teto LXVfl
PoSfnfna pTalan« * RofovfnL
tf tJubljanT, V M, 3ne 18. aprila 1939
Itev. 881
Cena 2 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozem« stvo 40 Din <— ne« deljska izdaja ce* Joletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je r Kopitarjevi ul. 6/111
SLOVENEC
Telefoni uredništva in nprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku
Čekovni račun: Ljubljana številka 10.650 in 10.349 za inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica številka 6,
Slovensko
delavsko zastopstvo
S sedanjo vlado je zavel nov duh tudi V delavski zakonodaji in so ee začela reševati vsa socialna vprašanja s širšega vidika. Eno najbolj važnih vprašanj v tem območju pri nas je bilo vprašanje Delavske zbornice, ki je institucija ministrstva za socialno politiko, pa obenem več ali manj avtonomno zastopstvo delavstva ter ima velik vpliv na njegovo smer in usodo.
Ta zbornica je od svoje ustanovitve bila v Tokah marksističnega delavskega vodstva, ki ni imelo v njem samo številčne večine, ampak tudi pretežen politični vpliv. Marksisti so iz delavskega zastopstva, ki bi moralo delavske zadeve voditi nad političnimi strankami zgolj v strokovni blagor delavstva, napravili svojo lastno strankarsko ustanovo in orodje v tako zvani razredni borbi delavstva. Spričo tega je moralo delo za socialni dvig delavskega stanu v pošteni in premišljeni borbi za obstanek in napredek delavstva sredi drugih stanov in proti praktičnemu razrednemu stališču velekapitala nujno trpeti. Zaradi načelnega razrednega stališča marksističnega vodstva delavstva je namreč to delo imelo svojo veliko negativno plat, ker ni šlo za izravnavo socialnih razlik po končnem cilju krščanske pravičnosti in vzajemnosti vseh stanov. Zaradi tega zastarelega marksističnega stališča, ki mu je prvo politična borba v enostranskem smislu in interesu, je taka Delavska zbornica zavirala napredek v gledanju družabnega vprašanja in resničnih delavskih koristi na strokovnem polju. Iz take Delavske zbornice tudi niso mogle priti korenite in plemenite pobude za napredek delavskega stanu vzporedno z napredkom drugih stanov in vsega državnega občestva sploh, ki krona družabno stavbo kot vsem drugim brezpogojno nadrejena vrednota. Zato je bilanca socialnega dela in napredka pod vodstvom Delavske zbornice nasproti političnemu agitatoričnemu delovanju v prid marksizmu kot svetovnemu nazoru in politični sili ter marksistični stranki in organizacijam v Sloveniji izkazovala velik primanjkljaj. Ker je marksistično vodstvo Delavske zbornice, ki je imelo oporo v V3eh prejšnjih proti-Ijudskih režimih, moglo odločilno posegati tudi v volitve in njih način ter izid, se je zgodilo, da resnična volja slovenskega delavskega stanu v zbornici nikoli ni mogla priti do primerne veljave in da zato ta zbornica nikakor ni bila izraz prave mieelnosti in potreb slovenskega delavskega ljudstva, ki ni kakšna internacionalna gmota, ampak živi z vsem narodom eno in isto življenje v krščanski veri in ljubezni do domovine, ki ji gre prednost pred puhlimi razrednimi sanjami kakšne internacionale.
Zato je vsa leta v ljudstvu živel odpor proti delavskemu zastopstvu, ki ni ustrezalo mišljenju celokupnega naroda in njegovega delavskega etanu, ki je želel širših razgledov in bolj praktičnega dela ter sodobnega pojmovanja delavskih nalog in potreb, da bi delavstvo res postalo uva-ževan in enakopraven činitelj v narodovem življenju in v državni skupnosti. Ta odpor je prišel zlasti do čedalje večjega izraza pod sedanjo vlado, v kateri imajo slovenski krščanski ljudski elementi večino in temu ustrezajoči vpliv. Iztrgati najbolj važne delavske ustanove v blagor vsega delavskega ljudstva iz rok razredne stranke, ki si je prisvajala v njej predpravico za reševanje socialnih vprašanj v smislu njenega programa, je postalo eno najbolj važnih gesel tiste velike skupine, ki izraža voljo slovenskega naroda in ji je njegova volja svet ukaz. Kakor je stranka slovenskega ljudstva po svojem vplivu in socialnih smernicah odločilno sodelovala pri novih socialnih postavah sedanje vlade, ki ji gre v prvi vrsti za to, da ustvari trdno vzajemnost vseh stanov v složnem ljudskem občestvu, tako si je postavila za nalogo, da delavski stan dobi zastopstvo, ki bo res njegovo in ki bo res ustrezalo njegovim današnjim socialnim potrebam in zahtevam ter ga moglo dejansko dvigniti na višjo socialno razen. Ne kot razred, ki bi bil načeloma sovražen drugim stanovom, ampak bi si znal v svoji krščanski delavski stanovski zavesti s poštenim delom in bojem zagotoviti resnično enakopravno mesto v narodnem občestvu in v državi. Ta novi val narodne zavesti, socialnega pogona navzgor in krščanskega gledanja družabnega vprašanja, kakor so ga papeži začrtali v svojih socialnih okrožnicah, je močno omajal marksizem, še preden je bila ustanovljena nova Delavska zbornica, ki je imela preteklo soboto in nedeljo svoje prvo zasedanje.
To zasedanje je pokazalo, kako globoko je zanimanje delavstva, ki stoji na krščanski in narodni kulturni podlagi in na stališču socialne vzajemnosti vseh ljudskih stanov, za velike naloge in potrebe slovenskega delavstva v sedanji nadvse važni preokretnici našega državnega življenja in vsega sveta sploh. To delavstvo se je, kakor vidimo, z globoko krščansko delavsko in narodno zavestjo lotilo dela, da to zbornico drži, jo vsestranko izpopolni in ji da značaj prave slovenske ljudske ustanove v prid delavstva in vse slovenske družbe, ki potrebuje pozitivnega dela, no pa razkrajalne demagoške agitacije za cilje, ki niso izraz slovenskega duha in ki so v kvar vsej krščanski družbi sploh. Novi delavski zastopniki v slovenski Delavski zbornici so se odločno postavili za socialne pravice našega delavstva in stavili konkretne predloge, ki jih bodo mogli tudi uresničiti, ker ta zbornica ne bo šla proti ijudstvu, njegovim nazorom in politični opredelitvi, ampak ee čuti eno z njim in hoče priboriti našemu delavstvu socialno euakoprav-
Nemški in italijanski tisk odklanjata mirovni predlog Amerike
Hitler bo odgovoril v parlamentu dne 28. aprila
Preteklo soboto je predsednik Zedinjenih držav severne Ameriko poslal Mussoliniju in Hitlerju enako se glaseči brzojavni pismi, v katerih predlaga, naj bi se zbrala svetovna mednarodna konferenca, ki hi razpravljala o postopnem razoroževanju in o gospodarskih vprašanjih v zvezi s pravično razdelitvijo naravnih bogastev. Predsednik Zedinjenih držav pa postavlja pogoj, da se Italija in Nemčija preje obvežeta, da v »bodočnosti«, to jc vsaj za dobo 10 let slovesno pred vseni svetom zavežeta, da no bosta napadali neodvisnih držav, ki jih Roosevclt po imenu našteva — med njimi se nahaja tudi Jugoslavija — češ, da jc takšen predpogoj nujno potreben, ako hočemo preprečiti vojno in dati narodom občutje varnosti.
Odgovorov od Mussolinija in od Hitlerja še ni. Toda nemško in italijansko časopisje je objavilo polslužbena naziranja obeh vlad o Rooseveltovih pismih. Medtem ko Rooseveltov predlog v Nemčiji enodušno odklanjajo in ga imenujejo samo manever, ki da jc naperjen proti Nemčiji — »Frankfurter Zeitung« dostavlja temu še, da jo takšna obljuba sploh nemogoča, ker je treba še ponekod spremeniti krivične meje — je • italijansko časopisje bolj zdržnn in hladno ter stališča še ne zavzema. Očividno želi italijanska vlada, da bi vrata ostala odprta za morebitna pogajanja v bodočnosti.
V naslednjem bomo navedli, kakšen odmev je Rooseveltov predlog o 10 letnem premirju našel po svetu in kakšne bodo posledice tegaameriškega koraka ob 12. uri evropsko zgodovino.
Nemški tisk:
,,Nov način obkoljevania Nemčije in Italije" Nezaslišana in neznosna žalitev osi Rim-Berlin"
t>
Berlin, 16. apr. AA. DNB. Predsednik Združenih ameriških držav je poslal brzojavko Hitlerju kakor tudi Mussoliniju, v kateri je navajal sedanji politični položaj in stavil vprašanje, ali bi bila pripravljena dati zagotovilo, da nemške in italijanske silo ne bodo napadlo cele vrste evropskih držav in držav izven Evrope. Roosevelt predlaga, da bi moralo to zagotovilo ostali v veljavi vsaj 10 let. Za isti čas predlaga, da se olajša mednarodna trgovina, da bi se vsakemu narodu nudila možnost kupovati sirovinc, ki so ji potrebne, na mednarodnih tržiščih pod enakimi pogoji.
Korespondenca »Der deutsche Dlenst« piše v zvezi s to brzojavko: Najprej izvesti propagando mržnje, potem pa izigravati apostola miru, to je postopek, na katerega nismo naleteli prvič pri predsedniku ameriških Združenih držav. Iz- -razi, ki se nahajajo v tej poslanici, nam niso neznani. Nasprotno mi jih celo zelo dobro poznamo. Odgovornost napram človečanstvu je znana.
Mednarodna konferenca, ki hi narodom prinesla pravico in mir, se zopet nahaja v prvem načrtu. Roosevelt igra vlogo novega Wilsona z največjo logiko. On hoče vrniti srečo svetu, potem ko ga je do vedel do strahovanja ,011 hoče vzpostaviti mir potem, ko je ustvaril eno izmed najstrašnejših vojnih razpoloženj. Roosevelt veruje, da se lahko posluži sličnega postopka, da bi odvrnil pozornost od propagande mržnje, ki jo vršijo demokracije, in da bi izbrisal reperkusije politike obkroževa-nja. Toda ker smo že imeli priliko, da preizkusimo, kam vodi zaupanje v poslanico predsednika ameriških Združenih držav, nam svet ne bo smel šteti v zlo, če ostanemo zelo nezaupni nasproti političnim pobudam te vrste, ki nam prihajajo z one strani oceana. Ne more biti ustvarljivega novega reda s pomočjo konferenc vse dotlej, dokler se boljševizem na svetu smatra za udeleženca enakih pravic v mednarodnem političnem življenju.
Rooscvcltovo brzojavko moramo smatrati za prefinjen manever, pri čem sc od nas zahteva, da obljubimo, da bomo vzdrževali mir sredi sveta, ki
Pij XII španskim
katoličanom
Vatikan, 17. apr. A A. Havas: Sv. oče Pij XII. je po radiu poslal poslanico španskim katoličanom. V tej poslanici je sv. oče čestital katoliškim sinovom iz Španije k miru, ki jim ga je dal Vsemogočni. Sv. oče je izrazil željo, da bi se španski domovi, ki so toliko trpeli, kmalu uredili. Na koncu svoje poslanice je papež dal odvezo onim, ki so grešili in podelil svoj papeški blagoslov katoličanom v Španiji.
Nova vlada v Belgiji
Bruselq, 17. aprila. AA. Havas: V Belgiji je prišlo do popolnega preokreta socialistov napram mandatarju krone Pierlotu. Snoči ob 21. so se zbrali pri Pierlotu socialistični, katoliški in liberalni voditelji. Po konferenci, ki je trajala do polnoči, je Pierlot izjavil novinarjem, da so socialisti pristali, da gredo v vlado. Danes opoldne je Pierlot zares sestavil novo vlado iz treh strank. V vladi so:pet katoličanov, med njimi ministrski predsednik, pet socialistov, trije liberalci in trije neparlamentaici.
nost s pomočjo vsega naroda in vzporedno z vsemi drugimi njegovimi prizadevanji na javnem torišču. S tem je ustvarjena podlaga, na kateri se bo moglo po poštenem in vztrajnem delu združiti vse slovensko delavstvo okoli svoje najvažnejše ustanove, ki se bo naslanjala na delavstvo in na njegovo strokovno izobrazbo ter socialno miselnost in ga zastopala pred državno oblastjo ter ga branila proti vsem nesocialnim nazorom in težnjam. Upati je, da bo zbornica, ki si je postavila to veliko nalogo, dvignila predvsem tudi socialno raven poljedelskega delavstva in zlasti bo mogla veliko storiti akademija dela, ki se bo, kakor smo izvedeli iz poročila o zasedanju nove Delavske zbornice, v kratkem ustanovila, da bi delavstvo dobilo dobre sindikalne funkcionarje, ki mu jih je doslej občutno manjkalo.
Novi zbornici želimo zato veliko blagoslova I
je preplavljen z bojno propagando in v času, ko državniki velikih demokracij izjavljajo, da ni osnovnih nasprotij med demokracijami in rušilnim boljševizmom. To bi pomenilo, da bi se v bodoče boljševizmu dale proste roke za njegove iniciative in njegove zločinske načrte. Roosevelt je poslal svojo poslanico na napačni naslov. Nemški narod je postal močnejši in uspehi, katere je dosegel VVilson s pomočjo istega postopka, se ne bodo več povrnili.
»Viilkischer Beobachter« komentira Roosevel-tovo poslanico ter omenja v zvezi steni, da je del tujega tiska mnenja, da zdaj ne more biti več govora o obkoljevanju Nemčije, ker je Roosevelt povabil vse države k sodelovanju. Tako mnenje, pravi list, je zelo primitivno in žaljivo, ker hi izgledalo, da sile osi ne morejo zdravo presoditi razmer. Treba je naglasiti, da jo Roosevelt ožigosal Nemčijo in Italijo kot državi, ki ovirata mir, ter jo njima nasproti navedel dolgo listo držav, ki jih baje ogražajo sile osi Rim—Berlin. Na ta način uadaljuje Roosevelt isto igro kot oni politiki v
Londonu in Parizu, ki želijo obkoliti Nemčijo. Roosevelt očividno želi, da se osnuje čvrsta fronta proti Itimu in Berlinu z izgovorom, da sc lahko samo tako prepreči napad na neodvisnost in varnost malih držav. Če pregledamo listo teh držav, ki je očividno najvažnejši del washingtonske poslanice, potem takoj vidimo, kaj jo namen te igre.
Hitler bo odgovoril v Reichstagu 28. aprila
Berlin, 17. apr. AA. DNB. Uradno poročajo: Predsednik USA Roosevelt jo poslal voditelju rajha poslanico s prošnjo, da zavzame stališče do nekaterih vprašanj. Voditelju rajha so zdi ta stvar tako važna, da je sklenil sporočiti predsedniku USA odgovor nemškega naroda pred rajhstagom. Voditelj rajha je nato sklical nemški rajhstag na zasedanje 28. april a, da vzame na znauje njegovo izjavo.
Italijanski tisk:
»Fašistična vlada bo postopala sporazumno zNemčijo „Reklamna stvar, žaljivo poslana na napačni naslov
Rim, 17. apr. AA. Štefani. Uradno poročilo: Poslanica, ki jo je predsednik Roosevelt poslal Mussoliniju in Hitlerju in ki so jo listi včeraj objavili, ni naletela na dober sprejem v italijanskem tisku. Novinarski krogi soglasno izjavljajo, da poslanica preveč diši po reklami, da hi sc mogla smatrati kot resen činitelj v bodočem razvoju, ki naj dovede do popuščanja mednarodne napetosti. Posebno naglašajo, da bi moralo tako dejanje, ako naj ima resno osnovo, biti tajno in da se ne bi smelo širiti v reklamne svrhe zaradi notranje potrebe Amerike. Dalje naglašajo, da ni celokupno ameriško javno mnenje naklonjeno Rooseveltovi kilitik. Lista držav, za katere naj sc dajo jamstva, jc otročja. Kajti ta lista dokazuje, kakor trdijo italijanski novinarji, veliko neznanje v pogledu zemljepisja in zgodovine. Dalje trdijo fašistični krogi, da je Rooseveltova poslanica profesorska in pretenciozna. Fašistična vlada bo napravila, kar more narediti sporazumno z vlado v Berlinu. Mir je zelo lepa stvar, toda take reklamne oblike ne morejo dovesti do koristnih in stvarnih dejstev.
»Messaggero posveča svoj uvodnik Rooseveltovi poslanici. V njej vidi po eni strani manever z raznimi notranjimi cilji, po drugi strani pa gesto, s katero želi Roosevelt podpreti ofenzivo bogatih evropskih držav proli revnim narodom, da pripravi vstop Amerike na stran Francije in Anglije v morebitni vojni. S tega stališča imenuje list Rooseveltovo poslanico kot deln. ki pripravlja vojno. List poudarja dalje, da poslanica ne bi dobila tako velike razširjenosti, če bi bili Rooseveltovi cilji zares iskreni, to je, svetovne poročevalske agencije je ne bi poprej razširile, dokler ne bi opravila normalne diplomatske poti. Dalje podčrtava list, da pomeni okoliščina, da je ta poslanica naslovljena samo na Nemčijo in Italijo kot morebitni napadalki, resna in neznosna žalitev, še hujša zaradi besed o Abesiniji, Avstriji, Češkoslovaški in Albaniji. Te okoliščine, pravi list, jemljejo Rooseveltovcniu predlogu vsako vrednost.
»Oiornale dTtalia« prinaša izpod peresa Virgi-lia Gayde članek, ki pravi, da pomeni Roosevel-
tova poslanica novo poglavjo v politični ofenzivi Velike Britanije, Francije in USA. Italija ne moro priznati Rooseveltu nobene moralne pravico, ki bi mogla upravičiti njegovo vmešavanje v Evropi. Roosevelt no zastopa vse Amerike, razen tega ima pa njegova poslanica tudi dve osnovni napaki, formalno in to, da je naslonjena na napačen naslov. Po obliki je poslanica zgrešena vtoliko, ker no predstavlja dokumenta, ki bi se imel mirno proučiti, temveč je poslanica poslana v svet z velikim pompom. tako da ima značaj slabo preračunanega manevra. Druga napaka je v tem. da jo poslanica naslovljena samo na Nemčijo in Italijo, ne pa tudi na druge evropske države, kar bi bilo mnogo lo-gičneje in naravnejše. Na koncu očita članek Rooseveltu, da navaja v seznamu držav, ki naj dobe poroštvo, tudi države, s katerimi živi Italija že od nekdaj v prijateljstvu.
Iz vseh krajev sveta prihajalo v Washington pritrdilni brzojavi vlad na Rooseveltov mirovni predlog
Ncwyork, 17. aprila. Havas: Na osnovi nemških in italijanskih komentarjev smatrajo ameriški politični krogi, da bosta Berlin in Rini po vsej priliki zavrnila predloge, ki jih je objavil Roosevelt z svoji poslanici. Ministrstvo zunanjih zadev v Washingtonu doslej ni objavilo nobeno razlage. V diplomatičnih krogih posebno naglašajo važnost dejstva, da so skoraj vse državo Južne Amerike sprejele Rooseveltove predloge.
Ministrstvo za zunanje zadeve v Washingtonu je namreč sprejelo brzojave iz Kanade in od vlad vseli držav Južne in Srednje Ameriko razen kjer vlade izjavljajo, da v celoti osvajajo Rooseveltovo poslanico. Roosevelt lahko računa na njihovo podporo v cilju za ohranitev miru.
Podobne brzojavke prihajajo v .Washington tudi iz ostalih delov sveta.
Nemško in francosko brodovje krizari ob španski obali
Gibraltar, 17. aprila. TG. Nemško brodov-,e, ki ga sestavljata dve oklopni ladji, dve križarki, dve diviziji ruiilcev in tri skupine podmornic s pripadajočimi pomožnimi ladjami, je danes odplulo iz Nemčije in bo en mesec dni križarilo med nekaterimi portugalskimi in španskimi pristanišči.
V angleških pomorskih krogih menijo, da je hotela Nemčija na ta fl^čin nndčrtati vzaierrnnsl Nemčije in Italije v vprašanjih Sredozemskega morja. V angleških pomorskih krogih so tudi že izračunali, koliko bi bila
vredna pomoč nemškega brodovja, če bi prišlo A) stvarnega spopada med Anglijo-Francijo in Italijo. Pomoč bi ne bila izdatna. Kajti obe bojni ladji razreda »Scharnhorst«, ki imata 26.000 ton, sta ostali doma v Nemčiji. V Španijo sta prišli samo dve 10.000 tonski oklopnici, med tem ko pripadata križarki manjšim bojnim enotam. Edino prisotnost podmornic nekoliko vznemirja angleške pom .reke kroge, ker so mnenja,
(Nadaljevanje na 2. strani)
Hrvatsko stališče do Srbov
V »Hrvatskem Dnevniku« je v nedeljo izšel uvodni članek, ki se nanaša na v soboto započete nove pogovore v Zagrebu: >l'o praznikih t>o se danes nadaljevali pogovori mod predsednikom dr. Vladkom Mačkom in predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem. O današnjih pogovorih ni bilo izdano nobeno sporočilo. Zato tudi ne moremo na tem mestu nič podrobnega o tam pisati. Hečemo le lahko, da se bodo pogovori v ponedeljek, 17. t. m,, nadaljevali v banski h dvorih v Zagrebu, kjer so bili tudi danes. Brez ozira na potek današnjih pogovorov pa moremo in moramo naglasiti tudi važnost in potrebo popolne rešitve. Za sporazumno rešitev je bistveni pogoj dobra volja, ki pomeni razumevanje položaja hrvatskega naroda iu njegovih zahtev. Pri nas Hrvatih ni pretiravanja, ker zahtevamo zgolj tisto, kar nam je najpotrebnejše za samostojni narodni obstanek in za razvoj vseli narodnih sil. To je jamstvo, da pri dobri volji more priti do sporazuma. Hrvatske zahteve niso take, da bi ogrožale pravice ali celo obstanek srbskega naroda. Mi smo prvi naglasih, kar je pozneje napisal v belgrajskem listu »Napred« vse-učiliški profesor Mihajlo llič v zvezi z razmejitvijo med Srbi in Hrvati... Mi smo brezpogojno za enakost, zato ni nevarnosti, da bi se z rešitvijo hrvatskega vprašanja odprlo srbsko. Od te strani torej ni nobenih težav. Sicer pa so Srbi na Hrvatskem imeli priliko prepričati se, da, pri Hrvatih ni želje kratiti Srbom njihove narodne pravice. Srbi na Hrvatskem so imeli za predsednika sabora svojega človeka, tudi podban je bil navadno njihov človek. Gospodarsko so kaj dobro napredovali imeli svoje gospodarske organizacije. Spošto-
1
Zagrebški pogovori se nadaljujejo
Predsednik vlade in dr. Maček sta si izmenjala svoje predloge - Zagrebčani
pozdravljajo predsednika vlade g. Cvetkoviča
Zagreb, 17. aprila. AA. Danes	ob 10.40 dopoldne sta pnedsednik vlade gosp.	Cvetkovič in predsednik USvS dr. Maček sprejela	časnikarje in jim dala tole sporočilo:	• •
Predsednik kr. vlade Dragiša Cvetkovič in predsednik HSS dr. Vladko Maček sta na današnjem sestanku stavila svoje predloge za konkretno rešitev hrvatskega vprašanja in dosegla soglasje v tem, da te predloge pjouoc na obeh straneh in da se bosta še ta teden ponovno sestala in nadaljevada z razgovori.
