih. Nižji slojevi govore sploh slovenski, moška slovenska inteligencija tudi, drugače je seveda z ženstvom. Da vse slovenske gospe in gospodične v Ljubljani vselej in povsod ne govore slovenski, se ne da tajiti, a temu so krivi odnošaji. Pri nas, kakor po celem svetu, je ogromna večina prebivalstva, ki se ne briga za politiko ali pa za narodnostna vprašanja, in ta večina živi, kakor se ji ljubi, in govori tako, kakor je vajena. Pomislite, da so bili vsi stariši vzgojeni v nemških šolah, vse je bilo nemško in še v najnovejšem času so imela dekleta priložnost dobiti višjo omiko jedino le v nemških višjih šolah Uršulink in v zavodu Huthovem. Preobrat tedaj ni mogoč tako hitro. Lažnik bi bil pa tisti, ki ne bi priznal, kako se ta grda maroga našega žensLva hitro opira. Kdor ljubljanskih pre bivalcev osebno ne pozna, naj ne sodi, ker ne ve Nemcev in Nemškutarjev ločiti od Slovencev, kajti na promenadah in po ulicah nahajajo se v prav velikem številu tudi Nemci. Koliko je v tem pogledu drugače postalo izza par let, kar imamo višjo dekliško šolo in pa dekliško pripravnico, ki je pod novim vodstvom res taka, kakor predpisuje zakon! Hčerke in obitelji odločno narodnih mož govore doma in na ulici slovenski in lažnjivo je klepetanje »Slov. Lista" in obmejnih listov, da hčerke narodnih prvakov le nemški govore. Pometajte Štajerci, Korošci, in zlasti pa Trža-čanje le raje pred svojim pragom! Otroci izvenkranjskih slovenskih prvakov večkrat Še slovenski ne znajo. Seveda, vsaka dama po gosposki oblečena spada eo ipso k obitelji kakega moža narodne stranke, in če jo kdo sliši nemški govoriti, pa hajd, spiši članek za „Slov. List" ali „ Edinost" ter naredi narodno stranko za to odgovorno, zraven pa priloži par mastnih psovk in tvoja duša bo pomirjena. Ta recept dobro poznamo! Glede občevalnega jezika inteligencije bodo naj nam merodaj ai možje, ki javno delujejo v političnom življenju, takozvani „pr vaki". Oglejmo si obitelji teh ljubljanskih narodnih in klerikalnih prvakov! Pri narodnih prvakih je občevanje vseskozi slo vensko (če ni res, na dan z imeni, ker za služijo to sramoto), pri klerikalnih pa — o joj! Veliko teh posvetnih prvakov i tako ni, a kakšne so njih obitelji razun jedne ali dveh častnih izjem ? V slovenskem gleda lišču je katere izmej njih malokdaj videti, dasi veČina redno obiskuje nemško gleda lišče, in od jednega klerikalnega prvaka otroci so kar naravnost brez vsakega sra motilnega čuta nemčurji. Le pošlji ljuba »Edinost" svojega zastopnika v Ljubljano, ta bo našel narodni plevel pač v „Kato liškem domu", ne pa v »Narodnem domu". Nekoč je dopisnik »Edinosti" zasledil pri nemški predstavi tri narodne dame (jedno rojeno Nemko) in hitro jih je dal v tržaška »cajtenge", imen sicer ni navedel, a namignil je s kolom, katere so bile. Kako pa pride ta dopisnik v nemško gledališče? Jaz hočem biti pravičen in reči, da je šel iz radovednosti. No, te dame so šle isto tako iz radovednosti gledat jedenkrat neko opereto, za katero je bil velik vrišč v Ljubljani. Ce hi bil pravičen ob presojanju tega narodnega zločina (kar je v mojih očeh), našel bi pa tehtno olajšavo v dejstvu, da so te dame skoraj pri vsaki slovenski predstavi. Olajšalnih okolščin za »Edinost* pri narodni stranki ni, dočim ne najde najmanjšega greha pri klerikalcih. Jaz, ki v