Zagreb, 17. aprila, b. Razgovori med predsednikom vlade Dragišo Cvietkovičem in predsednikom HSS dr. Mačkom, ki so se začeli v soboto, so se danes nadaljevali ob 9 dopuldne. G. Dragiša Cvetkovič je prebil včerajšnji dan v Sloveniji, g. Vladko Maček pa rua svojem posestvu v Kupincu. V 6oboto niti g. predsednik vlade Cvetkovič, niti g. predsednik HSS dr. Maček ni hotel podati kakršnekoli izjave tisku. 2e o,d začetka tega meseca se z največjim interesom zasledujejo napori za- ustvaritev sporazuma, ki bi postavili našo notranjo politiko na zdrave in močne temelje. Zunanji položaj sili naše državnike, da napravijo močan temelj, da 6e zamorejo upreti vsem zunanjim nevarnostim. Danes so se začeli pogovori ob 9 in sta se .predsednik vlade g. Cvetkovič
vana je bila njihova cerkveno-šolska avtonomija u in g. dr. Maček pogovarjala do pol il, ko so bili
...	'.	»» i ____ ____________4 J —J .1«, __l.i:__—! x.. „««i	J Itn i a Kilri narlann Vralbn
ter njihova zastava... Nobene nevarnosti ni, da bi bili Srbi ogroženi od Hrvatov. Zato tak strah ne more biti ovira pravičnemu sporazumu, ki bi zadovoljil Hrvate. Hrvatski narod je prežet ideje pravičnosti. Zahteva pravico za sebe, ne .želi pa nikomur delati krivine. Ko zahteva pravico zase, ne pozna nobenega 6trahu.<
V ozračju iskrenosti in zaupanja
Belgrajska »Samouprava« piše: -»Iskrenost, s katero se je sedanja vlada lotila reševanja političnih vprašanj, njena dobra volja in naglo delovanje, vse to je imelo za posledico ozračje zaupanja in lojalnega sodelovanja med vsemi političnimi strankami. Mnogo osli se je omililo in pozabilo mnogo starih razprtij, tako da danes vsi politični krogi v državi kažejo jnslio in nedvoumno, da so pripravljeni pomagati Cvetkovičevi vladi pri izvajanju njenega velikega in koristnega političnega programa. To ozračje zaupanja in ta iskrenost, ki je izražena v vseh j>olitičnih izjavah, sta vsekakor dobro znamenje in nesumljiv dokaz, da se politične razmere v naši državi naglo izboljšujejo. Tako ozračje, ki v njem ni strankarske izključljivosti in zaostrenosti, daje najširše možnosti za sklepanje sporazuma in reševanje vseli političnih vprašanj, kakor to narek«i^»-4iwiieftj«ki-iote«|8#i too-Juii«-slavije.c	■ './,'ii,'.
..^ioNtitiiMbt i
Država — domovina nas vsen
V novosadskem »Danuc je vodja vojvodinske združene opozicije dr. Žarko Jakšič dal. daljšo izjavo, ki v njej med drugim veli: »Države se ne delajo zaradi parade, marveč zato, da bi narodu bilo bolje. Čevelj, ki žuli, ni prijeten ter ga nihče ne nosi rad. Vsak narod je z ustvaritvijo te države hotel dobiti, ne pa izgubiti. In vsak narod te države ima pravico do svojega življenja. To- pa doslej ni bilo tako. I Srbi i Hrvati i Slovenci so to državo po svoji svobodni volji hoteli, in samo zato, ker so jo hoteli, je postala. Ce bi je ne bili hoteli, bi je nikdar ne bilo. Hoteli pa niso le države, marveč tudi domovino, državno skupnost, ki bi bili v njej politično in gospodarsko svobodni, močni, varni in sami svoji. Pričakovanja in upanja pa 6P niso uresničila Hrvati niso nič dobili, marveč izgubili celo tisto, kar so poprej imeli. Tujega niso hoteli, toda svojega ne dajo, tudi danes ne. Prav imajo. Ne zahtevajo tistega, kar jim ne pri-tiče. Kar pa jim pritiče, tega jim nihče ne sme kratiti... Prilike se redno nudijo, a se lahko zamujajo... Prišlo bo ozdravljenje. Še more država postati domovina nas vseh Spoštujmo drug drugega. Razpoloženje za popoln in pošten sporazum je dozorelo v ljudskih dušah na vseh straneh, bobrih in močnih ljudi imamo dovolj. Nihče ni odveč. Vsakdo na svoje mesto. In ui je sile, ki bi ji ne bili kosU
Kakšna naj bo prava Jugoslavija
Novosadski »Dan« prinaša v nedeljski številki debelo tiskan članek z naslovom »Prava Jugoslavija?, kjer med drugim v drugem delu takole pravi: »Ne moremo se strinjati z zagrebškim »Obzo-rom", ki trdi, da je sedaj treba javno in temeljito obravnavati vsa pereča politična vprašanja. Že 20 let nismo nič drugega delali, kakor da smo vodili jalove |iogovore in delali nepotrebne poskuse, ki so tu ali tam bili za državo bolj škodljivi kakor koristni. Treba je preiti na dejanja, in sicer naglo, premišljeno in odločno rešiti hrvatsko vprašanje, kakor je to v skladu z željami in potrebami večine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pri tem se no smemo izgubljati v malenkostih in v formalnostih, pač pa moramo paziti zgolj na vsebino vprašanja. No, ko bomo nazadnje rešili to vprašanje, s tem še nismo ustvarili Jugoslavije. Jugoslavija bo šele takrat prava in resnična Jugoslavija, država južnih Slo vanov, kadar bodo v njej tudi Bolgari in kadar bodo tudi Bolgari enakopravni člani le državne skupnosti poleg Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pri nas javno mnenje, bodi pri Srbih, kakor tudi pri Hrvatih in Slovencih, resnično iskreno žoli čini tesnejše zveze z brati Bolgari. Če sodimo po današnjem razpoloženju v bolgarski javnosti, tudi ogromna večina Bolgarov želi v tem težavnem položaju čim ožjega sodelovanja s Srbi. Hrvati in Slovenci. Ali se v teh usodnih časih res sme zamuditi taka dragocena prilika, ki se morda nikdar več ne bo nudila? Bes je, da so združitev soda i še ne (la izvesti, pač pa jc mogoče takoj skleniti zvezo o najožjem sodelovanju v obrambi naših skupnih koristi. To bi zaenkrat bilo dovolj. Sčasoma bi morda prišli lahko celo do realne unije Tako bi bila ustvarjena velika država južnih Slovanov. od Triglava do Črnega morja, velika skoraj 350.000 kvadratnih kilometrov, ki bi imela več ko 20 milijonov prebivalcev. To bi bila država, ki bi bili v njej vsi enakopravni in v kateri bi se
— -	i -t « i _ l._l!	Morltiln/lrr
niti Koigarom ne ono ireba naii nao..ant, niti Srhov bolgarske ali hrvatske nadvlade, v kateri bi vodstvo prevzel tisti, ki je sposobnejši in ki zna bolj pametno in pošteno upravljati.« ------
poklicani časnikarji, ki jim je bilo padano kratko sporočilo.
Sporočilo je prebiral predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič, nakar so se časnikarji še nekaj časa pogovarjali s predsednikom vlade in dr. Mačkom. Po pogovoru s časnikarji sta se g. Cvetkovič in g. dr. Maček še nekaj časa sama pogovarjala, na kar je g. dr. Maček odšel v syoje stanovanje na Prilazu, g,'predsednik vlade Cvetkovič je pa odšel na sprehod.	/ v
Med pogovori se je pred banskim dvorcem nabrala množica ljudi, medtem ko 'je '-bil vstop v palačo dovoljen samo domačim in inozemskim čašnikarjein, ki jih je bilo-čez 50. To jasno kaže, s kolikim interesom naša javnost spremlja te važne pogovore.	. .
Ko je g. Cvetkovič s skupino časnikarjev prišel iz banskega dvorca, ga je navzoča množica pozdravila s ploskanjem in iivijo-klici. Neka gospa je pristopila k njemu in mu podala velik šopek cvetočega španskega bezga z besedami: »Živijo, naš dragi gospod predsednik! Od srca vas pozdravljam in vam želim na/boljših uspehov v vašem prizadevanju za rešitev vseh naših težkoč. Enako, kakor ste uspešno rešili razna socialna vprašanja, posebno pa vprašanje dentistov, za kar so vam vsi člani tega društva neizmerno hvaležni, boste gotovo rešili tudi mnoga druga težka ■vprašanja.« SiMpod.^.Sfc&idMt je prevzel cvetje, ioftpa pa 'nikakor ni...b.^'.a povedati svojega
Gospod pr'cdscSmU"'Dr'Sgiša Cvetkovič jc potem odšel po ICameniti ulici v Inšpekcijo dela, kjer je obiskal socialni odsek in se zanima1! za delavsko stavko v Brodu. Posebno se je zanimal za to, ali je sklenjena kolektivna pogodba. Nadalje sc je zanimal za vprašanje delavcev v Zagrebu in je pregledal obenem tudi druge prostore socialne zaščite, Posebno se je zanimal za dijaške kuhinje.	■
Inšpektor g. Mladenov in sef odseka g. Sinit sta ga poučila o vseh aktualnih Vprašanjih savske banovine. Ko je g. predsednik vlade izšel iz Inšpekcije dela, so ga pričakovali mnogoštevilni delavci, ki so ga navdušeno pozdravljali in se mu zahvalili, ker se tako zanima za njihove socialno potrebe. G. predsednik vlade'je odhajajoč rekel
predstavnikom oblasti, da smatra za absolutno potrebno, da so delavcem v Brotlu povišajo plačo, da se stavka konča in da se sklenejo kolektivne pogodbe s Hrvatsko delavsko zvezo, z Združenim delavskim sindikatom in z vsemi sindikalnimi organizacijami. G. Cvetkovič jo Šefa g. Šmita napotil, da' zahteva primerno podporo za brezposelno iz savske banovino, če bi bilo to potrebno. Savska banovina je do zdaj dobila en milijon din, če bo pa treba, dobi še. To izjavo g. predsednika vlade so vzeli navzoči delavci na znanje z živahnimi živijo-klici in ploskanjem.
Predsednik vlade je pregledal razne znamenitosti starega mesta ter se je z vpenjačo peljal na Ilico.
G. Predsednik vlade je nato Sel po Ilici do Jclačičevega trga ter se zanimal za gradbeno delavnost. Ob 12.20 je odšel v Umetniško akademijo, kjer je pregledal dela umetnika Avgustin-čiča, zlasti pa njegov spomenik Pilsudskeniu, ki ga je dobil Avgustinčič na mednarodnem natečaju za mesto Katovice na Poljskem. G. Predsednik vlado je pri tej priliki kupil v Akademiji dve sliki ter se po Ilici vrnil na Jelačičev trg, nato pa odšel h kosilu.
f slik gozdni požar pri Celju
Okrog 1000 m hrastovega gozda pogorelo.
Celje, 17. aprila.
Okrog pol ~4 popoldne je drvel po celjskih ulicah avto z gasilci, ki so hiteli proti Vipoti, nad katero so se dvigali oblaki dima. Pri požiganju in čiščenju dračja v gozdu se je ogenj razširil in kmalu zajel večji obseg. Kmetje so skušali preprečiti požar, ki pa je bil v nekaj minutah tolik, da je zavzel ves hrastov gozd. Ogenj jo ogrožal zaradi vetra, da bo uničil velike hrastove' gozdne dele, če ne bi pravočasno nastopilo, vojaštvo in gasilci, ki so prišli. pry.i na pomoč.
Na kraj požara pa so takoj za njimi pridrveli še gasilci iz Gabrja. Le požrtvovalnosti vojaštva in gasilcev je pripisati, da je kljub hudi vročini iu zelo slabemu terenu rešili gozdne dele. Do 7 zvečer so vztrajali pri delu. Škoda se cerii na okrog 12.000 din. Na kraj požara sta prišla tudi poveljnik 39.' pešpolka generalštabni polkovnik Drag. Mihajlovič in komandant mesta polkovnik g. Milkovič. Požar je občutno prizadel zlasti posestnika Ojstriška Ivana in Zupan Jožeta v Pe-čovniku, '
Seja avtobusnih podjetnikov
Belgrad, 17. aprila, m. V 'Belgradu jfe' bila. seja avtopodjetij iz vse države, Na seji so zastopniki avtobusnih podi etij ugotovili, <fe"startje, v katefem <?e danes nahaja avtobusna industrija v naši državi, ne odgovarja splošnim, gospodarskim, kulturnim in narodno-obrambnim interesom ter tudi ne ščiti upravičenih interesov samih podjetij, V državi imamo danes okrog 370 avtobusnih podjetij, ki na 481 prometnih črtah s 1000 avtobusi opravljajo javni promet na prožni dolžini okrog 16.400 km. Promet se vpostavlja samo tam, kjer je koristnost zajamčena. Zaradi tega niso važni turistični kraji še vedno niso zvezani z avtobusnimi programi. Že obstoječa podjetja pa tudi trpe veliko škoro zaradi raznih paralelnih dovoljenj.
Zahtevali so ,da se čim prej organizira avtobusna mreža za vso državo, kakor tudi načrt, po katerem se bo ta mreža oživotvorila in vzdržala. Na koncu so podjetniki zahtevali, da se s pomočjo posebne uredbe
Belgrad, 17. aprila, m. DanaSnjim razgovorom mod predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem in dr. Mačkom pripisujejo vsi tukajšnji politični krogi veliko važnost ter je za uradno obvestilo o današnjem sestanku v Zagrebu vladalo veliko zanimanje. Kmalu potem, ko sta g. Cvetkdvič in dr. Maček sprejela domače in ■ tuje Časnikarje ter jim dala uradno obvestilo o današnjem sestanku, se je obvestilo o razgovoru z Veliko naglico razširilo po mestu. Uradno obvestilo samo, kakor tudi iskrenost, ki sta .jo položila v razgovore oba državnika, vliva vsem političnim krogom nado, da so pogajanja za dosego sporazuma na najboljši poti.
Izjava dr. Mačka
To potrjujejo tudi besede dr, MaSka, ki jih je danes izrekel dopisniku »Association Pressec iz Budimpešte. Macholdu, ki je dr. Mačku postavil sledeča vprašanja:
»Ali bo, gospod predsednik, kmalu dosežen sporazum?«
Na to vprašanje je dr. Maček odgovoril (po »Pravdi«): »Ce ne bi tega pričakovali, ne bi tukaj sedeli. Resnično mislim, da se bomo sporazumeli.«
"4"
Sabljaški dvoboj md Jugoslavijo m Italijo
Italija je zm&gaia s 6:0
Zagreb, 17. apr. b". V tukajšnji veliki dvorani hotela »Esplanade« se je izvršil sabljaški dvoboj med Italijo in Jugoslavijo. Tej prireditvi so prisostvovali zastopnika vojske generala Antič in Lo-kar ter zastopnik bana dr. Benčič, v imenu italijanske kolonije pa generalni konzul Gobbi z vsemi člani konzulata in mnogimi predstavniki zagrebške italijanske kolonije. Vodstvo prireditve so imeli v rokah predsednik sabljaške zveze dr. Ante Mudrinič ter sabljaški strokovnjaki, med njimi tudi polkovnik g. Cvetko iz Ljubljane in polkovnik Blaha iz Zagreba. Tekmam je prisostvovalo zelo številno občinstvo. Borbe so bile lia 10 zadetkov, in sicer tri v floretu, tri v sablji. Borci so bili postavljeni nasproti po moči. Prva borba v floretu je bila med Nikolom Nikoličein in prvakom italijanskih častnikov Antonom Dare iz Padove. Zmagal je Italijan, ki je pokazal mnogo opreznejšo In tehnično popolnejšo borbo. Nikolič se je sicer boril zelo srčno, toda proti levoročnemu Italijanu ni mogel uspeti več kot 6:10. Borba je trajala 16
minut.	.
V	drugi borbi je Branko Tretinjak iz Zagreba nastopil proti italijanskemu akademskemu prvaku Angelu Tarubor. Rutinirani Tretinjak je dobro pričel," toda tehnično boljši Italijan je borbo kmalu izenačil in jo končal z 10:6 v korist Ilaliie.
V	tretji borbi je zastopal Jugoslavijo mladi Ferlan iz Ljubljane. Boril se je proti priznanemu olimpijskemu mojstru Vincencu Pintonu. Levoroč-ni Ferlan ni imel mnogo izgleda v borbi s sijajnim italijanskim prvakom, toda kljub temu je
hrabro začel. Pinton je pokazal svoje velike sposobnosti ter je že v začetku pridobil vodstvo z 2:6. Toda Ferlanu je uspelo nato nekaj dobrih zadetkov, ki so navdušili vse prisotne gledalce. Vendar se je Pinton nato koncentriral ter z dobrimi akcijami prisilil Ferlana h kapitulaciji S:10.
Borba s sabljo. Tretinjak Kreso iz Zagreba je nastopil proti Kastonu Dare. Oba sta levoročna, kar je motilo Jugoslovana, ki je navajen imeti na desni roki nasprotnika. Dare je borbo kmalu odločil s 4:10 v svojo korist.
Ladani iz Subotice bi močnemu Tamborju kmalu odvzel zmago. V začetku je Italijan sicer pridobil precej vodstva, toda Ladaniju je nato uspelo z veliko rutino izenačiti borbo. V odločilnem trenutku pa je dosegel Italijan še dva zadetka, kar .je zadostovalo za njegovo zmago 7:10.
V zadnji borbi v sablji je Franko Tretinjak mogel doseči proti italijanskemu prvaku Pintonu le 10:6.
Ta borba je bila zelo lepa, ker je Italijan pokazal mnogo hitrih akcij. S tem je Italija zmagala s 6:0 ter popravila lanski neuspeh v Porto-rosi, kjer je Jugoslavija zmagala z 2:3. Vsein tekmam je sodil vodja italijanske ekipe polkovnik Anselmin, od strani Jugoslavije pa sta sodelovala tudi polkovnik Blaha in polkovnik Cvetko. Po končani borbi je predsednik Jugoslovanske sabljaške zveze dr. Mudrinič izročil gostom in domačim lepe plakete in darove za polkovnika Anselmina in sodnike. Italijanski generalni konzul Gobbi je pa dal slovanskim borcem lep pokal.
šahovski furnir v Zagrebu
Zagreb, 17 aprila, b. XIV. kolo. Lešnik : Rožič.
Igran je bil damski gambit. Rožič se je moral udati.
Preinfalk-Tomovič. Slovanska obramba, damski gambit. Preinfalk se je moral udati, s čemer je To-_ movič dobil v zadniih 7 kolih 6 in pol točk.
BAvirovič-Schrciber. Igrala sta Griinteldovo obrambo, damski gambit. Avirovič ]e partiio zgubil.
Pirc-Broder. Ortodoksna obramba, damski gambit. Igra se je končala rernis.
Dr. Kalabar-Vidmar ml. Meranska obramba, damski gambit. Partja sc ie končala remis.
Vukovič-Filipčič. Partijo je izgubil Filipčič.
Dr. Vidmar-Kostič. Ob prekinitvi je imel dr. Vidmar dobrn nnzirijo. Partija se bo nndalievala nocoj. '
V XI. kolu prekinjena partija Petek-Preininlk se je končala remis. Ravno tako tudi partija med Ko-stičem in Lešnikom.
V	XII. kolu prekinjena partija Lešriik-Tomovič je končala z zmago Tomoviča.
Prav tako je partija dr. Vidmar-Petek končala z zmago dr. Vidmarja.
V	XIII. kolu prekinjena part:ja Kostič-Preinfalk se je končala remis. V partiji Petek-Vukovič jc zmagal Petek.
Partija Rožič-Pirc se je končala remis.
Stanje točk po XIV. kolu je sledeče: Tomovič 9 in pol, dr. Vidmar, Kostič 9 (1), Vukovič. Schreiber 9, Pire, Preinfalk 8 in pol, Vidmar ml. 8, Lešnik 7 in pol, Broder, Avirovič 7, Petek 5 in pol, Filipčič 5, Furlani 4, dr. Kalabar 3 in Rožič 1 in pol.
Jutri se igra zadnje XV. kolo. Izžrebani so sledeči pari: Petek-Avirovič, Filipč:č-Furlani, Kostič-Vukovič, Tcmovič-dr. Vidmar, Vidmar ml.-Prcinfalk, Kožič-dr. Kalabar, Briider-Lešnik in Schrcibcr-Pirc.
združijo slabejše avtobusne proge v večja močnejša podjetja. Poralelna dovoljenja naj se več ne izdajajo.
Jugoslovanski gostje povabljeni na slovesnosti Hitlerjeve 50 letnice
Belgrad, 17. aprila. AA. Nemški zunanji minister v. Ribbentrop je povabil v imenu voditelja nemškega rajha Adolfa Hitlerja številne tuje ugledne osebnosti, naj se udeleže svečanosti, ki bodo prirejene o. priliki proslave Hitlerjevega rojstnega dne. Iz Jugoslavije so pov-ebljeni: Poveljnik letalstva Milko Jankovič, inšpektor državne obrambe general Lukič, dr. Velizar Jankovič, bivši minister in prvi podpredsednik avto-kluba, Tadija Sondermajer, prvi podpredsednik aero-kluba in dr, Bojan Pire. V Nemčijo bodo odpotovali 18. aprila.
Natečaj za državno športno značko
Belgrad, 17. aprila. AA. Ministrstvo za telesno vzgojo je razpisalo natečaj za idejno skico za državno športno značko. Natečaj je splošnega značaja in se ga lahko udeleže vsi državljani kraljevine Jugoslavije. Nagrade so tele: Prva nagrada 5000 din, druga 3000 din, tretja 2000 din. Osnutke je treba poslati po pošti priporočeno ali jih pa izročiti v tajništvu protokola ministrstva za telesno vzgojo. Na ovitku je treba poleg naslova navesti »Natečaj za športno značko*, idejno skico samo je pa treba dati v posebno zapečateno kuvejto v,,tem.pyitku. Na kuverti mora biti napisano samo geslo. V drugi kuverti, na kateri je takisto samo geslo, naj avtor napiše svoje ime in priimek in točni naslov. Rok za oddajo idejnih načrtov je do 1. junija t. 1.
belgrajske novice
Belgrad, 17. aprila, m. Upokojena sta Alojzij Hra-šovec, višji kontrolor na pošli Subotica 1 in Marija Škrlec, na pošti Novi Sad 4. Prestavljen je učitelj Vladimir Kodrič iz Kočevja v Staro Cerkev pri Kočevju.
Belgrarl, 17. aprila. AA. Minister za telesno vzgojo Djura čejovič se je vrnil s svojega uradnega potovanja v Belgrad. Na svojem potovanju se je ustavil v Dubrovniku, Hercegnovem, Budvi, Baru. Ulcinju, Virpazarju, na Cetinju, v Podgo-rici, Danilovgradu, Beranih, Bjelempolju, Andrije-vici, Gusinju in Peči ter imel politične sestanke s svojimi strankarskimi prijatelji in športnimi organizacijami. Na vsem svojem potovanju je minister doživel prisrčen sprejem.
Belgrad, 17. aprila, m. V Belgradu se je ustanovila posebna delniška družba »Kali DD« za uvažanje in razprodajanje umetnih gnojil. Omenjeno delniško družbo financira francoski in nemški kapital.
Brodovja @b obali Španije
(Nadaljevanje s 1. strani)
da bi v primeru vojne vse španske luke postale zavetišča za nemške in italijanske podmornice. Potovanje nemških podmornic v španske vode v sedanjem trenutku nima po angleškem mnenju drugega pomena, kakor da nudi poveljnikom nemških podmornic priliko, da proučujejo zemljepisne prilike španske obale, kar bo za primer vojne zelo koristno.
Gibraltar, 17. aprila. AA. Reuter: Od včeraj je v Gibrallatju zasidrana tudi francoska oklopna križarka, danes so pa tja pripluli še trije francoski rušilci. Reuter je izvedel iz verodostojnega vira, da pričakujejo danes v Gibraltarju še več francoskih vojnih ladij. Mislijo, da se bodo španske čete, ki so se odpeljale iz okolice Gibraltarja na veliko revijo čet V Seviljo, po reviji vrnile v okolico Gibraltarja.
Gibraltar, 17. aprila. AA. Reuter: V Gibral-tarsko pristanišče so priplule danes popoldne 3 francoske križarke s skupno tonažo 76.000 ton ter še 3 rušilci. Tako jc zdaj priplulo v zadnjih 21 urah v gibraltarsko pristanišče skupno 13 francoskih bojnih ladij.
Ameriško brodovje na straži proti Japonski
Washinton, 17. aprila. AA. DNB.: Po konferenci
admiralnega štaba z mornariškim ministrom Svvanso-nom je izšlo poluradno sporočilo, ki pravi, da je odhod vojne mornarice v Tihi ocean v neposredni zvezi z razmerami na Daljnem vzhodu. V tukajSnjih krogih s skrbjo računajo z možnostjo, da bi Japonska, če bi prišlo v Evropi do sovražnosti, Začela proti Ameriki sovražne operacije.
Dunajska vremenska napoved: Nobenih bi-svtenih sprememb, oblačno, na višinah padec temperature, močni zapadni vetrovi.
Zagrebška vrem. napoved: Nekoliko oblačno.
Zemunska vremenska napoved: Pretežno jasno z nekaj več oblačnosti v severnih krajih in na jugu.
Predsednik vlade, dr. Korošec in dr. Spaho na obisku v Sloveniji
Zanimivo srečanje v Rogaški Slatini - Veliko priznanje sloven. časnikarjem
■■■■	la v	b	■ av ■	cenimo obsežno in odgovorno delo prometnega
. I	■■ Abaaamhh	U _ 1.1. A	minififrn L-nr i n r,nfrrtiln cnlnenn nlnckanip Pn.
Predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič bere na postaji v Rogaški Slatini »Slovenca«.
Ljubljana, 17. aprila.
Kljub topli pomladi še nismo dočakali pravega začetka tujskega prometa pri nas in zato tudi naša zdravilišča še niso pripravljena za sprejem številnih gostov. Preteklo soboto pa je zdravilišče v Rogaški Slatini dobilo obisk, kakršnega zlepa tudi ob sezoni na višku ne doživi. V soboto popoldne ee je okrog tri četrt na 6. pripeljal v zdravilišče predsednik vlade in notranji minister g. Dragiša Cvetkovič, katerega je spremljal podban savske banovine g. dr. Mihaldžič. Visoke goste je v imenu zdravilišča sprejel in pozdravil ravnatelj zdravilišča g. Gračner. Potem ko se je predsednik vlade g. Cvetkovič nastanil v hotelu »Ljubljanski dom«, si je ogledal do podrobnosti naše najlepše in največje zdravilišče. Zdraviliške naprave je predsedniku vlade in njegovemu spremstvu pojasnjeval in tolmačil ravnatelj zdravilišča g. Gračner. Z zanimanjem 6i je ogledal predsednik vlade vrelce »Tempel«, »Styria« in »Donat«, sodobno in moderno urejeno kopališče ter plavalni bazen. Z vso pohvalo je zaključil ogled najmodernejšega hotela Jugoslovanski kralj, ki je v resnici najbolj vzorna naprava zdravilišča.
V Rogaški Slatini
Okrog tričetrt na 7 6e je pripeljal v Rogaško Slatino tudi predsednik 6enata gospod dr. Anton Korošec v spremstvu bana dravske banovine g. dr. Marka Natlačena. Visoki gostje so se 6rečali in pozdravili v zdraviliškem parku, nakar so se sprehajali do mraka po zelenečem parku, katerega krasi že prvo pomladansko cvetje. Redki zdraviliški gostje, ki so že prihiteli v Rogaško Slatino, so hitro spoznali visoke goste in jih vljudno pozdravljali. Ob pol 9. zvečer je banovina, od katere so glavne zdraviliške naprave, priredila odličnim gostom skupno večerjo. Ker so bili vsi visoki gostje od potovanja utrujeni, saj je predsednik vlade in notranji minister gosp. Cvetkovič, potem ko je v 6oboto končal razgovore z voditeljem Hrvatov g. dr. Vlatkom Mačkom, moral prebiti še dolgo vožnjo iz Zagreba do Rogaške Slatine, so že okrog 10. zvečer vsi odšli k počitku. Podban 6avske banovine g. dr. Mihaldžič pa se je odpeljal nazaj v Zagreb.
Ker je bil za nedeljo zjutraj napovedan tudi prihod prometnega ministra gosp. dr. Mehmeda S p a h a , kateri naj bi se pripeljal z vlakom, ki prispe v Rogaško Slatino okrog 9., so se zbrali na postaji predsednik vlade in notranji minister gosp. Dragiša Cvetkovič, senatni predsednik g. dr. Anton Korošec in ban g. dr. Marko Natlačen. Tam je pričakoval predsednika vlade g. Cvetkoviča tudi okrajni načelnik za okraj Šmarje pri Jelšah gosp. dr. Karlin. Prometni minister gosp. dr. Mehmed Spaho se je pripeljal v Rogaško Slatino mimo Zidanega mosta v spremstvu svojega tajnika gosp. Asanoviča. Po prisrčnem medsebojnem pozdravu je prometni minister g. dr. Spaho stisnil roko postajnemu načelniku in ljubeznivo pozdravil drugo železniško osebje. Predsednik vlade g. Cvetkovič je takoj vprašal, če je s pošto prišel tudi že nedeljski »Slovenec«, s katerim so mu takoj postregli in katerega je še na postaji pregledal. Predstavnik vlade in predsednik senata gosp. dr. Korošec in ban g. dr. Natlačen so v spremstvu ravnatelja zdravilišča g. Gračnerja odšli nato peš e postaje proti hotelu »Ljubljanski dom«. Odtod sta se odpeljala predsednik vlade g. Cvetkovič in prometni minister g. dr. Spaho v spremstvu bana g. dr. Natlačena k Sv. Križu, kjer so si ogledali steklarno in tovarno brušenega stekla. Predsednik senata g. dr. Korošec se je med tem časom, sedeč na klopi v zdraviliškem parku, poglobil v »Slovenca«. Ko so se visoki gostje vrnili z izleta k Sv. Križu, je g. ban dr. Natlačen povabil prometnega ministra g. dr. Spaho, naj 6i ogleda novi hotei »Jugoslovanski kralj« in mu ga tudi razkazal. Gospod minister dr. Spaho se je nadvse laskavo in pohvalno izrazil o hotelu, ki je med našimi zdraviliškimi hoteli gotovo prvi v vsej državi.
	mmmm		
S 4j • ■■L..* . ■	KiC 1 m iiNn		m
		|J|l|jl	mj
		fci. 'H	
		Ki^H	
Predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič in prometni iuisistet g. dr. Mehmed Spaho r razgovora s Bo gancem • krošnja rjem.
V Šmarju pri Jelšah
Okrog 11. so se visoki gostje v spremstvu okrajnega načelnika g. dr. Karlina in ravnatelja zdravilišča gosp. Gračnerja odpeljali proti Celju. Ustavili so se v Šmarju pri Jelšah, kjer so ljudje pravkar zapuščali cerkev po končani deseti maši. Mnogi so spoznali visoke goste in jim navdušeno vzklikali. Predsednik vlade g. Cvetkovič je zapazil ob cerkvi tudi krošnjarja. Stopil je k njemu in ga vprašal, odkod je. Izkazalo se je, da je krošnjar pravi Bosanec, kar je zanimalo tudi prometnega ministra g. dr. Spaha, ki je tudi pregledal, kaj vse krošnjar prenaša v 6voji zalogi. Visoke goste je v Šmarju pozdravil domači župan, gostje pa so se ustavili v gostilni pri Habjanu. Sedli so za vrtno mizo, h kateri sta prisedla tudi domači župnik in dekan g. Lom in msgr. Vreže.
V Celju
na zborovanju časnikarjev
Po kratkem oddihu so se visoki gostje odpeljali v Celje, kjer so jih pred hotelom »Evropo« sprejeli skupščinski podpredsednik g. Alojzij Mi-helčič, celjski župan g. dr. Voršič in okrajni načelnik g. dr. Zobec. V njihovem spremstvu so si gostje ogledali mesto. Predsednik vlade g. Cvetkovič in prometni minister g. dr. Spaho sta 6i ogledala podrobneje tudi mestni magistrat ter se vpisala v spominsko knjigo. Zatem 60 odšli od-ličniki na 6kupen obed v hotel »Evropa«.
Medtem so začeli prihajati tudi slovenski časnikarji, ki 60 ta dan zborovali v Celju in imeli ob 2. skupno kosilo, ki jim ga je priredila celjska občina v vrtni dvorani hotela »Evrope«. Med kosilom je najprej obiskal zbrane
	
	
	SIP'"* JHrejir/^
' fr-1 i	mm M / ;
' Wš ' JU	mmjrrnmt \ i flrflr Ji«
KjE IM	■M ■ wa j p< ni ' mww 1
mSBrn	Ur i ^F i I * Hi m,, L ■......
Predsednik vlade g. DragiSa Cvetkovič, predsednik senata dr. A. Korošec, prometni minister g. dr. Spaho in ban g. dr. Marko Natlačen na kolodvoru v Rogaški Slatini.
časnikarje predsednik senata g. dr. Korošec, ki je sam tudi redni član ljubljanskega časnikarskega društva. Časnikarji so z velikim navdušenjem in vzklikanjem pozdravili voditelja Slovencev, ki je pnsedel k skupni mizi in se med obedom ostalih razgovarjal zdaj z enim, zdaj z drugim. Kmalu zatem je prišel v dvorano k časnikarjem tudi predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič, z njim pa tudi prometni minister gosp. dr. Spaho in ban g. dr. Natlačen. Z vzklikanjem in navdušenim ploskanjem so slovenski časnikarji pozdravili najvišje predstavnike vlade in parlamenta ter banovine in jih po slovenski navadi povabili, naj malo prisedejo. Vabilu časnikarjev so se visoki gostje ljubeznivo odzvali, medtem ko je tekel pogovor naprej. Celjski župan gospod dr. Voršič je v lepem govoru pozdravil visoke goste in časnikarje. Predsednik slovenskega časnikarskega društva g. Virant je nato prisrčno pozdravil g. predsednika vlade in poudaril, da ta dan časnikarji odstopamo od svojih običajnih povpraševanj, ker se zavedamo, da po težkem delu, ki ga g. predsednik prav v teh dneh opravlja, bolj kakor vsakdo drugi zasluži vsaj v nedeljo mir in počitek. Zahvalil pa se je predsedniku vlade v imenu vseh časnikarjev za veliko uslugo, ki jo je napravil časnikarjem z uveljavljenjem uredbe o časnikarskem pokojninskem zavarovanju, kar so potrdili vsi navzoči z navdušenim vzklikanjem. Prav tako je prisrčno pozdravil senatnega predsednika g. dr. Korošca, ki vedno, kadar mu je le dana priložnost, pokaže, da je član časnikarskega društva in ki nikdar ne zamudi založiti svojega vpliva, kadar gre za koristi slovenskih časnikarjev. (Navdušeno pritrjevanje.) Pozdravljajoč prometnega ministra g. dr. Spaha je omenil, da se časnikarji sicer vsako leto kregamo zaradi železniških legitimacij, pa da kljub temu visoko čislamo in
cenimo obsežno in odgovorno delo prometnega ministra, kar je potrdilo splošno ploskanje. Pozdravil je tudi končno g. bana dr. Natlačena, ki je doslej vedno pokazal največje razumevanje za potrebe časnikarjev in jim vedno dejansko priskočil na pomoč s stvarno in moralno podporo. (Odobravanje.)
Govor predsednika vlade na zboru časnikarjev
Med vsesplošnim vzklikanjem ln ploskanjem je nato povzel besedo predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič. Omenil je, da je vesel izkoristil priložnost, da je prišel med prave slovenske časnikarje, ko je zvedel, d» so zborovali v Celju prav na dan,
Z dolgotrajnim ploskanjem so se oddolžili navdušeni časnikarji predsedniku Vlade za lepe besede in smernice. Med prisrčnimi ovacijami so se nato visoki gostje poslovili in odpeljali proti Kamniku, kjer so 6i ogledali tudi to mično mesto.
V Ljubljani
Okrog 7. zvečer so prispeli v Ljubljano, kjer so se ustavili na domu g. bana dr. Marka Natlačena, odkoder so odšli na večerjo v hotel Union, kjer se je pridružil odličnikom tudi gradbeni minister dr. Miha Krek.
Z večernim vlakom ob 10. sta predsednik vlade in notranji minister g. Dragiša Cvetkovič in prometni minister g. dr. Mehmed Spaho odpotovala. Predsednik vlade g. Cvetkovič se je vrnil v Zagreb, prometni minister g. dr. Spaho pa v Belgrad. Na kolodvor so oba pospremili senatni predsednik g. dr. Anton Korošec, gradbeni minister gosp. dr. Miha Krek in ban gosp. dr. Marko Natlačen s soprogo. Kljub temu, da se je mudil predsednik vlade le nekaj ur v Ljubljani, se je novica o njegovem odhodu že raznesla in se je na kolodvoru zbralo precejšnje število predstavnikov našega političnpga življenja, narodnih poslancev in drugih prijateljev, ki so se vsi prisrčno poslovili od predsednika vlade g. Cvetkoviča in prometnega ministra g. dr. Spaha.
tucU/ v
MHAPVV^ AMHAP,
ep/^S -rs ^ JI

3
din
ko je tudi njega privedla pot v starodavno Celje. Posebno rad pa je prišel med slovenske časnikarje še zato, ker je tudi on sam nekdaj delal v tem poklicu, kateremu se je posvetil z vso ljubeznijo. Tudi pozneje je z zanimanjem zasledoval udejstvo-vanje časnikarjev. Kot minister za socialno skrbstvo in ljudsko zdravje se je do podrobnega seznanil z vsemi težavami časnikarskega stanu in z vsemi stremljenji, ki naj bi časnikarjem prinesla pokojninsko zavarovanje. Podčrtal je, da je odločujoče vplivalo pri rešitvi tega tako važnega stanovskega vprašanja dejstvo, da je bil sam dolgo časnikar in to, da je treba časnikarjem ustvariti gospodarske možnosti, da se lahko posvete v celoti svojemu poklicu. — V prvi vrsti mora biti časnikar objektiven. To pa bo le, če bo gospodarsko neodvisen in na stara leta zavarovan, tako da bo brez skrbi za bodočnost lahko delal po svoji vesti in odgovornosti v prid naroda in države. Zaradi tega je z veseljem storil vse, da je časnikarjem omogočil pokojninsko zavarovanje, od njih pa pričakuje, da ne bodo nikdar odstopili od glavnega vodila pravega časnikarskega udejstvovanja. S pokojninskim zavarovanjem časnikarjev je bil položen zadnji kamen naše socialne zakonodaje. V bodoče pa so časnikarji lahko prav tako prepričani, da bo ohranil vso svojo naklonjenost njihovim težnjam in željam, ker se vedno prijetno počuti, kadar je z njimi, časnikarji pa lahko vedno v njem vidijo svojega prijatelja in sodelavca.
Gafencu na poti v Berlin
Med potjo se je ustavil pri Becku v Krakovu
Bukarešta, 17. aprila. AA. Zunanji minister Galencu je odpotoval v Berlin na obisk, ki je že bil napovedan. V njegovem spremstvu se nahaja nemški poslanik v Bukarešti Fabricius, pomočnik šela protokola Crucescu in oba šefa kabineta zunanjega ministra. Gafenca so spremili na kolodvor tudi predsednik vlade Calinescu, poslaniki Poljske, Jugoslavije, Turčije in Španije.
Varšava, 17. aprila. A A. Havas: Zunanji minister B e ck se je snoli pripeljal v Krakov in prenočil v svojem salonskem vagonu. V Krakov se je odpeljal da pozdravi Gafenca, ki se je včeraj odpeljal is Bukarešte v Berlin. Na vožnji do Katovic sta oba državnika imela poldrugo uro (asa za razgovor o sedanjem politič-
nem položaju, preden se Gafenco odpelje v Berlin, Pariz, London in Rim.
Zato je sestanek med obema državnikoma posebnega pomena. Med Gafencovim marčnim obiskom v Varšavi, sta oba zunanja ministra imela priložnost izmenjati misli glede vprašanja, ki se tičejo obeh držav, tudi sta imela priložnost potrditi vrednost politične in vojaške zveze, ki druži obe državi od leta 1921. Evropski zemljevid se je od takrat bistveno spremenil, mednarodna napetost pa znatno povečala. Britansko in francosko poroštvo Poljski in Romuniji še bolj utrjuje zveze med obema državama.
Kamen za slovenski prosvetni dom — izpneevajo naše požrtvovalnosti
Duh časa
Sloveči danski krščanski iilozoi Kierke-gaard je 1. 1855 zapisal;
Kar se tiče sodbe o vsakokratnem času, imamo tri vrste ljudi. Eni imajo duh časa za Boga, ki je znova prišel na svet in ga smatrajo za najvišjega zakonodavca ter za brezpogojno merilo, kaj jc res in prav, ali napačno in grdo. »To ustreza duhu časa« — pravijo — »torej je dobro in resnično«. Tem slepim oboževalcem svojega časa se noben nadpovprečni človek ne bo pridružil.
Drugi pa smatrajo vse, kar je novo ali se novo zdi, za pravo kugo in brez vsakega preiskovanja ljudi pred takim duhom časa sva-M rijo. Tudi takim slepim obsojevalcem časa noben plemenit in svoboden človek ne bo sledil. Kdor je plemenit, ne obsoja brez za-slišbe, in kdor je svoboden, ne govori v jeziku nesamostojnih sužnjev.
V sredi med obema skrajnostima pa je malo število ljudi, ki si duha časa najprej temeljito ogledajo, ga razčlenijo. v njegove sestavine, dobro in slabo, bistveno in nebistveno, ono kar je trajne važnosti in ono, kar je postransko, strogo ločijo in šele potem izrečejo svojo sodbo o vrednosti ali nevrednosti celote.