sedmih letih nisem zamudil 10 slovenskih predstav, videl sem jednega prvih klerikalnih prvakov dvakrat ali trikrat v slovenskem gledališču, a vem zanesljivo, da prav pogosto zahaja v nemško gledališče. — Ta gospod ima pri konsorciju „Slov. Lista" tudi tekmeca. Da, ljuba „Edinost", v Ljubljani se je marsikaj na bolje obrnilo, pri čemur ima zasluge le narodna stranka, in danes niti 20 zavednih (?) Slovencev (mej katere pa štejem tudi klerikalce) ne pohaja nemško gledališče, kajti domače gledališče je dobro in v marsičem nadkriljuje nemško, če tudi Ti narobe trdiš in imaš dvomljivo čast, da si izlila največ gnojnice na ta važni narodni zavod in na njega požrtvovalno vodstvo. Pride še čas, ko bo nEdinost" spoznala, koliko je škodila in kakšne vrste ljudem se je vsedla na li-manice. — Sedaj pa še nekaj! Jeden izmej listov, ne vem ali »Edinost" ali »Slov. List*, je v zadnjem času pogreval ob napadanju naših narodnih prvakov vest, da pohajajo Huthovo ultranemško višjo dekliško šolo hčerke narodnih prvakov. Poprej so res vsa dekleta, kojih stariši so zmogli skrbeti za višjo naobrazbo, pohajala izključno nemške zavode, saj slovenskih ni bilo, kajti notranja uršulinska šola (vnanja ni prišla v poštev) je tudi bila in je še danes popolnoma nemška. Danes tega ni več, ker imamo izborno obiskovano slovensko višjo dekliško šolo, zato se mi je tudi gori omenjena vest neverojetna zdela. Poizvedoval sem in kaj sem zvedel? V Huthovem zavodu je res jedna Slovenka (?), a ta je hči prvega klerikalnega prvaka. Živio! Sedaj me pa srbi dlan kakšno zapisati o društvu »Naša straža". No, tega ne storim, ker se prej ali slej morajo razmere tako spremeniti, da bo tudi plevel prispeval. Jedno pa Že danes lahko povem, kadar pričnemo prispevati, takrat samo po 1 krono (t. j. 60 kr. av. v.) na leto gotovo ne bomo dajali. T IJ ubija nt, 5. aprila Iz velikonočnih čeških členkov. »Narodni Listy" pišejo, da je smešno, ako trdijo Nemci kolike triumfe žanjejo na vseh poljih Čehi, ter da so vzlic vsemu še nenasitni Husiti. Resnica pa je, da tvorijo v Thunovem ministerstvu Nemoi večino, da so najvišja mesta birokracije v nemških rokah, namestniki in najvišji deželni šefi so slej ko prej Nemci. Še vedno se preganjajo češki uradniki, še ni odpravljen Čehom sovražni volilni red, še ni predložila vlada predloge za razširitev deželne avtonomije in centralistične ustave noče vlada revidirati v fedralističnem smisla. Kriza zahteva nujno rešitve. A kdo more povedati kakšna bo ta rešitev? Toliko pa je gotovo, da ne more nobena sila več potlačiti češkega naroda, ter da zatirane pravice morajo slaviti končno zmago. — »H 1 as Naroda" piše, da Nemcem ni toliko za to, da bi se odpravile jezikovne naredbe kakor za popolno spremembo vladnega sistema. Nemci hočejo samo to, da ae jim vrne neomejeni upliv na vse druge narode, da se jim vrne nadoblast. To pa morajo preprečiti Čehi. Absolutizma se Nemci ne boje, pač pa, da bi se začelo parlamentarno delovanje, kjer bi zabranila sedanja veČina zaželjeno spremembo vladnega sistema — »Politik* piše, da vse kaže, da se vrača na Češkem mir. Nemci vedno bolj uvide-vajo, da so njihove težnje v jezikovnem oziru neizvedljive, ter so Čehi in Nemoi vedno bolj skromni. Nadejati se je torej mirnih pogajanj in ugodnih uspehov. ,,Zde" in „tukaj" prepovedana. Vojno