Teh ljudi fe, kakor sem rekel, malo, so sami zase in skromni ter ne silijo v ospredje. Če hočeš biti plemenit in svoboden, to je samostojen človek, se pridruži njim. Sodi z maloštevilnimi in preišči vse sodobne zadeve še bolj natančno in nepristransko kakor oni. Sodi, pravim, z maloštevilnimi in previdno preiskuj z najmaloštevilnejšimi. Potem ne boš z drugimi kričal na cesti in bil plat zvona z množico ter naskakoval stvari, ki so bile pied teboj in bodo, ko tebe že davno več ne bo in ki jih je treba gledati z očmi modreca. Drži se tistih, ki jih je malo, potem ne boš blaga, ki se ponuja vsako leto na javnem trgu, preveč hvalisal in ga presojal po njegovi ceni na tablici, ampak po njegovi notranji vrednosti. Potem boš našel žito v plevelu, luč v temi, modrost v neumnosti in biser v smeteh. Zakaj biseri so v vsakem času in ▼ vsakem času le tudi veliko smeti.
QJM\i&djGMtvo
Občni zbor Združenja gostilničarjev v Mariboru
Gostinska obrt v Mariboru preživlja hudo krizo
Maribor, 17. aprila. |
Danes popoldne se je vršil v prostorih hotela Meran v Mariboru občni zbor Združenja gostilni carskih podjetij v Mariboru. Vodil ga je predsednik Aleksander Klešič, ki je podal obširno poročilo o položaju v tej naši gospodarski panogi. Prav tako obširno je poročal tudi agilni tajnik Ivan Jenko. Iz njunih poročil sc je zrcalila točna slika položaja mariborskega gostinstva, ki preživlja sedaj hudo krizo.
Sedanji odbor, ki je pred tremi leti prevzel vodstvo gostilničarske organizacije, je dosegel lepe uspehe. Predvsem ie treba omeniti znižanje cene električnemu toku, vendar pa bo treba tok še poceniti. Gostinstvo rabi tok v nočnih urah, ko ga je dovolj na razpolago. V mestnem zastopstvu je dobilo združenje svojega predstavnika, vendar bi bilo treba število zastopnikov gostiiničarskega stanu še povečati. Tudi v pogledu trošarinske kontrole so se dosegli nekateri uspehi ter se je precej onemogočilo tihotapstvo z v:no«n iz okolice in celo iz Dalmacije v Maribor, Izboljšanje se je doseglo tudi glede razmerja med podjetniki in nameščenci. Združenje jc veliko storilo za izobrazbo nameščenstva ter vzdržuje razne tečaje, zlasti za učenje tujih jezikav.
Je pa ostalo tudi veliko nerešenih vprašanj, glede katerih se je vodstvo združenja zelo prizadevalo, da bi na merodajnih mestih doseglo več razumevanja. Tako je ostalo nerešeno vprašanje znižanja trošarine na šampanjec, ki je pri nas čezmerno drag, ni se še odpravila trošarina na vinski mošt, dasi gostilničar pri prodaji prav nič ne zasluži, vprašanje avtorskih
tantijem še ni urejeno, davčna bremna so silno težka, prav tako tudi razne takse, tantijeme, poslovni davek itd. Gostilničarski stan je tako obremenjen z javnimi dajatvami, kakor sorazmerno noben drug stan. Opaža se v zadnjem času pomanjkanje kuharskega naraščaja. Ustanovitev višje hotelirske šole v Mariboru in postavitev večjega modernega hotela na Pohorju sta morali biti preloženi na poznejše, ugodnejše čase. Posebno poglavje pa je tujski promet, ki zadnja leta katastrofalno pada. Kljub vsej propagandi in agil-nemu delu ni mogoče dvigniti pritoka tujcev iz inozemstva. Zaradi tega bo treba pač pospešiH propagando za dvig domačega turizma. Leta 1938 je pose-tilo Maribor 1562 inozemcev manj kot leta 1937. Nemogoč pa je dvig tujskega prometa pri sedanjih cestnih razmerah. Za ceste na Štajerskem sc ničesar ne naredi, nasprotno pa se veliko investira za izboljšanje cestnega omrežja na Kranjskem, zlasti na Gorenjskem. Na račun tujskega prometa pa je dobilo gostinstvo novo dajatev za vzdrževanje turističnega mestnega odbora. Zaradi te takse so se podražila prenočišča, ki jih sedaj tujci čim dalje bolj iščejo pri zasebnikih, pri katerh je lani prenočevalo že 4440 tujcev s skupno 12.124 nočninami. Zaradi lega se je med članstvom že pojavila akcija, naj bi združenje zahtevalo, da se Maribor izbriše iz seznama turističnih krajev, s čimer bi odpadla razna bremena, ki jih mora sedaj nositi gost'nska obrt.
Posledica vseh teh ovir ie, da se gostinstvo naglo zadolžuje, 40 gostinskih podjetij v Mariboru ima v zemljiški knjigi nič manj kot 14 milijonov din vknji-ženih dolgov.
Zgodnja ali pozna rez hmelja
O tej zadevi smo že ponovno razpravljali in prišli a prepričanja, da se siccr obnese včasih bolje pozna, včasih pa zopet bolje zgodnja rez hmelja, da pa je v »plošnem srednja pot najboljša. Za vse primere torej v naših krajih najbolje vozimo, če obrezujemo h koncu marca in v začetku aprila. Nedavno je obravnaval to vprašanje priznani češki hmeljarski strokovnjak dr. K. Osvald in takoj v začetku poudaril, da tozadevno ni pravila, ki bi veljalo v vsakem primeru. Pomlad pač prične enkrat prej, drugič pa pozneje in prav tako se izkušnje posameznikov glede te zadeve ne dajo splošno uveljaviti. V splošnem je glede vprašanja, kdaj naj obrezujemo, mogoče postaviti le gotove smernice, po katerih se moremo ravnati, nikakor pa ne pravila. V glavnem >e moremo držati naslednjih ememic: v bolj suhih legah in na bolj lahki zemlji začnemo z obrezovanjem bolj zgodaj, da se hmelj okrepi, dokler je še dovolj vlage, dočim v bolj vlažnih legah in na bolj težki zemlji režemo pozneje. Prav tako obrezujemo hmelj bolj zgodaj v takih nasadih, ki vise proti jugu, ker hmelj tu navadno prej zori. Z obrezovanjem uravnavamo tudi dozorevanje hmelja, četudi ne popolnoma; v nekaterih nasadih namreč ? hmelj vedno prej dozori, četudi je bil bolj pozno obrezan. Zato pa navadno v takih nasadih obrezujemo I ...	• „ ----!- __ -i------jemo i
grej, tam, kjer dozoreva hmelj pozneje, pa obrezujemo k To je edino pravilo, ki drži. Znano pa je, da ni pra-
bolj pozno. V hmeljiščih, kjer se pojavlja vedno mnogo bolhačev. tudi kaže obrezati hmelj bolj zgodaj, da se še pravočasno okrepi in ga potem bolhači tako zelo ne zdelajo. Obratno pa kaže v nasadih, kjer se rada pojavlja peronospora, obrezali nekoliko pozneje, ker potem lake nasade vsaj v zgodnji mladosti navadno peronospora napada mani. Seveda pa to vedno ne drži in se včasih pripeti prav narobe, kakor so pač vremenske razmer«. Številni poskusi, ki jih je napravil dr. K. O na poskusni posta)i v Deštnici glede bolj poznega obrezovanja, niso dovedli do nobenih pravih zaključkov, ker je uspeh obrezovanja bil vedno odvisen od vremenskih razmer ter se je v enem ter istem nasadu obnesla včasih bolje pozna, drugič pa bolje zgodnja rez. Zato tudi omenjeni strokovnjak zaključuje s tem, da ni mogoče trditi, katera rez jc boljša, zgodnja ali pozna. Vsekakor pa se skrajna meja, torej zelo zgodnja ali zelo pozna rez večinoma ne obnese. Kakor je iz navedenega razvidno, so tudi drugod prišli do tega zaključka, da glede obrezovanja hmelja ni mogoče postaviti nobenega pravila, da pa je v splošnem srednja pot najboljša. V zadnji številki »Slovenskega hmeljarja*, po katerem smo povzeli ta članek, čitamo nadalje, da so po številnih poskusih končno ugotovili to, kar smo pri nas že davno trdili in priporočali: obrezovanje hmelja konec marca in v začetku aprila se v največ primerih nabolje obnese. , Žna
vila brez izjeme in da izjeme le potrjujejo pravilo. Prav isto velja tudi glede obrezovanja hmelja. In kdor bo tozadevno hodil srednjo pot, bo največkrat najbolje ukrenil. »Slovenski hmeljar« zaključuje: Torej: Ne zgodnja in tudi ne pozna, temveč srednja rez je najboljša!
Borze
17. april.
Denar
Angleški funt 238 oz. 258 Nemški čeki 13.80
V zasebnem kllringu jc ostal angleški Tunt nespremenjen na 236,10—239.90.
Nemški čeki so ostali tudi nespremenjeni na 13.70—13.90.
Devizni promet je znašal v Belgradu 6,262.756, v Belgradu pa 5,449.000 din.
Ljubljana — Tečaji s prlmom:
Amsterdam 100 hol, gold. , , ,	2347.50—2385.50
Berlin 100 mark .,,,»,	1774.82—1792.58
Curih 100 frankov ■■■•■>	995.00—1005.00
London 1 funt . . . i » , ,	207.10— 210.30
Newyork 100 dolarjev , ■ , „	4406.75—4466.75
Pariz 100 frankov , , , , ,	116.95— 119.25
Tiot 100 lir ,	233.03 — 236.15
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.81, London 208725, Newyork 445.9375, Bruselj 749,75, Milan 23.45,
Amsterdam 236.62, Berlin 178,30, Oslo 104.90, Stockholm 107.62, Kopenhagen 93.20, Sofija 5.40, Varšava 84, Budimpešta 87, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3,30, Helsingfors 9,205, Bueno* Airea 103,625.
Vrednostni papirji Vojna škoda:
v Ljubljani 450—454 v Belgradu 452—453
Ljubljana. Drž. papirji: 7% inv. poa. 98 50 do 99.50, agrarji 60—61, vojna škoda promptna 450 do 454, begi. obv. 88—89, dalm. agrarji 87—88, 4% «ev. agrarji 52—53, 8% Bler. pos, 98—99, 1% Bler. pos. 90—91, 7% po«. DHB 99—100, 7% »tat. po«. 97.50—98.50. — Delnice: Nar. banka 7400 do 7500, Trboveljska 180—190.
Zagreb. Drž. papirji: 7% Inv, poa. 99.50—100 (99), agrarji 62 bl„ dalm. agrarji 87—88, 4% severni agrarji 60—62 (62), S% Bler, po«. 99—101 (101), 7% Bler. po«. 89—90.50 (90), 7% po«, DHB 100 bi., 7% stab. pos. 98.50 bi. — Delnic«: Trboveljska 175—185,, Gutmann 35 den., Sladk, tov. 0«ijek 85—90 (85), Iais 25 bi.
Belgrad. Drž. papirji: 7% Inv. po«, 99—99.50 (99.25—100), agrarji 60—61, vojna Škoda promtna 452—453 (453—455). begi, obv. 87.75—88 f88 do 88.50), dalm. agrarji 87—87.25 (87.25—87.50), 4% severni agrarji 59.75—60 (60), 7% Bler. pos. 90 do 90.50, 77q po«. DHB 99 den.
Poveljnik dravske divizije
general Lukič odhaja
Podaljšujemo!.
Do 25. aprila
rinile še čas, da si pridobite pravico do ene od
301 bogatih nagrad
vrednih nad 150.000 din
Ne odlašajte niti dneva, ampak postanite tako] naročnik »Slovenca«!
Sreča vas čaka! Lastništvo »Slovenca"
Sedanji poveljnik dravske divizije g. general Gjorgje Lukič je bil imeno.van za pomočnika vojnega ministra. Za novega poveljnika dravske divizije je bil imenovan dosedanji poveljnik cetinj-fcke diviz. oblasti general Dragoslav Stefanovič.
Divizijski general g. Gjorgje Lukič je prišel V Slovenijo lani junija meseca iz Niša, kjer je poveljeval niški diviziji. Le kratko dobo 6mo ga imeli v svoji sredi. Bili smo ponosni na tega izredno sposobnega vojaka, katerega ime je zapisano na zgodovinskih mestih naše junaške zgodovine. Na prsih mu blišči najvišje odlikovanje — Karadjordjevc zvezde z meči — priznanje, ki 80 ga dosegli le naši najboljši častniki. Pri nas v Sloveniji se je hitro vživel v nove razmere in postal takoj središče obsežnega kroga prijateljev, a tudi središče, iz katerega je prišlo veliko rodoljubnih po,bud.
Snoči so mu častniki ljubljanske posadke v hotelu Union priredili poslovilni večer. Gospodu generalu želimo na novem odgovornosti pednem mestu obilo uspehov, ki pri častniku takšnega kova ne bodo izostali, saj zgodovina njegovega življenja pove, da je bil največji, kadar 60 bile težave najhujše.
Div. general Djura Lukič v Celju
Celje, 17. aprila.
Včeraj je bil v Celju divizijski general Djura Lukič, kateremu so priredili v Celju lop sprejem. Zvečer je bil v častniškem domu njemu na čast banket, na katerem je nastopila tudi vojaška godba iz Maribora. Banketa so se udeležili vsi vojaški odličniki, kakor generalštabni polkovnik p. Drag. Mihajlovič, polkovnik Milkovič ter številni čashiiki in drugi odličniki.
Ilirski grobovi v Kranju
Kranj, 17. aprila. V četrtek, dne .18« aprila, je povsem slučajno naletel g. tovarnar Adolf Prah na svojem stav-bišču — kakor je »Slovenec« že poročal — na
Pogreb ponesrečenega rudarja Unetiča
ki bodo razdeljene med stare in nore naročnike >Slovenca< z žrebanjem dne 29. aprila 1.1,
poseben predmet, podoben Jeplnjl, ki je . takoj vzbudil njegovo pozornost. G. Prah je brskal po zemlji in našel še več podobnih predmetov, o katerih je takoj zaslutil, da so velikega zgodovinskega pomena. Nemudoma je poklical profesorja Žontarja, ki je važno novico še isti dan sporočil Narodnemu muzeju v Ljubljani. Že prihodnji dan je prišel na stavbišče dr. Ložar in začel razkopavati zemljišče. Našel je okroglo dva kvadratna metra iz kamna zložen grob, v njem pa številne zanimive najdbe, o katerih je »Slovenec« že poročal.
Danes so izkopavanje nadaljevali. V popoldanskih urah so našli večje število okrasnih qumbov, ve( koral i« dvojno špiralno hroio. V grobišču niso do sedaj našli nobenih moških predmetov, ampak izključno samo ženske okrasne predmete, ki so dobro ohranjeni. Našli so tudi precej kosti. Vse izkopane predmete so shranili pri g. Prahu. Pozneje bodo vse prenesli v Narodni muzej v Ljubljano. Nadaljevanje gradnje stanovanjske hiše je ustavljeno.
Belgrajske novice
Belgrad, 17. aprila. AA. Danes je bila spominska svečanost za pokojnim knezom Areenom, ki jc umrl pred 6 meseci. Slovesnosti »o se udeležili Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga, dvorne dame ter civilna in vojaška hiša Nj. Vel .kralja.
Belgrad, 17. aprila, m. Zaradi pospeševanji turizma, ki v našem narodnem gospodarstvu zavzema vedno važnejšo vlogo, bo ministrstvo za trgovino, obrt in industrijo v kratkem ustanovilo poseben fond, iz katerega bo lahko dobivala domača gostinska industrija dolgoročne kredite za izboljšavanje sedaj že obstoječih hotelskih naprav in za zidanje novih hotelov,
Nad 4000 ljudi je bilo na pogrebu rudarja Umetiča Alojza v nedeljo popoldne. Huda nesreča je vse presunila, zato je bila udeležba na pogrebu tako lepa. Poleg tovarišev rudarjev se je pogreba udeležilo tudi rudniško uradništvo. Voz z rajnim so spremljali rudarji v krojih in svetili. Ob grobu je govoril g. župnik msgr. Gašparič o težkem in zvestem delu pokojnega, nato sta se še poslovila od rajnega dva rudarja, pevsko društvo Zarja je zapelo v slovo in rudarska godba zaigrala žalpstinko, Nakar so se množice tiho. . razšle, razmišljajoč o težkem in nevarnem poklicu rudarja.
1 motorno kolo Ardie 125 ccm.
i.	I »Kremžarjeva« mlatilnica,	10.	50 knjižnih zbirk', 11.	50 raznih skupin kuhinjske posode,
2.	2 šivalna stroja,	
3.	5 radijskih aparatov,	12. 50 skupin razne porcelanaste in ste«
4.	4 nevestine bale,	klene namizne posode,
5.	10 moških ali ženskih koles,	13. 5 zlatih nalivnih peres,
6.	20 žepnih ali zapestnih ur,	14 50 kosov različnega blaga za obleke,
7.	4 lepe harmonike,	rjuhe itd.,
8.	5 »Lesce« plugov.	15. 39 raznih drugih nagrad, ki jih bomo
9.	5 bran,	Se objavili.
Vmes	pa še popolnoma brezplačno	potovanje v Rim z avtobusom pisarne >Okorn<
od 14. do 21. maja t L
Dve prekrasni nevestini bali bo dobavila priznana manufakturna tvrdka F. I. Goričar, Sv. Petra cesta 29, Ljubljana. - Oglejte si bogate nagrade pri tej tvrdki!
I. zasedanje nove Delavske zbornice
Stvarno delo za slovenskega delavca uvaja novo dobo v življenju
najvišje slovenske delavske ustanove
Novo imenovana skupščina Delavske zbornice je v nedeljo dopoldne ob 9 v dvorani DZ nadaljevala svoje delo. V soboto izvoljeni upravni odbor 6e je na seji sestavil takole: predsednik Viktor Kozamernik, podpredsednik Albin Gasar, bla-dajnik Rudolf Kalčič.
Viktor Kozamernik, novi predsednik Delavske zbornice.
Nedeljsko skupščino je že vodil novi predsednik g. Kozamernik, ki je v začetku toplo pozdravil zastopnika bana ban. sv. dr. Karlina, komisarja DZ dr. Bogataja, tajnika osrednjega odbora DZ iz Beigrada Ljubomirja Mitiča, zastopnika glavnega odbora Jugorasa Zario Popoviča in predsednika ZZD Prežlja.
Krščanstvo je temelj pravično urejene družbe
Predsednik Kozamernik je nato podal pro-granjatično izjavo, ki obsega načela in smernice nove uprave DZ. Izvajal je: Delegati sedanje skupščine DZ smatramo, da smo zastopniki delavskega stanu in ne morda razreda. Zato ne želimo kopati ali umetno ustvarjati nasprotstev med posameznimi plastmi in stanovi našega naroda, ampak bomo skušali obstoječa nasprotstva ublažiti in odstraniti. Naloga DZ ni voditi razredni boj, temveč stvarno delo na vseh poljih, tikajočih se koristi vsega delavstva. Obsojamo neumestno vara-nje delavstva po demagogiji, ki ga vodi na stran-pota in v nepremišljene akcije, ki navadno končajo v škodo, ne pa v korist delavstva. Ustvariti hočemo duhovno obnovo za zdravo in trezno presojo naših interesov v ostalih plasteh našega naroda. V zvezi s tem bomo iskali pomoč in sodelovanje s predstavniki drugih stanovskih združenj in delali za medsebojno poinoč. Da bi dwtgnili gospodarsko trdnost lastnega Stanu, hočemo širiti smisel in zanimanji za zadružno samopomoč. Finančna sredstva DZ bomo spremenili v gospodarsko moč in njen tok usmerili nazaj med delavstvo v najširši obliki. DZ mora prenehati biti neokretna birokratična ustanova, temveč mora postati okretno orodje v rokah stann, kateremu je namenjena. Upravni aparat DZ mora biti tako organiziran, da reagira na vsak najmanjši pojav, da ga predvidi celo vnaprej, da ga odstrani ali pa vsaj pripravi vse potrebno za čimprejšnjo odstranitev. Zajeziti hočemo dalje pretirani internacio-nalizem in presajanje tujih vzorov na naša tla. Naš stan mora rasti iz lastnih razmer in potreb in v skupni povezanosti drugih stanov z narodno in državno skupnostjo. Zato izražamo globoko spoštovanje veri svojih očetov, ljubezen materinemu jeziku in vdanost domovini in državi. Strnjeni s celotnim narodom priznavamo tudi za delavski stan isto vrhovno vodstvo v narodnem in državnem pogledu. Brezdomovinstvu napovedujemo boj. Razredno sovraštvo popolnoma in v celoti zavračamo. Boljševizem smatramo kot proti-narodno, svobodnemu stanu sovražno in po brez-boštvu zastrupljeno razkrajalno gibanje, ki ga je zaradi stanu in naroda treba zavreči. Zato smatramo krščanstvo za edinega nosilca urejene svobode in temelj pravično urejene družbe. V tej družbi je delavec oseba z nedotakljivimi gospodarskimi in moralnimi pravicami in svoboščinami. Družba mu jih mora priznati in dati.
Predsednikove besede je skupščina s ploskanjem odobrila. V tem hipu je stopil v dvorano minister dr. Krek, ki mu je skupščina priredila navdušene ovacije. Minister dr. Krek je takoj povzel besedo:
Pozdrav in bodrilo ministra dr. Kreka
Pozdravljam vas in vam toplo čestitam, ko prevzemate v svoje roke oficielno vodstvo v tem svetem delavskem domu. Ulica vam bo morda prigovarjala, da ste imenovani in postavljeni od zgoraj. Toda to naj vas ne moti, kajti če je kdo legitimiran postaviti vas, so prav gotovo legitimirani tisti, ki so vas postavili. Če že desetletja predstavljamo večino delovnega ljudstva Slovenije, potem smo v zadnjem času dobili legitimacijo, da smo popolni zastopniki te pokrajine in naroda. Ni naša krivda, da bi bil volivni metež za
Delavsko zbornico v sedanjih časih nemogoč. 0 tein naj razmišljajo oni, ki so kot zastopniki marksističnih internacional imeli vodstvo v delavskem 1 gibanju, pa so odpovedali ali pa upropastili sadove delavskega gibanja. Treba je, da vas na to opozorim, kajti napadi prihajajo od tam, kjer bi pričakovali, da bodo tiho. Na lepši in bolj tova-riški način ste prišli do vašega zastopstva vi, kakor pa oni pri strašnih prvih volitvah v Delavsko zbornico. Toda to sedaj ni tako važno. Važnejše je, kako boste mogli uspešno in koristno voditi to ustanovo in zastopati ves delavski stan. V težkih časih za vse prevzemate to funkcijo. Silna odgovornost je na naših ramah in tudi na vaših. Tako je vse zapleteno in prepleteno, da je skoraj nemogoče, poiskati in povedati konkretno misel-vodnico za vaše delo. Morem reči samo to, da smo za vzdrževanje socialnega nivoja vsi tn in zato imate polno našo in mojo podporo. Storili bomo vse, kar bomo vsi mogli. Naša dolžnost jo, da izgorevamo brez premisleka in brez pridržka za našo stvar. Za to pa bo treba modrosti, bistrosti in tudi sreče. Če združimo vse, kar imamo in zmoremo, borno dali vse, kar je mogoče in ob taki misli moramo pričakovati, da nas bo spremljala tudi sreča.
Bodrilne besede ministra dr. Kreka so zbudile v dvorani viharno navdušenje. Minister dr. Krek je nato med živahnimi ovacijami zapustil dvorano.
Nato je pozdravil skupščino zastopnik Jugorasa Zario Popovič ki je sporočil, da prinaša pozdrave predsednika glavnega odbora Jugorasa tovariša Dragiše Cvetkovioa. V nadaljnjem je govoril o načelih novega delavskega gibanja in poudaril kot njegove temelje relegioznost in nacionalni solidarizem.
Razprava o proračunu
Proračun Delavske zbornice za leto 1906 je sprejela še stara skupščina in ga je minister^za socialno politiko že potrdil. Zato so bile možne le manjše spremembe potom virmiranja in z izrednim kreditom. Stvarna pojasnila o proračunu, katerega dohodki so predvideni na 2,200.000 din, je podal komisar DZ dr. Bogataj. Nato se je razvila o proračunu živahna razprava, v kateri je padlo s strani delegatov več umestnih predlogov, ki so bili vsi soglasno sprejeti.
Del. Luznar je predlagal, da se vnese v proračun postavka 30.000 din kot podpora za brezposelno tekstilno delavstvo in da DZ poveri posebnega referenta, ki se bo posvetil zaščiti vajencev v smislu čl. 269 obrtnega zakona.
Del. Gasar je predlagal znižanje osebnih izdatkov zbornične uprave. Upravni odbor naj se pooblasti, da se vsem sedanjim uslužbencem DZ odpove, uprava pa naj potem sklene nove službene pogodbe. K temu .je pripomnil del. Križman, da bi morali hiti v DŽ takšni uradniki, ki bi ne delali samo zaradi plač, ampak tudi iz idealizma za delavsko stvar.
stila pred kratkim 180 delavcev, namerava pa jih odpustiti še 600. V zvezi s tem naroča upravi, naj bi v zvezi z javnimi deli raznih občin skušala odpomoči tej hudi rani.
V imenu upravnega odbora je stavil nato blagajnik Kalčič dva predloga za spremembo proračuna. Prvi predlog obsega nekatera virmiranja, in sicer da se kredit 41.250 din iz postavke »Delavska kulturna društva« prenese na novo postavko »Za narodno vzgojo delavstva«, da se podpore brezposelnim zvišajo od 110.000 na 150.000 dinarjev, da se postavka 20.000 din za potujoče delavske knjižice črta in da se podpora rudarski
ni odbor DZ naj po industrijskih krajih organizira svojo dopisništva. DZ naj bo v stalnih stikih s svojimi delegati. Knjižnica DZ naj se pregleda in izločijo naj se knjigi;, ki ne spadajo vanjo. DZ naj začne izdajati lastno strokovno glasilo, ki naj ga prejemajo vsi delavci. Obratni zaupniki v tovarnah z nad 500 delavci naj se oproste dela in naj se jim da v tovarni poseben prostor za pisarno. Volitev obratnih zaupnikov naj bo vsaka tri leta. Zajioslitev inozemcev naj se odpravi na minimum. Delavca, ki je moral zapustiti službo zaradi odslužitve kaderskega roka, naj podjetnik takoj po odslužitvi zopet sprejme v delo.
Del. Rozman Peter iz Maribora: Delavska socialna zakonodaja naj se izvaja z vso strogostjo, kakor se izvaja ostala zakonodaja. Čimprej naj se Izda zakon ali uredba o regulaciji dela. ki naj končnoveljavno določi, kdo ima pravico do dela v tovarni, kajti čedalje več je med tovarniškimi delavci kmečkih sinov, ki bi se lahko preživljali na posestvu, in pa tudi dvojnih zaslužkarjev, zlasti raznih upokojencev. Možnost izseljevanja sezonskih poljedelskih delavcev v tujino naj se od-
Palača Delavske zbornice v Ljubljani.
Del. Bertoncelj je predlagal, da dobi ZZD v Mariboru svoje lokale v prostorih DZ,
Del. Križman je predlagal, naj uprava pregleda najemninska razmerja v vseh svojih hišah (Ljubljana, Celje, Prevalje) in naj jih po potrebi odpove.
Za ustanovitev Akademije dela
Del. Pirih je utemeljeval potrebo, da se ▼ okviru DZ ustanovi strokovna šola, kjer se bodo po načelih novega delavskega gibanja vzgajali bodoči zaupniki in voditelji slovenskega delavstva. Prosvetni oddelek DZ naj izdela načrte o organizaciji te šole, v proračun pa naj se vnese kredit 20.000 din za ustanovitev šole.
Tajnik osrednjega tajništva DZ Mitič je pozdravil to misel in sporočil, da so Delavske zbornice v Belgradu, Novem Sadu in Skoplju tudi že sprejele podobne sklepe. Dne 29. in 30. t. m. pa ho v Belgradu izredna seja Osrednjega tajništva DZ, na kateri bo ukrenjeno vse potrebno za ustanovitev Akademije dela v naši državi. Pouk na tej akademiji ho trajal tri leta in bo vzgajal potrebno število ljudi, ki bodo znali voditi deio v najrazličnejših delavskih ustanovah.
Del. Bertoncelj govori o povečanju brezposelnosti, ki je na vidiku. KID na Jesenicah je odpu-
SCHICHTOVO
terpentinovo
varuje perilo
zadrugi zniža od 40.000 na 25.000 din. Drugi odborov predlog obsega mobiliziranje izrednega kredita 150.000 din, ki je potreben za nastavitev nekaterih novih moči v upravi.
Za tajnika DZ je bil nato izvoljen na predlog del. Grebenška diplomiran pravnik Andrej Hafner.
številni samostojni predlogi
Skupščina je nato prešla na razpravo o številnih samostojnih predlogih, ki so pokazali živahno iniciativo in bistre poglede delegatov na sodobne delavske probleme in težave. V naslednjem navajamo v kratkih besedah glavne samostojne predloge:
Del. Škerlj: Čimprej naj se izvede pokojnin-; sko zavarovanje strojnikov, zobnih tehnikov in : trgovskih sotrudnikov. Zaradi čedalje obsežnejše deniontaže slovenske industrije na jug, naj se upravni odbor DZ potrudi izposlovati pri mero-dajnih krogih izenačenje davščin v Sloveniji v davščinami na jugu, kamor se seli naša industrija. — V Sloveniji je okrog 40 odstotkov vajencev brez strokovne šole. DZ naj s sodelovanjem drugih ustanov zbere primeren fond za pospeševanje slovenskega strokovnega šolstva.
Del. Casar: Uredba o minimalnih mezdah naj se razširi tudi na poljedelsko delavstvo, prav tako tudi zavarovanje za bolezen, starost in smrt. Organizacijam poljedelskih delavcev naj se prizna strokovna usposobljenost.
Del. Gasar v imenu ZZD na Jesenicah: Uprav-
pre na vse okraje. Minimalna delavteka mezda naj se zviša na 3 din na uro. Določi naj se končnoveljavno ali spadajo poljedelski delavci v Kmetsko ali v Delavsko zbornico. Mezde pri javnih delih naj ne bodo manjše kakor pri privatnikih.
Del. Kosem prečita v imenu grafičnega delavstva izjavo, v kateri poudarja, da grafično de-lastvo smatra sedanjo skupščino DZ samo kot začasno in da naj bi se kmalu razpisale redne volitve.
Del. Josih iz Trbovelj: Nekateri členi pravil Bratovskih skladnic so potrebni spremembe. Uvedejo naj se za rudarje plačani redni dopusti.
Del. Arfon prečita konkretne predloge za iz-preinembo obrtnega zakona, ki se tičejo dopustov, praznovanja in drugih perečih vprašanj.
Del. Bertoncelj: DZ naj organizira široko delavsko stanovsko akcijo. V to svrho naj najame kredite, ki jih 1k> nudila poceni na razpolago raznim delavskim stanovanjskim zadrugam. — Čimprej naj se pristopi k zidavi lastnega poslopja DZ v Mariboru.
V imenu namoščenstva je nato pozdravil skupščino del. Sitar in orisal težaven položaj slovenskega nameščenetva.
Del. Ham iz Kranja je poudaril, da je treba pridobiti zaupanje delavstva v Delavsko zbornico, zlasti obmejnega delavstva. — Predlagal je v svrho poostrenega nadzorstva nad delodajalci ustanovitev okrajnih inšpekcij dela.
Ob 12.45 je predsednik Kozamernik zaključil prvo zasedanje nove skupščine Delavske zbornice.
Slovenski gasilci zborujejo
Na belo nedeljo so se v Ljubljani zbrali zastopniki slovenskih gasilcev, to je odborniki Gasilske zajednice in pa delegati 26 slovenskih gasilskih žup. Navzočnih je bilo 69 zborovalcev, pied temi 18 odbornikov osrednjega odbora, 4 odbornici nadzornega odbora.
Zborovanje je otvoril starešina GZ gosp. dr. Anton Kodre, ki je toplo pozdravil g. ministra Snoja, vnetega gasilskega voditelja, in katerega so zborovalci navdušeno pozdravili, dalje zastopnika g. bana dr. Frana Logarja, poveljnika ljubljanskega vojnega okrožja polkovnika g. Ž i v a n o v i č a , ki je zastopal tudi gospoda divizionarja, zastopnika mestne občine g. Julija Slapšaka in druge odličnike. Zborovanja se je udeležil kot delegat tudi narodni poslanec g. Albin Š m a j d.
V splošnem in zelo izčrpnem poročilu je starešina dr. Kodre naglašal veliko delo, ki ga je zajednica v preteklem letu opravila. Zajednica je organizirala gasilske tečaje, posvetila je vso skrb samarijanstvu, gasilskemu naraščaju, okrepitvi našega narodnega elementa, listu »Gasilec«, »Koledarčku«, gasilski knjižici, nezgodnemu zavarovanju gasilcev, podpornemu skladu gasilcev, onemoglim gasilcem, spremembi zakona o gasilstvu, ter je naglašal, da je bil dosežen sporazum s hrvatskimi gasilci. Gasilci so torej prej med seboj sklenili sporazum, kakor naši politiki, ki sedaj razpravljajo o tem. Ustanovljena je bila Nabavljalna zadruga gasilcev, ki izvrstno uspeva. Letošnja glavna skrb Gasilske zajednice pa je posvečena gasilskemu kongresu, ki bo od 13. do 15. avgusta v Ljubljani.
Tajniško poročilo o delu zajednice je podal g. Fran Me že k. Zanimivo je njegovo poročilo, da je do sedaj v Sloveniji priznanih 957 čet, od teh je 948 prostovoljnih, 6 industrijskih, 2 zavodski in 1 poklicna četa. Lani je slovensko gasilstvo priredilo med drugim 173 tombol.	__
Iz poročila gasilskega inšpektorja g. inženirja Dolenca posnemamo le stanje števila gasilcev ob koncu lanskega leta: namreč 31.690. Število članstva pa stalno narašča. Ostale podatke iz tega poročila smo poročali že v nedeljo. Blagajniško poročilo je podal g. Lah, poročilo o kongresu meseca avgusta pa predsednik kongresnega odbora g. Pavel Lah. Iz njegovega poročila je razvidno, da bo kongres veličastna manifestacija jugoslovanskega gasilstva in da bo šele na tem kongresu javnost spoznala vso veliko važnost in moč gasilstva.
Med zborovanjem je dospel v dvorano tudi
generalni inšpektor jugoslovanskega gasilstva g. Ilija Pin t ar, ki je bil prav toplo pozdravljen.
Burno pozdravljen je nato imel lep govor g. minister Snoj, ki je med drugim izjavil:
Govor ministra g. Snoja
Iz sporočila tov. insp. smo slišali, da so gasilske četo v preteklem letu priredile 256 predavanj. Ta številka se nii zdi zelo nizka, če pomislimo. da imamo vsega 957 čet. Vsaka četa naj ima tekom zime vsaj 4 predavanja, vsega je to 3828 predavanj, če se vsakega predavanja udeleži le 15 članov, da to pri vseh 3828 predavanjih 57.420 članov.
Spor z Zagrebom je docela izravnan. Gasilska zajednica v Zagrebu je že preteklo leto meseca maja izvolila svoje delegate v upravo GZ.
Letos ima minister za telesno vzgojo pooblastilo, da obstoječi gasilski zakon menja in ga dopolni.
Gasilski kongres tudi GZ spremlja z velikim razumevanjem in veliko naklonjenostjo. V kongresni odbor je GZ deligirala kar tri člane in to podstarešino zveze tov. Markoviča, vrhovnega insp. tov. Pintarja in predst. insp. zom. odbrane polkovnika Pahliča. Prepričan sem, da bodo vsi trije kongresnemu odboru v veliko poinoč in moralno oporo.
Proračun GZ sicer še ni sprejet od uprave, toda v proračunu, kakor ga je starešinstvo sestavilo in sprejelo, je predvidenih kot prispe-ves zvezi za kongres 200.000 din, pologa tega pa še za razstavo, ki je zamišljena kot neka stalna gasilska razstava, 70.000 din; skupaj tedaj 270 visoč dinarjev, kar je vsekakor lep znesek.
Tudi ostale zajednice so za naš kongres pripravljajo in je na pr. zajednica v Sarajevu stavila v svoj proračun 30.000 din kot podporo gasilcem za vožnjo na kongres.
Ži v i m o v težkih — silno razburljivih časih! Nevihte nad Evropo so vedno pogostejše! Oblake, ki pripravljajo te nevihto, čutimo predvsem mi Slovenci, ker je vsa Slovenija ena sama meja! Iz vseh dosedanjih evropskih kriz smo izšli srečno — brez najmanjše škode. Vlada bo storila vse, da tudi v bodoče ne bo presenečenj. Svojega ne daino, nič tujega nočemo, hočemo samo mir!
Boli me le, da je zadnje tedne zavladalo med našim narodom tako malodušje, da smo tako pod vplivom vesti, ki jih širi tuja propaganda. Ne
Nadaljevanje na strani 6 spodaj.
Predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič govori slovenskim časnikarjem v Celju.
fredsednik senata dr. Anton Korošec med slovenskimi časnikarji v Ceiju.
t&JioJlHe, novica
Koledar
Torek, 18. aprila; Antia, niučenee; Apolonij,
muženeo.
Sreda, 19- aprila: Leon IX,, papei; Konrad Askulski. Mlaj ob 17.35. Herschel napoveduj« dež.
Novi grobovi
+ Dr. Frane Frla«. V ponedeljek i« umrl
ugledni ljubljanski odvetnik g. dr, Franc Frlan. Pokojnik je bil na glasu kot izboren juriit in odličen zagovornik. Bil fe dober in blag Slovak, ki je užival splošno spoštovanje. Pogreb bo v sredo, 19. aiprila ob pol 3 popoldne is mi« žalosti Aškerčeva c, 13 na župno pokopallič« na Viču, + V LfublJ«! ie umrla gdč, Zork« 2itko, zasebna uradnica. Pogreb bo v »redo ob 5 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
■f V Ljubljani so pokopali g. Franca Ternovca. čevljarskega mojstra iz Florijanske ulic«. Pokojni je bil pred vojno ml leta 1903 pa do 1016 eer-kvenl pevec v Oorlcl v cerkvi sv. Ignacija pod vodstvom pokojnega župnika g. Kokošarja.
-f- V Mariboru je mirno v Gospodu zaspala ga Roza Lampe, roj. Mandl, saproga hišnega posestnika. Pokopali jo bodo dane« ob 4 popoldne-+ V Laškem je preteklo nedeljo za vedno zatisnila svoje oči ga. Hedviga Hermann roj. Sima, vdova po trgovcu in posestnica. Pokopali jo bodo danes ob 5 popoldne na župnem pokopališču v Laškem.
-f- V Subotici je umrl v starosti 45 let g. Peter Pobor, višji kontrolor pri »ubotiškem ravnateljstvu. Zapušča ženo Jeseničsnko in 4 let« starega sinčka. — Naj v miru počiva!
Naj jim sveti večna luči Žalujočim naSe iskreno sožaljel
Osebne novice
— Poročila sta »e preteklo nedeljo v trnovski cerkvi v Ljubljani g. Helmut vitez pl. Turzanskl, sin uglednega trgovca in posestnika Henrika pl. Turzanskega in njegove soproge ge. Regine v Kočevju, in gospodična Milena Lazar, hčerka drl. svetnika v p. g. Ivana Lazarja in njegove soproge ge. Metke Lazar, industrialke v Ljubljani. Bilo srečno!
= Poroka. V nedeljo, lfl. aprila, sta v Ljubljani v trnovski cerkvi sklenila zakonsiko zvezo gdč. Mirni 8 t a n t e iz Ljubljane in g. Ludvik Bnrger iz znane katoliške družine v Ribnici. Novoporočencema naše iskrena čestitke in obilo božjega blagoslova in sreče!
Zborovanje slovenskih časnikarjev v Celju
Preteklo nedeljo so se zbrali v Celju slovenski časnikarji, organizirani v ljubljanski sekciji Jugoslovanskega novinarskega združenja. Imeli so kar dva občna zbora. Ob pol 10 je bil občili zbor zadruge »Novinarski dom< v Ljubljani, ki ga je vodil predsednik g. Saša Ž e 1 e z n i k a r. Poročila pričajo, da je zadruga tudi v lanskem letu napredovala in da se bliža uresničenju svojega cilja. Računski zaključek zadruge je bil soglasno sprejet tor je bila ponovno izvoljena dosedanja uprava s predsednikom Sašo Železnikarjem na čelu. V smislu določb novega zadružnega zakona so bila spremenjena tudi pravila zadruge.
Ob pol 11 se je začel v okusno okrašeni sejni dvorani mestnega županstva rodni letni občni zbor ljubljanske sekcije Jugoslovanskega novinarskega združenja. Predsednik sekcije g. V i ran t je pozdravil navzoče zastopnike gg. župana dr. Vor-šiča, okrajnega načelnika dr, Zobca, poveljnika 39. pp. generalštabnega polkovnika Miha j-loviča. predsednika okrožnega sodišča dr. Vido v i č a in druge. Z občnega zbora so bile odposlane udanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu ter pozdravne brzojavke predsedniku vlade Cvetkovi-cu, banu dr. M. Natlačenu. ljubljanskemu županu dr. Adlešiču, mariborskemu županu dr. Juvanu, predsedniku zadruge »Marihorakl teden< dr, Li-poldu in zagrebški sekciji JNU, ki je imela isti ilan svoj občni zbor v Zagrebu. Nato se je predsednik spomnil lani umrlih članov, pesnika Radi-voja Peterlina-Petruške, Andreja Oabenščka in dr. Ivana Laha. Sledila so strokovna poročila tajnika g. Gmajne rja, blagajnika g. Potočnika in
poslovodje g. P run k a, G. Seunig je podrobno poroiSal o določilih uredbe o pokojninskem zavarovanju časnikarjev. Na predlog Člana nadzorstva g. Bega je prejel odbor razrežnieo, g, Prunku pa je občni zbor izrekel priznanje in zahvalo. Pri volitvah je bil z malimi izjemami izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. V i r a n t o m na fielu. Nato jo bil sprejet dodatek o posmrtni nakani zavarovanju za žene rednih in pripravnih članov.
Celjski župan dr. Voršič je povabil vse zborovale na kosilo v hotel »Evropa*. Po kosilu je dal g, župan časnikarjem na razpolago velik most' ni avtobus, « katerim so «e odpeljali na izlet v Savinjsko dolino v rojstno hišo predsednik g. Stanka Vlranta na Gomllskem, kjer J« časnikarja »prejela In pogostila njegova gospa soproga. Na orno kavo pa jo časnikarje povabil predsednikov svak g. D e r l a , kjer eo v njegovi lepi slovenski hiši uživali lepo slovensko domačnost.
Psaka očala,
pomeri ,
%ata dabrosedelo in
jasen pogled pri
UUBLJANA
PASAŽA
NEBOTlOl
AN
A
NIKA
1
—	Zavetišče in okrevališče sv, Terezlke v Ponikvalj-DobrčpolJe. »Zavetišče« je za 6tare, onemogle užltkarje, ki žele preživeti v miru svoj« zadnja leta, okrevališče v »Zdravstvenem domu« pa za bolehne, slabokrvne, rekonvalescente jn vpokojence. Oboje vodijo sestre sv. Križa. Razpoložljivih je več manjših in večjih sob v novih stavbah na ravnini med gozdiči; v kraju je zdravnik in lekarna. Sprejemajo se moške ln ženske osebe, versko in moralno brezhibne, razen onih z kužnimi boleznimi in odprto tuberkulozo, Natančna pojasnila glede hrane, stanovanja ln plačilnih pogojev pošlje na zahtevo vodstvo. Železni-, ška postaja in pošta: Videm-Dobrčpolje; Avtobus
g ostaja: Rašica, avto Jadran Sušak-Ljubljana. — iravska banovina. — Vodstvo zavoda.