ministerstvo je poslalo vsem vojaškim poveljstvom in četam ukaz radi oglašanja pri kontrolnih shodih. Vojni minister pravi, da je smatrati po 9 l&O. voj. kazenskega zakona za zločine subordinacije, ako se kdo ustavlja izvršiti službeni Ako ae torej mej kontrolnim shodom branijo oglasiti se vojaki z besedo „hier", za-greše se proti subordinaciji ter so kaznivi. Obsoditi se morejo v ječo za Sest mesecev do jednega leta. Ako pa se jih ustavi soglasno več, dobi to ustavljanje značaj upora. Hujskanje rezervistov k ustavljanju pa je kaznivo po £ voj. kazenskega zakona. Dosedanji prestopki pri kontrolnih shodih se bodo kaznovali samo disciplinarnim potem, v bodoče pa je postopati strogo po vojnem zakoniku. Skupni nemški program. Bodočo nedeljo torej se snidejo na Dunaju zaupniki nemških strank in zastopniki raznih dežel, da sestavijo skupni nemški program. Nemški naprednjaki se hočejo pri tej priliki potezati za ustanovitev velike nemške stranke po vzorcu pokojne zjedi-njene levice. Kadikalci pa se tej ideji ro gajo. „Reichs\vehr" piše zato, da konferenca ne bo dosegla posebnega uspeha. Sklepov te konference zaupniki ne mislijo objaviti. Menda se boje, da bi mogla vlada kaki zahtevi ugoditi! Baje so izvršeni že vsi referati razen koroškega. Dr. Lemisch je odklonil sodelovanje pri sestavi skupnega programa, ker se mu zdi vsa akcija nepraktična in brezplodna. Gibanje proti nemškim radikalcem. < V glasilih levice so se začeli oglašati glasovi proti radikalcem Wolfovega in 3oh5< nererjevega kova. Razni listi, ki so prisegali še nedavno na prapor absolutne negacije vsakega delovanja in miru, uvidevajo, da je dosedanja obstrukcijonistična taktika nemškemu narodu že mnogo škodila in mu bode še več, ako se nemški poslanci pravočasno ne otrese- Wolfovega varuštva. »Neue Freie Presse" piše n. pr.: Radikalni program je povsem zmagal. Zadnji oportunist je zginil s pozorišča, in boj proti vsemu, kar obstaja v Avstriji, boj do izkrvavenja je jedini smoter vseh Nemcev. In ali bode potem zmaga dobljena? Gotovo ne bo potem Avstrija nikdar več mirr.a, a tudi nemški narod ne bo našel miru, kar vendar ne more biti smoter uacijonalne politike. Ako bi imeli Nemci v Avstriji vsaj kakega odličnega, nadarjenega moža, kateremu bi zaupale vse stranke, ki bi zapeljal s svojo avtoriteto zavoženi nemški voz na pot praktične narodne politike! Toda takega moža Nemci nimajo. Zato pa naj razmišljajo volilci sedanjost in bodočnost, da se rešijo brezsmo trene politike slepe fanatičnosti. Tako liberalna „Neue Freie Presse", a tudi nemška napredna (n. pr. „Silesia") in krščanskoso-cijalna (n. pr. „Deutsch.es Volksblatt") glasila so začela pisati proti blaznemu nemškemu radikalatvu. V Macedoniji. Kristjani v Macedoniji so baje jako vznemirjeni radi neprestanega turškega oboroževanja. Zlasti v vilajetu Kosovo vzbujajo vedno nove pošiljatve pušk, streliva, uniform in raznega vojnega materijala mej kristijani veliko razburjenost, da se je bati revolucijonarnega gibanja. Turki se pač boje, da bi vprizoril agilni macedonski komite za spomlad večjo ustajo, zato pa se pripravljajo na vse eventuvalnosti. O kakih reformah v Macedoniji pa ni zopet ničesar slišati. Dnevne vesti. V Ljubljani, 5. aprila. — Osebne vesti. Ravnatelj goriškega učiteljišča, šolski svetnik g. Fr. Hafnerje stopil