_ Vremenski režim 40 mučenikov. Stari vremenski rek, ki pravi: Kakršno je vreime na dan 40 mučenikov, t. j. 10. maroa, takfcno ostane skozi 40 dni, se še kmalu nobeno leto ni tako točno obnasel. V marou smo Imeli le nekaj dni, ko je deževalo ali Tosilo, v aprilu pa sploh še ni bila v Sloveniji niti kapljice dežja. Bližamo I« koncu 40-dnevnega režima sffučenlkov, toda kmetje na deželi in tudi mnogi vrtnarji si žele izdatnega dežja. Trnovski in krakovski zelenjadarji morajo vsak dan pridno zalivati svoje gredice, ko jim tega ni bilo treba spomladi druga leta. Travniki nikakpr ne morajo dobro ozeleneti. Po mnogih krajih na Krasu in na Notranjskem že znatno primanjkuje vode. Planinska kotlina, ki je druga leta pod vodo, je letos skoraj brez vode, Tudi Suha Krajina je zelo potrebna dežja. Lani smo imeli katastrofalno pomladansko pozebo, letos nasprotno napovedujejo hudo pomladansko sušo.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frans-Josef« grenčiee.
—	Avtoizlet v Benetke od 29. apr. do 1. mam. Prijave do 23. aprila v Izletni pisarn! M. OiKORN, Ljubljana, Frančiškanska ulica. — Telefon 22-50.
—	Prijavite se najkasneje do vključno 22. apr. za Izlet v Trst in Opatijo, ki ga priredi »Putnikc v dneh 29. in 30. aprila. Pravočasno prispele prijave sprejemajo vse hiljetarne *Putnika<\
—	Letni občni zbor Združenja klobučarjev. Dne 16. aprila dopoldne je bil redni letni o.bčni zbor klobučarskih mojstrov iz dravske banovine v Celju. Od 60 članov je bilo 26 navzočih. Bile so nove volitve uprave za dobo 3 let, pri katerih je bil izvoljen za predsednika združenja g. Franc Frank iz Vitanja, za podpredsednika g. Friderik Chiba v Celju, v odbor pa gg. Andrej Bernik, Franc Erbežnlk, Ivan Kvas, Franc Florjan, Rudolf Pa|k in Anton Skok. Dosedan|i predsednik in starosta klobučarskih mojstrov dravske banovine, ki je bil ustanovitelj združenja, g. Franc Sribar v Celju, je zaradi starosti zopelno izvolitev odklonil ter je bil soglasno Imenovan za častnega pred-
Velika požarna katastrofa na Plitvicah
Naivečji in najlepši hotel zgorel
Kakor smo kratko poročali ie v nedeljski Številki, je začel v petek popoldne ob 5 goreti najlepši in največji hotel na Plitvičkih jezerih, ki Je pred leti iz privatnega lastništva prešel v roke savske banske uprave. Hotel »Palače* Je zgorel do temeljev in znaša škoda okrog 8 milijonov din. Hotel je bil silno moderno opremljen in je razpolagal s 120 sobami, tako da je v sezoni mogel sprejeti pod svojo streho do 200 gostov. Hotel Je bil sicer zavarovan, toda mnogo nižje, kakor znaša škoda.
•^mammmmmmmmmmmmmmmmmm
Gasilci zborujejo
Nadaljevanj« i B. itrani. uno preprosti človek, tudi intellgent verjame se, kar ta tuja propaganda »ervira, č« Je ie taco bedasto In otipljivo Umišljeno.
Treba je več vere v sebe, v svoj narod, v ivojo državo! Poglejmo zgodovino, poglejmo, kake viharje sme ie prestali. Toda is va«h viharjev mo isila močnejši, odpornejši! Zakaj naj klonemo sedaj?! Prav nobenega povoda ni sa ebu-pavanje in tarnanje! Velik čas sahteva velikih ljudi, sahteva dejani, sahteva sameiavesti in po-"uma. Ce bomo odločni in pogumni, če bomo možje na mestu, bo ta veliki čas nam Slovencem in vsej Jugoslaviji le v koristi
Na predlog nadzornega odbora Je bila podeljena odboru zaupnica s pohvalo. Sprejet je bil --oglasno novi proračun. G. Kramberger Je poročal o Hstu »Gasilec«, (f. Mlkul o »Samapomoči*, g Drobne o Nabavljalni Badrugl. Sledila «o ie druga poročila, nato pa |e obftnf zbor razprav-ijal o 30 samostojnih prelogih. —> Volitev letos ni bilo.
O požaru poročajo hrvatski listi: Ogenj je prvi opazil hotelski kuhar Sabo, ki je tedaj, ko je začelo goreti, počival v svojo sobic! na podstrešju. Naenkrat je zaslišal nad stropom prasketanje ognja in takoj nalo je pričel v njegovo sobo uhajati dim. Sabo je takoj planil e postelje in alarmiral vse hotelsko osebje. Siromak ni utegnil rešiti svoje imovine in mu je med drugim zgorelo 7500 din, ki jih je vzei kot posojilo od neke zadruge, Med hotelskim osebjem je nastala velika zmeda. Pohiteli so s čebri vode na podstrešje, kjer je gorelo, toda njihov trud je bil zaman, zakaj ogenj se jo z veliko naglico širil po vsem ostrešju. Poklicali so gasilce iz OtoSca, Gosplča, Bihača, Karlovca in iz Zagreba. Ko eo videli, da požara nI mogočo zajeziti, so pričeli reševati hotelske premičnine. Toda pri tem so ravnali tako brezglavo, da se je več stvari pokvarilo, kakor pa so Jih rešili. Cez dobro uro Je bil že ves hotel v plamenih In potem tudi o reievanju predmetov iz notranjščine ni bilo več govora. Sedem je bila ža ura, toda gasileev ni bilo od nikoder. Tedaj Je nekdo zakllcal, da gore že bližnji gozdovi, nakar Je nastala še večja panika. Zalo eo brž Izpraznili garaže, orolniško postajo, ki je v bližini lm dvonadstropno stavbo gozdnega erarja, ki je bila v velilki nevarnosti. Po napornem delu pod vodstvom nekega inženirja se je posrečilo prebivalstvu, da so gozdni požar omejili. Rele ob 8 zvečer so prispeli gasilci iz Bihača z motorno brlzgalno, tona naleteli sa n« velike težav« zastran vode, kajti napeljati so jo morali iz Jeiera. Preden pa ee je to zgodilo, ie bil hotel že iiffubijen. Zato so se morali omejiti samo na loka-liziranje ognja. Gasili so vso noč do sobote dopoldne, ko je Ml ogenj slednjič zadušen. Kakor je pokazala dosedanja preiskava, je ogenj nastal na gredi, ki je bila izpeljana skozi dimnik in se je vnela od saj.
tednika »druženja in i« mu j« izr«kl» zahval« z« njegovo dolgoletno uspešno vodstvo zdru|«nja.
—	Mvturisirani oddelki m danes najmoder-
neje opremljeni del armade in vse države jim pri svojem oboroževanju posvečajo posebno pozornost. Tako v vojni kakor v miru je motorizaclja za vsako državo važen faktor. Propagando motori-r.aeije in motorizma bomo videli prihodnji teden v veliki dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani ko priredi Motoklub Ilirija svoj I. Moto-Salon, Poleg velikih motorjev visokih Jakosti bodo tu razstavljeni tudi mali motorčki najnovejših tipov, ki »e odlikujejo po svoji izredni ekonomičnosti Ne zamudite prilike in oglejte si to svojevrstno razstavol
—	1» vlaka J|e skočil neki delavec, ki se je v nedeljo popoldne odpeljal iz Ljubljane t vlakom proti Zalogu, ne da M si kupil vozni listek. Ko je prihajal sprevodnik, se je delavec prestrašil, skočil k vratom vagona in se pognal iz drvečega vlaka. Obležal Je ves potolčen po glavi in životu. Zlomljeno Ima tudi levo nogo. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico.
—	Avtomobil povozil kolesarko. Sobarica Leo-poldlna Blrk se je v nedeljo popoldne peljala s kolesom |z Ljubljane v Moravče, kjer je doma. Blizu Domžal pa JI Je pripeljal nasproti neki avtomobil, ki jo Je podrl. BIrkova Je nezavestna obležala. Avtomoblllst Je ponesrečenko takoj naložil na avtomdbil in jo odpeljal v ljubljansko bolnišnico, kjer so ugotovili, da Ima počeno lobanjo in hude notranje poškodbe.
—	Ker Jih je miril, so ga pretepli. V Bukovlci pri Vodicah na Gorenjskem so se pred- hišo posestnika Blde Franceta preteklo soboto zvečer zbrali fantje, ki so najprej peli, nato pa začeli vriskati in razgrajati. Bide Je priSel na prag svoje hiše In miril fante. TI so pa začeli metati kamenje v hiio in nato posestnika tako pretepli, da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
—	Umor in samomor. V Segčah pri Sv, Pavlu pri Preboldu je 31 letni delavec Jože Vedenik ustrelil svoje dekle delavko Pavlo Makovo ln nato še samega sebe. Vedenik je bil priden fant, vendar malo čudaške narave. V nedeljo popoldne se je s svojo izvoljenko Pavlo Makovo zabaval v neki gostilni, kjer so tudi plesali. Ker je Pavla plesala tudi z drugimi fanti, je postal Venedik ljubosumen. Ob 8 zvečer je Venedik spremil Pavlo domov. Pavla je šla takoj v svojo sobo, Venedik se je pa nekaj časa pogovarjal z njeno materjo in sestro. Nato je stopil v sobo svoje zaročenke, odkoder sta hitro nato zadonela dva strela, Pavlina sestra je šla pogledat v sobo, kjer pa se jI je nudil strašen prizor, Pavla ie ležala mrtva na postelji, na tleh poleg postelje pa Venedik. Venedik Je najprej ustrelil Pavlo s samokresom najmodernejšega tipa v sence, nato pa si je pognal kroglo v glavo tik pri ušesu. Oba sta bila takoj mrtva. Pri Venediku so našli pismo, v katerem naroča, naj pokopljejo Pavlo na njegove stroške.
—	Samomor v Kasazib pri Petrovčab. Nevzdržne družinske razmere so bile vzrok, da si je vzela življenje 67 letna prevžitkarica Kruleč Marija iz Hramš pri Veliki Pirešicl. 'Šla je ob Savinjo ter si prerezala žilo odvodnico pod kolenom. Komisija je ugotovila, da je nesrečmica po nekaj minutah izdihnila. Pripeljali sa jo na žalsko pokopališče.
po cbižavi
*	Dovriitev nove splitske boinlinice je bila n« dnevnem redu seje splitskega občinskega sveta. Prav tako so razpravljali tudi o zgraditvi posebnega paviljona za jetlčne bolnike.
*	Starec živ sgorel, V vasi Gudinci pri Vin-kovcih v Slavoniji je 74 letni Stjepan Varžič zakuril ogenj v neposredni bližini s slamo kritega hleva, čeprav ga j« njegova 12 letna vnukinja Tera opozarjala, naj tega ne stori. Ko je plamen zagorel, je pričel pihati močan veter, ki je prenesel iskre na slamnato streho hleva. Ogenj se je s silno naglico razširil po vsem hlevu, v katerem je bilo 8 glav živine, Starec je pričel reievati živino in posrečilo se mu je, da je reiil 6 glav. Ko je hotel rešiti še ostali dve kravi, se je zrušila nanj goreče tramovje hleva in ga pokopalo pod seboj. Vnukinja je stekla v vas po pomoč, toda ko so prihiteli kmetje, Je hlev že da tal pogorel in med kadečimi se ruševinami so našli zogljenelo truplo starca.
*	Smrtna nesreča z jadralnim letalom, V šoli
za jadralno letenje v Vršcu se je pripetila smrtna nesreča. 25 letni dijak glasbene šole v Belgradu Aleksander Melceš se je dvignil z brezmotornim letalom v zrak, Ko je bil v višini 5 metrov, je iz doslej neznanih razlogav skqčil z letala in tako nesrečno padel na zemljq, da je obležal na mestu mrtev.
*	Rekord v službeni nemarnosti ima gotovo oficijal mestnega poglavarstva v Koprivnici Pavel Orlovič, ki se je v noči med 9. in 10. februarjem pri Karlavcu vrgel pod vlak v samomorilnem namenu. Takrat je njegov poskus samomora zbudil najrazličnejše govorice in mnogo prahu. Zdaj se je zaključila preiskava o njegovem poslovanju pri mestnem poglavarstvu v Koprivnici, ki je ugotovila velikanske nerednosti, Med drugim je Onovič v zadnjih letih pustil nerešenih okrog 3500 spisov in vlog, Orlovič je zdaj v bolnišnici že toliko okreval, da so ga prepeljali v domačo oskrbo. Ko bo povsem ozdravel, se bo začel proti njemu disciplinarni postopek in najbrže tudi kazenski,
*	Nedolžnega človeka fe ustrelil. V vasi Do-nja Moti$ina pri Našicah je na tragičen način zgubil življenje kmet Luka Blaževič. Ustrelil ga je znani pretepač Anton Peršič, Peršič je prišel v gostilno in izzval prepir i nekim kmetom. V prepiru je potegnil revolver In ustrelil proti kmetu, Kmet pa se je pravočasno umaknil in strel je zadel Blaževiča, ki je stal za kmetom, Blaževič je padel mrtev. Ko je Peršič videl, da ni zadel pravega, je planil za svojim nasprotnikom, ki pa mu jc ubežal v neko hišo, Potem |e gel pred hlio ubitega Blaževiča in zaklical njegavim staršemi »Ubil sem vašega sina, ki je bil nedoUenl Zaalu« žil sem, da zdaj vi mene ubljete!« Toda Blaievi* čevi starši so pustili ubijalca pri miru, nakar je odšel k orožnikom in «e sam naznanil Perilč i« bil na pogojnem odpustu iz 4 letne j«če, na katsre je bil obsojen zaradi ubo|» pred več lati,
*	Ubit rlbli tat. V Sav.kem Nartu pri Dug«m-selu J« kmet Josip Kolčlč z dvema tovariieima ponoči lovil rjbe v rajonu ribiča Hau«rja, Hau«r pa jih je pri tem presenetit in poaval, naj gredo n njim, Kolčlč je zgrabil za puško i)i ustrelil proti Hauerju. Ribič pa |e nato mtrelil dv»krat In pogodil Kolfliča v sree. Hsuerj« so aretirali in Uročili zagrebškemu sodišču,
*	Dramatičen lov u vlomilcem v JKarlovcu. Karlovčanl sa v petek zvečer doživeli n«ravno«t filmsko kriminalno ssnzacljo, ki jim je Je nudil dramatičen lov sa nekim vlomilcem, Okrog 10 zvečer je neki paaant opazil, kako «« okrog čevljarske trgovine Antona Knutlča sumljive suč« n«kl neznanec. Passnt g« j« opaševa Iskriva) d«li Jasa in videl, kako je neznanec odprl izložbo Kmeti-čeve trgovin« in vz«i U nj« tri par« fi«vlj«v, ka-
Ljubljana, 18. aprila
Gledališče
Drama: Torek, 18. apr.: zaprto. — Sreda, 19. apr.: 2ivi mrtvec. Red Sreda. — Četrtek, 20. apr.: Kaj je resnica? Red B. — Petek, 21. apr., ob 15: Hlapci. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din. navzdol. Izven, — Sobota, 22. apr.; Potovanje v Benetke, Red A.
Opera: Torek, 18 apr.: Štirje grobijani. Red A.
—	Sreda, 19, apr.: Alda, Gostovanje gospe Zinke Kunc-Milanove. Izven. — Četrtek, 20. apr.: Wer>-ther. Red Četrtek. Gostovanje Josipa Gostiča. — Petek, 21. apr,: zaprto. — Sobota, 22, apr.: Fal-staff. Premiera, Premierski abonma.
Radio Ljubljana
Torek, 18, aprila: U Šolska ura: Življenjske slike ie Bele Krajine (g. Mirko Kugler) — 12 Z našega Juga (plošče) - 12,45 Poročila - 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Razigrani »voki (plošče) — 18 40 Cisto srce vodi k Bogu (g, Fr. Ter-seglav) — 19 Napovedi, poročila — 19,80 Nac. ura: Oživljeaje slovenskega bankarstva — 19,50 Deset minut zabave — 20V sodobnem ritmu (plošče) — 20.30 Večer ljubljanskih konservotorlstov — 22 Napovedi poročila — 22.15 Vesolj zvoki, igra radijski orkester, — Konec ob 28,
Dragi programi
Torek, 18, aprila: Belgrad: 20 Nar, pesmi, 20.30 Simf, konc, - Zagreb: 20 Igra, 20.30 Violina, 21 ftlmačkove skladbe, 21.30 Ork. konc. — Sofija; 19,50 Kvartet, 20.55 Ruske romanske. — Varšava; 21 Simf. kone, — Budlmpegta: 20,10 Igra, 22 Violina, 23 Ork. kone. - Trst-Milan; 17 Prenos iz akademije sv. Cecilije, 21 Opera »Neron«.
—	Florenca: 21 Simf, kone. — Berlin: 19 Operetna gl. in valčki. — 20,15 Filmska in plesna gl.
—	Hamburg: 20.30 Suppejeve skladbe. — Vrati-slava: 20.10 Pesmi in plesi evropskih narodov. — Kliln: 20.30 Plesna gl. — Franklurt: 20.15 Schuber-tove skladbe. — Strassbourg: 22.15 Pomladne melodije.
Prireditve in zabave
Mladinski zbor PJS z Rakeka ho Izvajal na svojem koncertu slovenske mladinske pesmi v j>o-nedeljek, dne 24. t. m„ naslednje zbpre: Adamič: Nmav čez izaro in Drežnica-Dolinar: Plavajo meglice bele, Tom; Romarska, Savin: Maj, Osterc: Žabica in muha. Ti zbori so a capella. Sledijo trije zbori s spremljevanjem klavirja, kar oskrbi prof. Pavel filvic in sieer: Premrl: Uspavanka, Pi/nik: Marija je po polju ila, Sivio: Tri otrokove želje. III. del koncertnega nastopa prinaša naslednje zbore: Bravničar: Polžek čarodejec, Cvetko; Glej, saj ne moreš več, Osterc: Ovce in psi, Pirnik: Uspavanka Matijažku. Sedeži so že v predprodaji v knjigarni Gl. Matice na Kongresnem trgu.
Predavanja
Frančiškanska prosveta M. O- v LJubljani
priredi drevi ob 8 v frančiškanski dvorani Izredno zanimivo predavanje e skioptičnimi slikami, na katerem predava saproga predsednika mestne občine ga, Vera dr, Adlešičeva pod naslovom: »Obraz Amerike ml govori...« Čudovit svet onkraj velikega morja, zemlja, ki odpira ne-omejeiie možnosti,, nepregledne prostore, daljna dežela padjatnjh in zelo svobodnih mož, |e tako zelo bistveno različna od Evrope in zato nad vse zanimiva, Žanjmanje za predavanje odlične predavateljice je zelo veliko, čisti dobiček Je namenjen mestni kublnji v cukrarni. Priporočamo nabavo vstopnic že v predprodaji po enotnih cenah 3 din V pisarni »Pax et bonum« v frančiškanskem prehodu.
Francoski institut vabi na predavanje v francoskem jeziku, ki bo v sredo 19. t. m. ob 20 v društvenih prostorih v Narodnem domu. Predaval bo g, profesor Jeap Lacroii o francoskih humoristih iz dobe 1. 1900.
Pod okriljem Prirodoslovnega društva predava drevi o,b 18.15 v mineralo|kl predavalnici univerze g' inž. France A v čin o temi: »Radij in njegova uporaba«-
Sestanki
Diplomirani tehniki) V soboto 22. t. m, bo
ob pol 20 redni letni občni zbor Združenja diplomiranih tehnikov, sekcija Ljubljana, pri »Sestici«, Tyrševa 6. Vabljeni vsi člani in nečlani.
Društvo slovenskih obrtnikov Vič-Ljubljana
ima svoj redni letni občni zbor drevi ob pol 20 v gostilni Pavlič F. na Viču. Vabimo vse obrtnike, obrtnjce, da 6e polnoštevllno udeleže tega občnega zbora.
FO Ljubljana-mesto. Pozivam vse člane, da se zanesljivo udeleže današnje telovadbe, ki je strogo obvezna za vse telovadce in netelovadce. Obenem obveščam vse članstvo, da so sestanki vsak petek v društveni sobi v Gospodarski zvezi, Bog živi! — Predsednik,
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. BakarčiB, Sv, Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Mrmayer, Sv. Petra cesta 78,
tere je skril pod suknjič. Nato je neznanec počasi šel dalje. Pasant je brž stekel iz svojega skrivališča do prvega stražnika. Skupno s stražnikom sta šla po neki stranski ulici, tako da bi vlomilca prestregla na železniškem mc^tu čez Kolpo. Ko je stražnik 6topil k vlomilcu ln mu napovedal aretacijo, ga je ta udaril s pestjo v obraz, aa je stražnik padel, nato pa je vlomilec stekel po bregu Kolpe nlzdol. Ko je stražnik prišel k sebi, je parkrat ustrelil za beguncem. Strele je čul drug stražnik, ki je pohitel proti bregu Kolpe ln opazil begunca, Skočil je predenj In ga skušal ustaviti, toda begunec je krlknil: »Ne boste me prijeli živega!« Rekši to, |e stekel proti Kolpi, skočit v vodo in se potopil. V tem se je nabralo na bregovih Kolpe precej Hudi, ki «o z zanimanjem sledili dramatičnemu lovu. Čez nekaj časa se je begunec prikazat na voprjju, to pot že gol, kajti medtem, ko je bil pod vodo, se je «l«kel, da bi lažje plaval, Stražniki sa ga poskuiali z lepimi be««dami spraviti iz vod«, toda plavajoči s« ni zmenil za to. N«ki paiantj« «o skočili v čoln in veslali proti beguncu, Toda ko so prišli do njega, i« je potopil in ko se je tapet prikazal, je bil že čisto na drugem koncu, Begunec je bil v vodi kakine pol ure in |e pri tem preplaval nizdot po Krki skoraj pol kilometra, Slednjič j« najbrže od mraza omagal in zaplaval k obali, k|er ao ga «pr«j«l| stražniki. Z avtomobilom so ga odpeljali na policijo, kjer j« povedal ,da J« 30 letni Ivan Jambroilč iz Ludbrega. Iz Kolpe «o izvlekli njegov suknjič, v katerem pa ni bilo nab«nih dokumentov. Policija sumi zaradi trdovratnega bega, da ji je padel v roke zelo nevaren zlikovec, ki itn« getov« na vesti hujše stvari,
f8^?! tlUBIIANA
LJubljana ima novo otroško zavetišče
Ljubljana, 17. aprila.
Danes popoldne je bila v lepem šolskem poslopju v Zgornji Šiški prelepa slovesnost: mestni župan g. dr. Juro Adlešič je odprl novo, šesto otroško zavetišče v veliki Ljubljani Na slavnost je prišlo lepo število odličnikov, tako pred vsemi stolni župnik kanonik dr. Klinar kot predsednik socialnega odseka mestne občine, več občinskih svetnikov, višjih uradnikov z magistrata, ves šolski zbor ljudske in meščanske šole v Zgornji Šiški, šolska mladina in mnogo staršev.
Slovesnost se {e začela ob 16 popoldne, ko je vstopil v veliko vežo šolskega poslopja g. župan in mu je deklica v narodni noši s pogumnim nagovorom izročila lep šopek rdečih nageljev. Mešani šolski pevski zbor pa je zapel pod vodstvom strokovne učiteljice gdč. Rudoliove pozdravno pesem. Šolski upravitelj g. Pleničar Josip je nato zaprosil g. župana, da naj odpre novo šolsko zavetišče.
V svojem govoru je g. župan poudaril, da z veseljem prihaja v ta del mesta odpirat šesto otroško zavetišče. Mestna občina ljubljanska je s tem odprla že šesto otroško zavetišče. Pred sto leti je dobila Ljubljana prvo tako zavetišče pri sv. Florijanu in celih sto let nato je dobila Ljubljana samo tri taka zavetišča, sedanja mestna uprava pa je v štirih letih podvojil število zavetišč. Sedanja mestna uprava je v štirih letih storila trikrat toliko, kakor so storile vse mestne uprave ljubljanske v skoraj sto letih. Letos bo mestna občina porabila za otroke nad tri milijone dinarjev, torej dobrih 43 odstotkov vsega socialnega preračuna. Mestna občina pa to rada stori, ker se zaveda, da je skrb za zdravo mladino največje jamstvo za zdrav rod in srečo prebivalstva.
Po govoru so učenci meščanske šole dovršeno ln krasno zapeli še nekaj pesmi, posebno pa je ugajal dvospev dveh učenk tega zavoda.
Takoj nato so si gostje ogledali norvo zavetišče,
nih predmetov (avto, voz, šivalni »troj itd.) pol ure pred pričetkom dražbe.
1 Zobozdravnik dr. Rodoschegg zopet ordinira.
1 Živahne kupčije z zemljišči in parcelami. V
prv! polovici mesca aprila je zaznamovati več velikih kupčij z zemljišči in hišami. Prijavljenih je bilo v tem času že nad 50 kupnih pogodb za kupna vrednost okoli 1,500.000 din. Cene stavbnim parcelam so znatno poskočile ob prometnejših žilah. Svoj čas je bil svet takole po 10 do 20 din kvadratni meter, sedaj je že po 100 do 150 din. Prav mnogo je bilo prodanih raznih stavbnih parcel v mestu in bližnji okolici. Zemlja pa je še poceni v daljni okolici. Tako je nekdo kupil okoli Brezovice nad 6.000 kv. metrov obdelane zemlje za 6.000 din. V daljna okolico se selijo varčni delavci, ki si tam kupujejo zemljo, da ei zgrade primeren lasten dom. Ravnikar Josipina je prodala Janku Cegnarju in njegovi ženi Mariji hišo št. 32 na Poljanskem nasipu za 110.000 din. Stavbne parcele 60 bile prodane tudi po 200 din kv. meter.
Celje
Danes nepreklicno zadnjikrat ob 16., 19. in 21. url--Napeto!
Po napetem romanu »Veliki boben«.
Upor v Indiji - ogorčene borbe angleških kolonijalnih čet z domačini. Glas svetega bobna je znak za po-kolj Angležev. — Prekrasen lilm v čudovito lepih naravnih barvah 1
ALARM
KINO UNION, telef. 22-21
kjer je bila oskrbovana mladina tudi že pogoščena. Prostori so lepi, veliki in zračni, kuhinjo po oskrbujejo šolske sestre.
Čim bolj se širi Ljubljana v svojo zanimivo in socialno pisano periferijo, tem bolj raste skrb občine za socialni blagor teh delov mesta. Danes je dobila svoje otroško zavetišče Zgornja Šiška, čez nekaj časa pa dobi moderno poslopje otroškega zavetišča tudi Trnovo.
*
1 Sprejem! v mestnem tajništvu JRZ v Ljubljani. Ker je promet članov in volivcev JRZ v mestnem tajništvu JRZ po volitvah tako narastel, da 6e redni posli le težko izvršujejo, veljajo poslej za sprejeme sledeče ure: Narodni poslanec dr. Adolf Golia bo sprejemal vsako sredo med 6 in 7 zvečer; narodni poslanec Pavel Masič bo sprejemal V6ak četrtek c«d 11 do 14. Kadar kateri izmed poslancev ne bo v Ljubljani, bo to na vratih objavljeno. Poslevodeči tajnik mestnega odbora JRZ bo sprejemal člane in volivce JRZ izključno le vsak torek in vsak petek od 5 da 7 popoldne, vsak dan pa odbornike krajevnih odborov JRZ. Izven tu označenih ur so sleherni sprejemi nemogoči.
1 Moderne bluze. Karničnik. Nebotičnik.
1 Večerni tečaji o negi in prehrani otrok Ibodo v zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani (Dečjl dom kraljice Marije) dvakrat na teden ob ponedeljkih in sredah od 20 do 21 zvečer. Tečaj 6e prične 26. aprila rib 20 ter je brezplačen. Prijave se sprejemajo dnevno v dopoldanskih uradnih urah v omenjenem zavodu tudi telefonsko na št. 4471. Tečaj bo trajal 12 ur.
I Za mestne reveže v stari cukrarni je daroval g. France Jager, tapetnik na sv. Petra cesti 17, 150 din mesto venca na krsto g. Ernesta Černeta, železniškega uradnika; v počastietv pok. gospe P\vle Mayer, Poljanska cesta 15, j° p» ^ jj. Kramarič Vekoslav, trgovec na Resljevi cesti št. 8, 100 din, a mestni socialni urad je položil na krsti venca s trakovi v mestnih barvah. Mestno poglavarstvo izreka darovalcem najtoplejšo zahvalo.	.
1 Znižali smo cene volnenemu blagn. Dospela svila za letne obleke: Jeločnik & Šimončiž - Ljubljana - Pred škofijo 13.
1 Ljubljana v temi. Na notico pod tem naslovom nam pošiljajo Kranjske deželne elektrarne naslednje pojasnilo: V »Slovencu« št. 85 ste na drugi strani prinesli vest, v kateri navajate, da je velenjska elektrarna odpovedala in da je bil zaradi tega tramvajski promet ustavljen za dve wi. Ta vest ne odgovarja stvarnosti, ker motnje električnega toka v Ljubljani sploh niso bile povzročene od velenjske elektrarne, ampak so bile le lokalnega značaja. Velenjska elektrarna je normalno obratovala ter ne nosi nobene krivde na motnjah v Ljubljani pretekli četrtek.
1 Dražba zarobljenih predmetov bo v 6redo, 19. aprila ob 9 v stari cukrarni na Poljanskem nasipu št. 40, I. nadetr. Ogled za dražbo pripravlje-
c Ustanovni občni zbor Zveze bivših mornarjev je bil v soboto zvečer pri Skalni kleti. V novi odbor so bili izvoljeni gg. Anton Ulaga, Franjo Wltavsky, Rudolf Pibrovec, Franjo Puncer in R. Reinprecht. Odbor poziva vse tovariše, ki se do sedaj še niso prijavili, da to store čim prej.
c Celjski šahovski klub je gostoval v nedeljo v Mariboru, kjer je odigral prvenstveno tekmo s šahovsko sekcijo UJNŽBB. Celjani so zmagali z rezultatom 5:3. Revanžna tekma bo v nedeljo 23. aprila v Celju.
c Pogodbena pošta na Frankolovem pri Celju bo pričela poslovati dne 1. maja. V njen okoliš preidejo iz okoliša pošte Vojnik s tem dnem kraji: Frankolovo, Bukovje, Dol, Gojka, Operč-kal, Beli potok, Lipa, Lindek, Razgor, Loka, Rakova steza, Straža, Stražica, Vrpete, Zabukovje, Crešnjica, Brce, Železne plate, Podgorje, Gru-šovje, Sojek, Borovje, Bruse, Koprivnica, Krapna, Vodolen in Kanina gora. V krajevno dostavni okoliš pošte spadajo hiše v Loki, Stražici, Vrpe-
tah, Bell potok In Lindek. Pošta Frankolovo bo opravljala nadzor nad pomožno pošte Crešnjice, ki epada sedaj k nadzorni pošti Vojnik. Kakor smo zvedeli, se krajevni činitelji potegujejo tudi za telefon.
c Plemenski sejem bikov sivo-pšenične pasme bo dne 5. maja v Št. Jerneju pri Celju. Na ta sejem ojiozarjaino bikorejce, ki si nameravajo nabavati potrebne plemenjake.
c Burdian Ivan. V Aškerčevi ulici 3 v Celju je v nedeljo ob 10 zvečer uinrl v 66. letu starosti šolski upravitelj v p. Burdian Ivan. Pogreb dragega pokojnika bo danes ob pol 6 zvečer iz hiše žalosti na mestno pokopališče.
c Nesreča z motornim kolegom. Ko se je peljal 65-letni Jakob Padar iz Sv. Jederti pri Laškem skozi Brezno, je padel z motornega kolesa in se nevarno poškodoval po glavi in rokah.
c Vlom v Possniggovo trgovino v Gaberjih. Včeraj smo poročali o vlomu v Possniggovo trgovino v Gaberju. Tat je odnesel za 18.000 din blaga in ne za 30.000 din, kakor smo poročali.
c Most se je podrl pod tovornim avtomobilom. Ko je vozil avtoprevoznik Karol Dolinšek iz Celja s tovornim avtomobilom sode jabolčnika čez most v Arji vasi, se je ta pod njim podrl. Zadnji del avtomobila je padel v potok. Nesreča je zadela Korenta, na katerega je padel sod, da je dobil hude notranje in zunanje poškodbe ter je njegovo življenje v nevarnosti. Pri usodnem padcu se je ponesrečila tudi Antonija Kos, ki si je zlomila desno roko v ramenu.
c Meščansko šolsko poslopje. Celjska mestna občina razpisuje oddajo kleparskih del na poslopju meščanske šole v Celju. Ponudbe je vložiti do 19. t. m. pri mestnem poglavarstvu.
c Odbor SK Jugoslavije ima danes ob pol 7 zvečer v klubski sobi svojo redno sejo. Udeležba strogo obvezna.
MARIBOR
Zborovanje JRZ v Mariboru **
V dvorani na Aleksandrovi cesti so se zbrali v nedeljo delgati okrajnih organizacij JRZ za desni in levi breg na občni zbor, da si izvolijo predsedstvo organizacij in da slišijo poročilo strankinih mandatarjev. Dvorana je bila polna naj-odličnejših predstavnikov okraja. Navzoči so bili: senator dr. Schaubach, poslanci Kranjc, Špindler in Koban, poslanska namestnika Ferk in Vur-zinger, bivši poslanec Žebot, župan dr. Juvan in skoro vsi župani podeželskih občin, okrajna načelnika dr. Šiška in Eileti in drugi odličniki.
Zbor je vodil predsednik okrajne organizacije za Maribor desni breg narodni poslanec Marko Kranjc, ki je podal kratko poročilo o zunanjepolitičnem položaju.
Ostala poročila so podali: poslanec Koban o notranjepolitičnih dogodkih zadnjega časa, poslanec špindler o delovanju narodne skupščine, še posebej o predlogih in delu slovenskih poslancev, člana banskega sveta Šerbinek in Kolman o ban-skem svetu, načelnik okrajnega cestnega odbora Žebot o javnih delih na meji ter višji kontrolor in predsednik kluba želzničarjev JRZ v Mariboru Ferk o zadevah železničarjev. Debate so se udeležili številni delegati obeh okrajev. Iz poročil je bilo razvidno, da sta obe okrajni organizaciji JRZ dobro izvedeni in da se posamezne krajevne organizacije JRZ vedno bolj izpopolnjujejo.	...
Pri volitvah predsedstva okrajne organizacije so se delgati obeh okrajev ločili in si za svoj okraj izvolili vodstvi okrajnih organizacij.
Za okraj Maribor levi breg se je izvolilo sledeče predsedstvo:
Predsednik Franjo Žebot, podžupan in načelnik okrajnega cestnega odbora, I. podpredsednik Jože Špindler, narodni poslanec, II. podpredsednik Franc Hrastelj, ravnatelj Cirilove tiskarne in finančni referent mestne občine, tajnik Anton Kutin, profesor v p., blagajnik Ivan Šerbinek, član banskega sveta iz Svečine. Za okraj Maribor desni breg je bil izvoljen sledeči odbor. Predsednik: Šprager Alojz, železničar, Tezno; podpredsednik: Jerovšek Ivan, posestnik. Slov. Bistrica; tajnik: Mclaher Jože, zaseb. uradnik, Maribor; blagajnik: Novak Anton, posestnik, Hoče.
v velikem puslo-lovnem romanu
Conrad Veldt
Annabela	—
Pustolovščine legendarnega viteza junaka za časa znamenitega kardinala RICHELIE-ja p»miora d«™«!	KINO SLOGA tel- 27-30	Samo tri dni na sporedu!
«. ... 3-IL- s. _ Jgg«	marlulii RnHndn ob priliki njegovega obiska v Trioollsu pri-
redil veliko vojaško parado, pri kateri je nastopilo 24.000 mož, večinoma domačinov iz TripolU«, - -—™ sliki slikovit prizor ob slavnostnem mimohodu konjenic«.
m Prireditve umetnostnega tedna. Snoči je bil v gledališču v okviru Umetnostnega tedna koncert, ki je vsestransko uspel. Ljubljanski godalni kvartet in pihalni komorni emsambl sta izvajala nagrajene kompozicije domačih avtorjev ter sta dodala še nekaj drugih slovenskih del. Obisk koncerta je bil odličen. Jutri v sredo ob 20. uri se vrši v Ljudski univerzi literarni večer. Opozarjamo pa občinstvo zlasti na razstavo slikarskih umetnikov v unionski dvorani. Razstava je po kvaliteti tako homogena in tako močna, kakor že dolgo podobne v Mariboru nismo videli.
m Gradbena sezona v Mariboru je pričela s polno paro. Poleg lansko jesen v surovem stanju dovršenih stavb, ki se sedaj dokončujejo, so se začela dela tudi na nekaterih novih velikih zgradbah. V Dvoržakovi ulici so začeli že z izkopavanjem temeljev za dve trinadstropni hiši, PcI ju j gradi zobozdravnik dr. Sedaj. Pri vhodu v Melj-sko cesto podira trgovec Golež stara pritlična skladišča, ki so bila že napol razpadla ter bo na tem prostoru zgradil veliko trinadstropno stanovanjsko in trgovsko hišo. Najbolj živahno pa je zidanje na mestnih parcelah na bivšem Rosen-bergovem posestvu v Magdalenskem predmestju. Tu se sedaj gradi in dogotavlja kakih 20 ličnih vil.
m Ljudski oder Ima drevi ob 8 važen sestanek na odru. Razdelitev vlog za Miklovo Zalo. Vsi in točno!
m Uradnika sprejme okrajni cestni odbor v Mariboru. Mora imeti srednješolsko maturo ter odslužen vojaški rok, ne sme pa biti star nad 25 let. Sprejemni pogoji se dobe pri cestnem odboru.
m Elektrifakacija napreduje. Mestno električno podjetje prodira z elektrifikacijo v okolico. Sedaj je podaljšalo daljnovod v Radvanju, kjer se je priključila omrežju Arbeiterjeva tovarna vate.
m Borba proti prahu brezuspešna. Maribor je zadnje dni neprestano zavit v oblaku prahu. Ceste sicer obilno škropijo, vendar tudi to no pomaga, ker se nahaja na njih prah več prstov na debelo in čim se cesta osuši, je nadloga spet ista. Potreben bi bil obilen dež, da bi ceste temeljito izpral. Dobro bi pa bilo odstraniti tudi kupe drobnega peska, ki so jih navozili pozimi za posipanje poledenelih ulic. Takšnih kupov je po mestu vsepovsod ter jih sedaj veter raznaša in še pomnožuje prašno nadlego. Vsekakor bo še treba tudi v Mariboru misliti na modernejši način borbe proti prahu. Tudi samo tlakovanje cest ne pomeni dosti, ker so kljub temu vedno zelo prašne. Treba bi jih bilo vsekakor impregnirati z oljem, kakor se to dela v drugih večjih mestih.
m Zadnje gostovanje Mitrovičcve in Majdičcve v »Aidac bo v četrtek 20. t. ni. za red C. Maribor gotovo veliko let ne bo več imel prilike videti to veličastno opero na svojem odru, pa zaradi tega še posebej opozarjamo nato zadnje gostovanje.
m Podrobnosti o požaru marenherškega gradu. Poročali smo že ofpožaru marenbeškega gradu, ki je pogorel v Tioči od 14. aprila. Požar je nastal okrog četrt na 12. uro ponoči nad drvarnico in ledenico ter se je potem bliskovito razširjl, ker je zajel streho, ki je bila krita s skodljami. K sreči pa so bili gasilci iz Marenberga in sosedje takoj na licu mesta ter so začeli z vso energijo reševati in gasiti. Na ta način so preprečili, da bi se bil ogenj širil dalje ter so ga omejili samo na ostrešje gradu, ki je zgorelo. Iz gradu so med požarom reševali raznovrstno opravo in zalogo, pa so vse nakopičili v bližini. V splošni zmedi pa so nekateri izkoristili priliko ter odnesli veliko stvari, zlasti suhega mesa in klobas. Orožniki so neke sumljive osebe že prijavili.
m Smrtna posledica pretepa. V Skalah je nastal pretep med fanti, ki so bili vpoklicani k vojakom ter so se poslavljali. Spoprijeli sta se dve skupini ter se je tepež končal z usodnimi posledicami. Franc Silovšek je zadobil takšne poškodbe na glavi, da je umrl. Orožniki so napadalce že ugotovili ter ima sedaj preiskavo v rokah državno tožilstvo.
m 6000 din vredna šipa razbita. Pred trgovino Bate na Aleksandrovi cesti pripravljajo delavci Prešernovo ulico za tlakovanje. Pri razbijanju betonske plošče pa je odletel kamen s ceste ter razbil veliko izložbeno šipo, ki stane 5500 din.
m Oko je izgubil 46 letni delavec Franc Pli-beršek. Pri delu mu je odletel v oko kos železa ter mu je izteklo. Pli)>erška so spravili v mariborsko bolnišnico,
| f Miloš Levstik j
V nedeljo ob 8 zjutraj je izdihnil na Miklavževem hribu v Celju 78 letni učitelj v pokoju, eden izmed največjih sadjarjev v Sloveniji, Levstik Miloš. Kljub hudi bolezni je bil naš Miloš Levstik še vedno vesel, vedno je še delal, propagiral sadjarstvo, pisal v »Sadjarja in vrtnarja« ter s svojo visoko izobrazbo zaslovel po vsej Štajerski in tudi drugod. Kdo ga no j>ozna po številnih strokovnih in zabavnih spisih, kdo ga ne pozna po njegovih ognjevitih govorili in zanimivih strokovnih predavanjih, ko je govoril na sadjarskih shodih in zborovanjih. Bil je v pravem pomenu besede narodni učitelj in probuditelj. Nad 45 let je deloval v šoli, kjer je izobraževal našo mladino in že njo vzgajal v ljubezni do sadjarstva in vrtnarstva. Od leta 1882. do 1886. je služil kot učitelj v Šmihelu nad Mozirjem. Že tukaj je v njegovem srcu zagorelo veselje, da se je posvetil sadjarstvu. Še bolj vneto sc je oprijel sadjarstva, ko je služboval v Sv. Andražu pri Velenju. Vse svoje sile je zastavil v trdo ledino ter z velikim trudom in požrtvovalnostjo rezal brazdo za brazdo. Gotovo nam ne bodo Šcntandražani zamerili, če pribijemo, da jo bil Miloš Levstik tisti, ki je v teku svojega 15 letnega delovanja spremenil lice kraja, da so postala prej pusta in prazna zemljišča en sam sadovnjak, da je vzbudil v prebivalstvu veselje do sadjarstva. Iz Sv. Andreja je bil prestavljen v Celje, kjer si je na Hribu sv. Miklavža ustanovil svoj lastni dom. Tu si je uredil vzoren sadovnjak, katerega je tako rad pokazal, če je le videl, da se kdo zanima za sadjarstvo. Po vojni je z vso požrtvovalnostjo delal pri ustanovitvi Sadjarskega društva, katerega delaven član odbora, neumoren predavatelj, navdušen projmgator in organizator ter zvest 60-trudnik pri društvenem glasilu je bil. Skoraj v vsaki številki »Sadjarja in vrtnarja« je bil kakšen članek, ki ga je napisal sadjarjem in vrtnarjem naš strokovnjak. Njegovi zapiski so bili teoretično in praktično tako jiodani, da jih je lahko razumel vsakdo. Levstik Miloš služi lahko ne le kot vzor ljudskošolskim učiteljem, temveč tudi strokovnjakom in vsem onim, ki so 7. narodom v tesni zvezi.