v pokoj. Začasno je prevzel ravna teljstvo tega zavoda gosp. prof. Jos. M o z. Pravni praktikant pri okrožnem sodišču v Celju, gosp. Josip Z dol še k je imenovan avskultantom. — Deželni zbor kranjski je imel danes velepomembno sejo, katera utegne imeti blagodejnih posledic za celo našo deželo. Prišla so namreč na razpravo konsumna društva. Posl. Lenarčič je kot poročevalec o deželni kulturi v lepem govoru z občega narodno-gospodarskega stališča obsodil konsumna društva, na kar je posl. dr. Ta v čar v sensacijonalnem govoru, kateremu je zbornica burno opetovano pritrjevala, pojasnil vsestransko delovanje konsumnih društev. Ta govor prijavljamo že danes na uvodnem mestu. Dru. Tavčarju so odgovarjali posl. Ažman,Schweiger, Povše in Pakiž. Kako? Da se jih Bog usmili! V debato je posegel tudi posl. baron Schvvegel, ki je predlagal, naj se izvoli poseben odsek 9 Členov, kateri naj preišče vladajoče razmere in naj še v tekočem zasedanju stavi primerne nasvete. Ta predlog, kateri je podpiral tudi deželni predsednik baron Hein, je bil soglasno sprejet. Poročilo o tej velevažni debati priobčimo jutri, dostavljamo le, da je bil uspeh te debate — strahovit poraz klerikalne stranke, in to poraz, katerega ne bo lahko prebila. — O gospodarstvu mestne občine zdelo se je dr. Krišperju potrebno, izpre-govoriti v svojem moniterju. Seveda je njegova sodba neugodna. Kako tudi ne; saj vse, kar občinski svet narediti da, stane denar. To seveda ni prav. Dr. Krišper bi to storil drugače; on — dasi. kakor znano, pri zadnjih deželnozborskih volitvah ni mogel prodreti v Ljubljani s svojim kandidatom vkljub ogromnim denarnim žrtvam — reguloval bi mesto, zidal mestni dom, napravljal tlakove, gradil kasarne itd. brez »drobiža". Tudi mestno dvoran) bi bil brez stroškov popraviti dal: seveda bi zato v njej ne bilo toliko tistega nepotrebnega zlata, ki mu tako vid jemlje, da — v skrbi za svoje zdravje — raj še k sejam ne zahaja! In pa nepotrebna potovanja! Ako so v drugih mestih tako neumni, da odpošiljajo v Ljubljano deputacije ogledovat si mestne naprave, čemu naj bi jih posnemal občinski svet ljubljanski?! Res, da so se že pod poprejšnjim županom odpošiljala odposlanstva v druga mesta proučavat uredbo mestnih hranilnic, vodovodov in elektraren; toda takrat še ni bilo dr. Krišperja v občinskem svetu. Sedanji župan ima pač prijetnejše stališče, ker se lahko pri dr. Krišperju pouči, kako se na primer napravljajo s gosp. V. Zavertu, nadučitelju v Begunjah. Pri sestavljanju Vašega odgovora „Znamenje časa' v „S!ov. Narodu' z dne 31. marca, št. 74 , se vidi, da Vi res nimate časa, katerega pripisujete dopisniku, a svetoval Vam bi, da drugič popreje poizveste ime tistesa. kateri je zoper Vašo osebo kaj pisal, predno pridete s takim popravkom na dan. Ako že tako med vrstami koga na padate, ne da bi vedeli, ako je res pravi, d a sploh vsak bralec, kateremu ao razmere le količkaj znane, takoj ve, koga mislite, bi bilo lepše, da njegovo ime na polna usta poveste, a gotovo ste si mislili, da so bralci tako naivni kakor Vi. Torej ne tratite časa s takimi odgovori, ako nimate dovolj pozitivnih dokazov, ampak porabite Vaše moči rajši za tiste posle, katere ste sploh prevzeli; pri katerih i'e pa Vaš prednik, g. nadučitelj Jož. Turk Lakor se kaže, veliko več sreče imel. Begunje, 1. aprila 1899. _ Ivan Avaenik. *) Za vsebino tega apisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Izjava. Dne R. februvarja 1899 sem v 6t. Al. „Slov. Naroda" objavil po meni podpisani dopis v katerem dolžim gosp. Ivana Pollaka obrtnika v Kamniku, da je nelojalno intrigi ral proti „Kam-niski čitalnici" in sem pri tem rabil tudi Šaljiva očitanja. Ker sem vso zadevo bolj natančno poizvedoval in se prepričal, da so bile moje obdolžitev popolnoma neopravičene in neutemeljene in da sem bil le od napačnih informacij zapeljan, popravim to pomoto in preklicem vsa očitanja imenovanega dopisa s pristavkom, da proti časti g. Ivana Pollaka nimam ničesar ugovarjati. Opomni se, da sva vsled izvensodne poravnave oba umaknila svoji protitožbi. Kamnik, dne 31. marca 1899. Jos. Močnik. Z ozirom na zgoraj natisnjeno izjavo gosp. Josipa Močnika, lekarnarja v Kamniku, jemljem na znanje, da je bil imenovani gospod le po napačnih informacijah zapeljan in to da me je z dopisom v „Slovenskem Narodu" z dne 8. februvarja 1899., St. 31, razžalil. Vsled tega radovoljno umaknem obtožbo in moja očitanja z dostavkom, da tudi jas proti častivrednemu gosp- Močniku nimam ugovora. Opomni ae, da sva vsled izvensodne poravnave oba umaknila svoji protitoibi. Kamnik, dne 31. marca 1899. Ivsn Pollak. Umrli so v Ljubljani: Dne 3. aprila: Alojzija Josin, krojačeva lena, 73 let, Stari trg St. 2, vnetje sapnika. — France Likar, pismono&a, 43 let, Radeckega cesta St, 1, jetika. — Liza Jamni k, gostija, 73 let, Flor-janske ulice St. 15, jetika. Dne 4. aprila: Lovrenc Cotman,strojevodja, 73 let, Krakovski nasip St. 10, vsled raka na jeziku. — UrBa Lukfiič, gostija, 84 let, Breg 4, ostarelost. V hiralnici: Dne 2. aprila: Marija Zaje, kuharica, 23 let, jetika. V deželni bolnici: Dne 30. marca: Marjeta Lesar, kajžarjeva žena, 65 let, jetika. — Jakob Pavlic, Žagar, 48 let, pljučnica. Dne 31. marca: Marija Weissbiringer, gostija, 73 let. ostarelost. Meteorologično poročilo. VUia. iid morjtim 806-3 m. Srednji »r.čni t), k 75« 0 mm April čas opa-aovanja Stanj« barometra v mm. ti 4. 9. zvečer 7394 93 5. 7. zjutraj 740 2 84 ■ 2. popol. 7391 151 Vetrovi Nebo I1 93 i brezvetr. oblačno Srednja včerajšnja temperatura 88', nor-male: 7 6°. 3Diojaa£elE@b "borza. dne" 5. aprila 1899. Skupni državni dolg v notah. . Skupni državni dolg v srebru Avstrijska alata renta .... Avstrijska kronska renta 4*/a. . Ogerska zlata renta 4'/«. . • • Ogerska kronska renta 4*,0 . . Avstro-ogerske bančne delnice . Kreditne delnice....... London vista........ Nemški drž. bankovci sa 100 mark 90 mark.......... SO frankov......... Italijanski bankovci..... C. kr. cekini........ 100 gld. 80 kr. 100 „ 60 ■ 120 . 15 100 . 60 n 119 . 65 97 . 15 e 922 „ — 9 868 * 76 m 120 . 50 59 , — * 11 „ 79 ■ 9 . 66 44 „ 30 S) 6 . 67 m SJ3P7 Vse vrednostne papirje preskrbuj« BANKA MAKS VERŠEO, LJubljana, Šelenburgove ulice 8. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5—10 gld. Zahvala. Vsem ljubim prijateljem in čestitim znancem, ki so spremili naBo ljubo soprogo, oziroma mater, ta&čo in staro mater, gospo Alojzijo Josin k zadnjemu počitku, kakor tudi za vse druge izraze sožalja se prav srčno sa-hvagnja (647) rodbina Joaln. V L j ubij ani, dnsf.6. aprila]: Prežaljenim srcem javljamo vsem prijateljem in znancem, da je na& iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, gospod Lovrencij Zottmann v torek, dne 3. aprila, ob 1 ,6 uri, po dolgotrajni bolezni, v 72. letu svoje starosti, izdihnil svojo blago dufio. Zemeljski ostanki bili so danes ob 6. uri prepeljani k sv. Krištofu, terondi položeni k večnemu počitku. Blagega pokojnika priporočamo v prijazen spomin! (660) V L j ubijani, dne 4 aprila 1899. Marija Zottmann, soproga, Franc, Anton, Karol, sinovi. Zahvala. Globoko potrti po britki izgubi naSe najboljše tete, gospe Ane Mali roj. Toman izrekamo tem potom za prisrčno sočutje mej boleznijo in ob smrti, za tako mnogobrojno, častilno spremstvo pokojnice k zadnjemu počitku in za lepe poklonjene vence najsrčnejšo in najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo pa smo dolžni prečastiti duhovščini, gospodu občinsze-mu načelniku in gospodom občinBkim svetnikom, učnemu osobju in Šolski mladini, čast. gasilnemu društvu, pevcem za ginljivo nagrobno petje, kakor VBemu prebivalstvu v Kamnigorici, ki je spremilo drago pokojni c o do groba. V Ljubljani, dne 3. aprila 1899. (648) ftaHtjool ostali. Izvod iz voznega reda veUavea od dne l. oktobra lesa. leta. Odao* la Isjaefjeao M kol. Prec* te* Trbiž. Ob 12. ari t* m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Fraazeoefeste, Ljubno; čea Seltthal Anase, Solnograd; Ces Klem FUUme v StejT, v Line, na Dunaj via Amatetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj oaobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, Fran-sensfeste Ljabno, Dunaj; c>i Sr'zthal v Solnograd; cei Amatetten na Dunaj. — Ob II. ari M m. dopoldne osobni vlak v Trbit, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljabno, Helzthal, Dunaj — OV 4. uri 8 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljnbno; čea Selsthal v Bolnojrrad, Lend-G*atein, Zeli ob jezera, Inomoat, Bregenc, Cur.h, Genevo, Pariz, če« fcloin - Reiftini? v Steyr, Line, Budejevice, Plsenj. Marijin« vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstttten. — Proga v/ Sovo mesto la v Kooevje. Osobni vlaki: Ob S. ari M m. zjutraj, oh 1. ari 05 m. popoludne, ob 8. ari f>5 in zvečer. — Prihod v/ Ljubljano j k. Proga ls Trbiža. Ob 6. ari 46. m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Am-atetten. ia Lipakega, Praze, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, PDnja, Budejeric, Silno grada, Linca, Stejra, Austeea, Ljabna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. ari 17. m. dopoladne opobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov. Heba, Marijinih varov, Planja, Badejevic, Solnograda, Linca. Btevra, Pariza, Oeneve, Curina, Bregenca, Ino mosta, Zella ob jezera, Lend • Oasteina, Ljabna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. nri h7 m. popoludne oaobni vlak z Dnnaj a, Ljabna, Sel z t hala, Beljaka, Celovca, Franzeoafeite. Pontabla. — Ob 9. ari • m. zvečer oaobni vlak s Dunaja, Ljabna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proge ls Novega ateste la Ko-Šev/Ja. Oaobni vlaki; Ob H. on 21 m. zjutraj, ob 8 ari tt8 m. popoladne in ob H. ari 44 m. zvečer. — Odhod ls Isjabljaae d. k v »asaalb Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob S. ari 6 m. popoludne, ob 6. ari 60 m. — Prlhe« v/ tslmbljaae d. k. la aTaasatka Ob 6. ari 56 m. zjutraj, ob 11. 8 m. dopoludne, ob 6. ari 10 m. (1) „Ljubljanski Zvon" štev. 2 leta 1898 kupi upravništvo „Ljubljanskoga Zvona". Ivan Kordik ► Ljubljana, Prafernoii ulici iti?. 10-U £ priporoča svojo bogato zalogo ^ jedilne priprave t nnimv uilir in ilit* lw h ritan i *k Acra lalrla r nožev, vilic in žlic iz britanjskegi jekla, alpake ali alpake-srebrs priv. dunajske tovarne „VV. Bachmann A Comp.". Na izbero so tudi žlice iz alpake, 12 kom. od gld. 4 30 naprej, žličice „ n 12 , „ , 220 „ Namizni svečniki PSJT* iz alpake, Čisto bele kovine, *W par 21 o« visokih gld. 2—, i •> i . „ 2'30, „ 26 „ n . 240. Prav ceno se dobe noži in vilice z roženim (690—6) ali koščenim ročajem. ► ► ► 4 in specijalitete v kruinih krožnikih in izprehodnih palicah itd. itd. bo vsled mojih znižanih režijskih stroškov, ker nimam veC ulične prodajalnice, tako po ceni, kakor nikjer drugod. PoskuSnja bode to potrdila. (631—3j Z velespoStovanjem FRANC STAMPFL OUdtlitki »tolb« 3. ir.v.n „Tonh«ll.". Prostovoljna javna dražba vseh v zapuščino Antonije Tomšič spada-jočib premičnin vrfiila se bode v četrtek, 6. aprila 1899 od 9. do 12. ure dopoludne in od 3. do 6. ure popoludne, oziroma tudi prihodnji dan v StroliAklli ulicah hI A. M. 14. Dr. Franz Vok (612_2J c. kr. notar kot sodni komissr aa prodajo (390-1) tirjatve do dolžnikov na Kranjskem in Primorskem pr. circa 4000 gld. a. v. Pojasnila daje upravitelj konkurzne mase dr. ESmll Machatsch dvorni in sodni odvetnik Dunaj, VII., Meubaugasse 45. Zahvale. \ SpoitovatBl goaped! Babvaljvjeae \mm, d« ste ■aal aaualali aatke lavrelM adrasvlla preti kasSIJ« »■ preefcoljn. Porabil ariai Je-dao etek e>alee trpotervegat aeha, pm mtm mi kašelj la« praebol ekoro prealala. I*«-AlJIte zal tekel Se a etekle-alee Vašega flavretaaegai ir-potževesa aeka lat S aavoja «aja preti kašlja. S veleepeiKiva\)eaai V Divači, 19. oktobra 1897. V a* aakvalal Jako« ftappaa. Trpnidev asole (Spita-vregerich-Saft), ki tako izvrstno deluje proti kalija, prsoboli, hri-pavoati, tslkemu dihanja ia proti starim bolesnim, dobiva aa vedno svež v lekarni k Zrinjskeaaa, B. Brodjovin, Zagreb, Zrinjaki trg 80. Naj vsakdo pazi na saMitni znak, ker samo oni trpotcev aok {'e is moje lekarne, ki ima na ate-tlenici sliko Nikole gubica Zrinjskega, bana hrvatskega. Cena steklenici trpotce vega soka s točnim navodilom 76 nove. B trpo^tevim aokom je dobro rabiti tudi gorski Caj proti kaliju. Cena 1 savoju gorskega caja 8roti kalija i točnim navodilom 6 novi. Jedno In drago polilja ae vsaki dan po poltnem povzetju. Kdor denar naprej polije, naj za vozni Ust in kiltico prlracanl 80 nove. Lekarna k Zrinjskemu H. BRODJOVIN Saffrab, Srlajskl trg It. M. Ceejeal zoepod le>kerml*ar t Frt*d kratkian ftaaoaa na-raell aeea pri \mm Jedno ate« kleaileo krepllalk ivedaklb kapljici late ao meni In mojim anaaeem taku dobro delovale, da ee moram % nam na teaaa dubrem adrnvllai naj topleje anbvnlltl. Isto* lite ml an aeoje anauee S« tri eteblenlee po SO note. e poetolm povaeajean poslali. Ifodrni, 26. maja 1898. • epoetovaajein Vid laaie. I Zahvale. Pritve žvedeke kre-pline 1, 1 par jako elegantnih damskih uhanov s simili briljanti, 1 krasno toaletno zrcalo z etuijem in finim česalom in Se nad SOO komadov, ki so v hiši koristni in neobhodno potrebni. Vsi ti krasni predmeti se dobivajo le So kratek čas. Nikdo naj torej ne zamudi prilik« ker je vsako slepar s t vo in vsak riziko popolnoma izključen, ter se neugajajoče brez zadržka vzatno nazaj. Razpošilja po c. kr. postnem povzetju ali ako se posije denar naprej: zaloga Ernst Buchbinder Ii/M. Poitno predelo itev. 99. Ako se naročita dva zavoja, se dobi jako fin žepni nož z dvemi rezili kot darilo. (641-1) firme Kastner & Ohler, Gradec m Glavna zaloga moke. razpošilja (.644-1) štajerski in tirolski loden 136—14u cm Širok. 135, 215. 240, 369 kr. M. Te kvalitete so preizkušeno dobre in so posebno pripravne za praktična in elegantna o bi a 611 a. Črno ia modro češljano blago, %f chevioti, Modno blago, sukno za livreje in vozove •se naprej. itd. itd. Ie v najboljših kvalitetah. Vzorci brezplačno in franko. Obče priznani, izvrstni, na raznih razstavah odlikovani izdelki iz slovečega valjlčnrsrfe mlina Vinko OTuJdlcA vHrsnJl — oddajajo se po originalnem oeniku na debelo v zalogi v Ljubljeni, Marije Terezije cssta št. 2, kskor tudi v zastopnikovi trgovini v Postojni ns debelo in drobno. Glavni zastopnik za mesto Ljubljana, Dolenjsko, Notranjsko Proti vinsko pivo. Od sedaj naprej razprodajam izborno ntsrcne pivo iz kneza A. J. Schwarzenberga pivovarne, ustanovljene leta 1598. v Proti-vinu — po konkurenčnih cenah v sodčkih in steklenicah na debelo v zalogi na Marija Terezije cesti it. 2 v Ljubljani. Radi izvanredne kakovosti in ugodnih cen blagovolijo naj se častiti odjemalci pri cen j. naročilih, katera bodem vedno vestno in točno izvrševal, obrniti s polnim zaupanjem na glavnega zastopnika za Kranjsko in južne kronovine Anton Ditrich-a v Ljubljani. (569-3) V»>» »*» **» »i-. »in »*» •*» *** *Jr» •*» »jn •*» rlf F. Cassermann krojač za civilne in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj ces. kr. unlf. blagajne drž. železnic urednikov Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 4 Be priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepre-mooljivih havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnejSih cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču. Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven Bpa-dajočepredmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c kr. justič-nim uradnikom pa za izdela vanje s:M talarjev in baretov. u Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann vizar v Ljubljani, Dunajaka cesta Popravila se priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, is tule, jekla in nikla, kakor tudi stenaklh ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvslltete po niskih cenah. lTo"v-oetl v žepnih in stenskih urah evvedno v salogi. 14 Izvršujejo najtoonoje. Fran Kaiser -33 puškar g- prodajalec biciklov 14 iz prvih tovarn Ljubljana, Šelenburgove ulice 6. Najboljše urejena delavnica za po« pravljenje blolklov In šivalnih strojev. Vzorci m zahtevanje poštnina prosto. S tem uljudno naznanjam slav. p. n. občinstvu, da je moja trgovina s suknom založena z najnovejšim blagom za pomladansko •* in letno sezono. Imam tudi največjo zalogo Krenner-jevegs blsgs iz Škofje loke, domač izdelek najboljše vrste. Priporočam se slav. p. n. občinstvu za mnogobrojen obisk s velespofitovanjem 14 Hugo Ihl Suknenih Mtankov vedno veliko v zalogi. Izdajatelj in odgovora! urednik: Josip NolIL Lastnina in tisk .Narodna Tiskarne-. 114^89214^0931 R^TV