Miloš Levstik je bil pa tudi velik narodnjak, zaveden Slovenec in ni tega samo kazal z besedami, ampak tudi v dejanju. Bil je več let agilen občinski odbornik celjske okoliške občine in dve leti oblastni poslanec. Mnogo je storil tudi kot načelnik. cestnega odbora. Bil je z vsem srcem in dušo pristaš bivše SLS in se je tudi mnogokrat politično izjx)stavljal, zaradi česar so ga liberalci jx>tiskali nazaj, da bi bil imenovan za šolskega upravitelja. Pokojni je bil velik podpornik reve-žev in je mnogo daroval tudi za Vincencijevo konferenco in druge ustanove. Vsi, ki so ga jv>znali, ga bodo pogrešali kot družabnika, kajti kamor je prišel s svojim prijaznim nastot>om in ljubeznivostjo, je pridobil vsa srca.
Pokojni je bil tudi dober družinski oče in je svoje otroke vzgojil v zavedne Slovence in delavne ter koristne člane človeško družbe. Je oče slovenskega pisatelja Vladimirja Levstika, njegova hčerka Vera je učiteljica na meščanski šoli v Celju, druga hčerka, Jelica, pa je učiteljica na meščanski šoli v Mariboru.
Danes ob pol 5 popoldne ga bomo spremili na zadnji poti izpred mrtvašnice mestnega jx>kopa-lišča. Naj ga Rog obilno jx>plača za vsa njegova dobra dela. Hudo prizadetim sorodnikom naše iskreno sožaljel
Ruše
Velik požar. V soboto ob pol 13 je nastal v Rušah požar, ki je ogrožal vso okolico. Goreli 60 začeli hlevi in gospodarsko poslopje upokojenega nadučitelja in posestnika Lesjaka Davorina. Vsi goreči objekti so bili uničeni do tal, z njimi vred pa tudi razno orodje in vozovi. Škode je 30.000 dinarjev, zavarovalnina pa je bila za polovico manjša.
Trbovlje
Cepljenje proti kozam za otroke rojene 1938 v občini Trbovlje se vrši ta teden, in sicer za Loke in Retje v šoli na Lokah 17. in 24. t, m. ob 2 popoldne, za Trbovlje in okolica 21. in 28. t. m. v šoli v Trbovljah, za otroke od Sv. Marka in Sv. Katarine 19, in 26. aprila v meščanski šoli v Trbovljah. Za one iz Sv. Planine bo pa 22. in 29. aprila v šoli na Sv. Planini. Za učence kmetijske in rudarske nadaljevalne šole pa 21. in 28. t. m. ob pol 7 zvečer v šoli v Trbovljah.
Kranj
O. župnik Alojzij Pečck so je poslovil od Kranja. V nedeljo, 16. aprila, se je poslovil od Kranja g. župnik Alojzij Peček, ki odhaja na novo službeno mesto za župnika v Peče pri Moravčah. G. župnik Peček si je v času svojega bivanja v Kranju pridobil s svojo prijaznostjo in dobrohotnostjo mnogo prijateljev, ki odkrito žalujejo ob njegovem odhodu iz Kranja. G. župniku iskreno želimo na novem mestu čim več uspehov in božjega blagoslova!
Ukradeni voziček jc pripeljal iz Ljubljane v Kranj, tukaj so ga pa aretirali. V Marijanišča v Kranju je v nedeljo ukradel brezposelni delavec Ž. A. iz Ljubljane ženski plašč, vreden okrog 500 dinarjev. Ker je ž. rabil denar, ga je hotel takoj prodati in sicer za vsako ceno. Vprav ko je ta plašč prodajal neki osebi, ga je zalotil stražnik in ga odgnal na policijo. Ko so mu na policiji izpra-ševali vest, so ugotovili da je Z. pripeljal z ljubljanskega trga ročni voziček, katerega je ukradel neki ljubljanski branjevki z vrečo jabolk vred. Jabolka je na poti v Kranj spravil v denar, voziček pa je nameraval prodati v Kranju.
m 25 ran na glavi. Pri Sv. Lovrencu na Poh. je nastal prepir med sosedoma Jožefom Pušnikom in Rudolfom Volfgruberjem, ki sta se znašla v neki tamošnji gostilni. Med obema vlada že staro sovraštvo, ki je prišlo sedaj do izbruha, pa je Pušnik navalil na Volfgruberja ter mu razbil več steklenic na plešasti glavi. Zadal mu je s tem nič manj kot 25 ran. Volfgruber ima nevarne poškodbe.
Gledališče
Torek, 18. aprila ob 20: »Dijak prosjak':. Red A. — Sreda, 19. aprila zaprto. — Četrtek, 20. aprila ob 20: »Aida<. Gostovanje g. Mitrovičcve in gdč. Majdičeve. Red C. Zadnjič.
KULTURNI OBZORNIK
Davorin Petančič:
Slovenskega kmeta povest
(v desetih podobah) III. zv. Knjižnice Kmečke zveze, 1930.
Davorin Petančič je znan pisatelj novih slovenskih ljudskih iger ter eden najbolj delavnih in vidnih borcev za novo katoliško kolektivno igranje. Tako so žele velik gledališki uspeh njegove prireditve Miklove Zale, Desetega brata, Slovenskih blagovestnikov itd., gledališki uspeh pravim, kajti pisane so za prireditve na prostem in za velike množice, kar napravi vedno močan efekt. Niso pa njegove drame kot leposlovne igre umetniško delo ter ne pomenijo stvariteljskih dejanj. Toda za to pisatelju tudi ne gre: pisatelj hoče v svoji igerski prigodnici biti zavestno didaktičen, podučen, vzgojen in propagator, hoče izražati samo misel občestva, bodisi verskega (fare) ali narodnega (naroda) ali pa hoče vplivati nanj in na njega usmeritev. Tako Petančič in njegova smer postavlja dramatsko igranje zavestno v službo višjih občestvenih idej, pri tem pa zavestno ignorira umetniško oblikovno plat življenja, ki ga predstavlja. To je ena velika pomanjkljivost tega teatra. Toda Petančič kaže pot, skuša dati prve konkretne oblike tem poizkusom, ki v svojem končnem smislu dosezajo že v taki neskrbni in nepolnokrvni obliki velike oderske uspehe, še bolj pa idejne. Ko bo tej zgolj tendenci dodal velik umetnik polnokrvna telesa in ljudi, duha zajel v resnično nazornost življenja, bo vstala prava ljudska igra, ki bo tako izraz kolektivnih dogodkov in tokov, kakor jih je v nekaterih tendenčnih in zavestnih prigodniških delih dosegel Gerhardt Hauptmann.
V tej oderski prigodnici — namenjena je igra za praznik Kmečke zveze v Celju dne 30. t. m. — je Petančič skušal prikazati našemu kmetu kot nosilcu narodne misli in naroda sploh, njega rast od začetka do konca. To zgodovino slovenskega naroda, ki je v bistvu zgodovina kmečkega stanu, je pokazal Petančič v desetih alegorijah — prizorih jih težko imenujem, ker se ne razvijajo po dramatskih pravilih niti ne po notranji razvojni rasti, temveč so samo ilustracije gest in besed, ki jih napoveduje in tolmači razlagalec ob mikrofonu (ojačevalcu). Te alegorije predstavljajo 1. ustoli-čenje slovenskega vojvoda, 2. prihod sv. Cirila in Metoda, ki blagoslavljata slovenski rod, 3. suženjstvo naroda pod tujo gospodo, tlačanstvo, 4. kmečki punt, predhodnik vseh bodočih kmečkih zvez, 5. kronanje kmečkega kralja v Zagrebu, 6. kmečka svoboda od tlačanstva 1. 1848, 7. kmet v svetovni vojni, 8. podpisi slovenskih kmetic, ki ob deklaraciji grade Jugoslavijo, 0. pesem narodnega
vstajenja ob zedinjenju, 10. — zadnja slika — pa poudarja misli, ki naj jih slovenski kmetje iz te zgodovine povzamejo: vero in narodno zavest ter ljubezen do zemlje, za kar so se ravno zbrali, da zahtevajo kot nosilci narodne misli tudi zaščite in pomoči pred tujstvom in pred propadom.
To je samo vsebina te dramatske prireditve, ki je pa zasnovana kot podučen prerez skozi slovensko zgodovino ter je profesor skrit za mikrofonom, odkoder bere dobesedno citirane dokumente slovenske pomembne preteklosti in dfi obenem govoriti tudi zgodovinsko izpričane besede zgodovinskim osebam samim (v ojačevalcu), kakor so moravski knez Kastislav, ki kliče sv. apostola, cari-grajski car Mihajlo, cesar Franc Jožef, Korošec, Jeglič itd. Največja važnost je položena prav v te zgodovinske dokumente, dogajanje na odru je le nazorno pokazan prizor, o katerem govori zgodovinar ter se premika in razvija po tolmačevi direktivi ne sam iz sebe. To je gotovo dokaz dramatske slabosti, toda misel preide bolj jasno med ljudstvo, ki obenem s predavanjem sledi tudi s k i o p t i č n i m podobam. In samo tako predavanje in take podobe je ta igra, ki bo pa poživljena z nastopom množic, s pristnimi slovenskimi narodnimi pesmimi, koli, svatbami, pun-tom in podobami gorja v času vojne ter prošnjimi procesijami ter narodnim navdušenjem, z razvojem slovenske in jugoslovanske zastave itd. dosegla brez dvoma velik in slikovit uspeh ter tudi v polnosti dosegla svoj namen: podučila bo ljudi na najlepši in najbolj nazorni način o postanku in borbah slovenskega naroda, po ustih ojačevalca-profesorja se bo množica seznanila z našimi največjimi narodnimi dokumenti v citatih ter po ustih voditelja tudi dobili pravilni odnos do dogodkov, in sicer tak odnos, kot ga zastopa prirediteljica Kmečka zveza, organizacija slovenskih katoliških kmetov.
In to je hotel Petančič s svojo igro, ki jo bo narod sprejel in jo z veseljem igral ne samo ob tej priliki, temveč tudi drugikrat, kajti pisana je zanj in z ljubeznijo do naroda in do kmečke plasti, iz katere narod raste. Ni pa to predavanje o starih običajih in narodopisju, kakor b'i kdo mislil, temveč je zgodovinsko utemeljen nauk o stanovski kmečki zavesti, ki ne sme propasti, če hočemo ohraniti jezik. Zaradi lepe tendence in danes tako potrebne ne bodo gledalci niti opazili preproste ritmične oblikovne sile, ki Petančiča ne postavlja med umetnike, temveč med izredno delavne in potrebne javne delavce, ki dramatsko obliko uporablja za dosego izven umetniškega cilja. td
V morske globine
mm	■■■ VI	■	■ VV ■ ■
»Tragedija človeka« v srbscmi
Pred kratkim je izdala madžarska revija »Ka-langya* v Novem Vrbasu prevod dramatične pesnitve madžarskega pesnika Imreja Madacha »Tragedija človeka«. Delo, katerega prevajalec je označen kot »Kleark<, je izšlo v 400 numeriranih bihliotilskih izvodih z lesorezi in risbami Gyule Konrada, uvodnim esejem Torlorja Manojlovioa in s predgovorom Borislava Jankulova (228 str.).
Pesnik Imre Madach je bil rojen 1823 na Slovaškem. postal advokat in višji upravni uradnik ter deloval kot politik. Ločitev od žene je povzročila v sanjavem možu razpoloženje, iz katerega je nastala »Az ember tragediaja« — Tragedija človeka, ki jo je slavni pesnik Arany z mnogimi drugimi pesniki takoj priznal kot visoko umetnino, Akademija pa ga je izbrala za člana. Umrl je izčrpan 1864 leta. Njegova pesnitev je religiozno delo, ki prikazuje zgodovino človeštva od ustvarjenja dalje. Adam in Eva želita po padcu videti bodočnost človeštva in v snu gledata vso »zgodovino* v najznačilnejših prizorih: Egipet, Grčija, Rim, Praga, Carigrad, Pariz, London, komunize n, propad človeštva. Lucifer hoče uničiti človeka, toda Bog ga vzpodbuja k življenju v novi borbi in veri.
Madach je med tistimi pesniki, ki so v vizi-onarnih pesnitvah upodabljali usodo človeka. Njegovo delo so primerjali z Goethejevim Faustom, Miltonovim Izgubljenim rajem, Byronovim Man-fredom in Kajnoin. Pflb^tlo pa je mogel najti tudi v slovaškega pesnika Avg. Doležala »Tragediji, ki se tiče vsega sveta«, pbravnavajoč usodo Adama in1' Eve, ki so končuje skoraj dobesedno tako kot Madachevo: »človek, upaj in bori se!«
»Tragedija človeka«, ki so jo prevajali v razne jezike, pri Madžarih pa je dramatizirana priljubljen stalni del gledališkega repertoarja, je prevedel v srbščino 30 let po objavi Jovan Jovanovič Zmaj (1800). Če so zdaj priredili nov, boljši prevod, so hoteli s tem priznati, da je delo še danes veljavno in dostojno predstavlja vrhove madžarskega pesništva v tujem svetu. Prizadevanje za zbližanie sosednjih narodov je v taki obliki, kot so to storili v Jugoslaviji živeči madžarski književniki, nedvomno uspešno ter hvale in posnemanja vredno. Srbskim prevodom pa je dana možnost tudi tistim med nami, ki jih utegne zanimati madžarska poezija ali problem pričujoče pesnitve, da se z delom seznanijo. Obširnejša slovenska ob-1 ravnava o delu bo objavljena v kratkem. Bg."
Večer pasijonske glasbe
Tiho, skoro ncopaženo je šel mimo mariborske javnosti glasbeni dogodek, ki mu je treba vendarle posvetiti vso pozornost in ki zasluži, da mu izrečemo vse priznanje. Bil jc to večer pasi-jonske glasbe, ki so ga v Karlinovi dvorani na cvetno nedelja priredili gojenci knezoškoiijskega dijaškega semenišča v Mariboru pod vodstvom g. prof. Gregorja Zalošnika. S tem glasbenim večerom so se naši semeniščani — menda edini v Mariboru — v duhu postnega časa posvetili skrivnostnemu razpoloženju bližajočega 6e velikega tedna, ki ima vprav v glasbi tako globoko občuten in umetniško bogat izraz. Nadvse razveseljivo je tudi dejstvo, da je dijaško semenišče dobilo v g. prof. Zafo.šniku pod stvojo streho mladostno agilnega glasbenega veščaka, ki bo zavodu doprinesel neprecenljivo vrednoto — poglobljeno gojitev glasbe. Da ne omenjam obče pomembnosti glasbe za vžgejo, naj poudarim tu še drug moment, ki je važen za zavod, kjer se gojenci pripravljajo predvsem za duho.vski poklic. Ta mladina, ki bo v svojih dijaških letih živela tako intimno glasbeno življenje, bo brez dvoma šla na svojo poklicno življenjsko pot s polnim razumevanjem in veseljem do glasbe. Kako tesno pa je slovensko župnijsko in versko življenje povezano z glasbo, zlasti s petjem, tega ni treba posebej dokazovati.
Omenjeni večer nam je po svojem odlično izbranem sporedu in po cclotnem načinu izvedbe dal zagotovilo, da smemo na te bogate sadove glasbene vzgoje trdno upati. Saj so sc vrstile na sporedu skladbe, ki so nas z imeni avtorjev presenečale — Palestrina, Gallus, Haydn, Mozart, Lotti i, dr. Tudi prof. Zafošnik je prispeval dve zelo bčuteni in pevni pasijonski skladbi. Vse to niso bile preproste pesmi, ki bi jih običajno pričakovali od mladinskega zbora, bile so skladbe, ki stavijo na pevca velike glasovne in nič manjše muzikalne zahteve. Razumljivo je, da moramo z eno ali drugo neskladnostjo in pomanjkljivostjo še računati pri takšnem prvem nastopu; vendar je bila izvedba za ta, še ne povsem homo.gen zbor presenetljivo dovršena. Intonacija zelo čista, cclo na najbolj kočljivih mestih neprisiljeno Uglajena, marveč v veliki meri doživeta. V izreki so bili pevci jasni in razločni. Preko vseh težkoč so pozorno in sigurno sledili pevovodji. Zato je tudi petje ubrano zvenelo. Čutili smo, s kakšnim oči-vidnim veseljem in navdušenjem je zbor izvajal vse te skladbe, ki so bile zanje povsem nov svet.
j- v-.j<ai ];ar «0 nam in kakor «n nam vneti in mladi pevci zapeli, si prav lahko še mnogo
obetamo in samo želimo, da bi se nam zopet oglasili čimprej in za čim širšo javnosti	Bb.
Drugi celjski kulturni teden
V času od 29. aprila do 8. maja 1939 bo v Celju »II. Celjski kulturni teden«, ki bo obsegal naslednje prireditve: I. Kolektivno razstavo akad. slikarja prof. Alberta Sirka. II. Komorni večer slovenskih skladateljev: bratov Ipavcev, O. Deva, V. Mirka, R. Savina, A. Schwaba in drugih. Program bo izvajal slovenski vokalni kvintet iz Ljubljane. III. Literarni večer mariborskih književnikov: dr. M. Šnuderl, M. Kranjec, I. Potrč, A. Ingolič, dr. I. Dornik, B. Rudolf in drugi. IV. Koncert mladinskega zbora Glasbene Matice v Celju pod vodstvom Cirila Preglja in s sodelovanjem sopra-nistinje Marjance, dr. Kalanove in pianistke prof. Mirce Sancinove. — K prireditvam bo izdal odbor lično brošuro, ki bo obsegala sporede vsega tedna in več informativnih člankov o sodobnih pripovednikih severne Slovenije, o slikarju Sirku z reprodukcijami njegovih del, o mladinski glasbi itd Brošura je namenjena obiskovalcem CKT, pa tudi sicer se lx> razširjala in bo imela vselej aktualno vsebino.
Letos nastopa ta celjski kulturni teden pod okriljem Mariborskega umetniškega kluba ter tvorijo častno predsedstvo naslednji gospodje in gospe: višji svetnik Emil Lilek, Ela dr. Kalanova in dr. Maks Šnuderl, delovni odbor pa predstavljajo predsednik prof. dr. Pavel Strmšek, tajnik Bogomil Gerlanc in blagajnik Ciril Sadar. Želimo, da bi tudi letošnji drugi celjski kulturni teden prikazal štajersko kulturno tvornost v čim popolnejši luči ter da bi dal novih pobud za kulturno ustvarjanje v našem podeželju.
Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani!
Pavošičevi polemični Članki o čakavščini. — Franjo 1'aveSič je svoj čas objavljal v »Ohzorut polemične članke o čakavščini proti pesniku Vladi-mirju Nazorju in drugim. V glavnem je teh člankov prava študija o nastanku in odmiranju čakav-šcine ter so zanimivi za vsakega, tudi za tiste, ki so jih v »Obzoru« že brali, kajti zdaj izha jajo brez cenzure in popravljeni. Naslov brošuri je: Duša i tijelo čakavštine ter io ie izdal časopis »Primorje« na Sušaku.
Kakor skuša človeštvo prodreti čim višje V ozračje, tako ga mikajo tudi morske globine, ki skrivajo še veliko neznanega življenja in bogastva. Najnovejše uspehe v teh poskusih je dosegla Amerika, kjer sta dva inženirja iznašla nove potapljaške naprave. Prvi, Maks N o h 1, je svojo napravo preizkusil v Michinganskem jezeru. Prodrl je v globino 126 metrov in s tem prekosil rekord aine-rikanske vojne mornarice, Iti je prodrla doslej v globino 102 metra. Nohlova naprava je namenjena poklicnim potapljačem za raziskavanje in dviganje potopljenih ladij oziroma zakladov iz njih. Je zelo mehka in se potapljač v njej lahko giblje. Opremljena je z aparatom za dihanje, da potapljaču ni treba po posebni cevi dovajati svežega zraka. Vdihalni aparat vsebuje 80% helija in 20% kisika ter omogoča 15 ur dihanja pod morjem, kar je silna prednost Nohlove iznajdbe.
Inž. C y r i 1 B a u m a n pa je svojo iznajdbo posvetil znanstvenemu raziskovanju morskega dna. Svojo potapljaško obleko je preizkusil pri New Jerseyu in se je potopil v globino 800 m. Tudi on ima samostojne naprave za dihanje, da je potapljač glede dihanja na morskem dnu neodvisen od površ ja in je s površjem zvezan samo po vrvici za signale in vrvi za spuščanje in dviganje. Njegova naprava je bolj masivna in trdna, ker mora premagovati večji pritisk vode nad seboj. (Na sliki: inž. Baumann, ko ga »oblačijo« v njegov podmorski oklep.)
ŠPORT
Šport zadnje nedelje
Domače ligaške tekme
SK Ljubljana : BASK (Belgrad) 2:0 (1:0). BSK : Hajduk 2:0 (1:0). Hašk : Gradjanski 1:1 (1:1), Jedinstvo s Slavija (S) 2:2 (2:0). Zemun: Slavija (V) 1:0 (0:0).
Tabela bo i jzgledala do prihodnje nedelje takole:
1. BSK	20	15	3	2	61:14	33 točk
2. Gradjanski	20	13	3	4	48:15	29 „
3. Hajduk	20	11	4	5	50:28	26 „
4. Jugoslavija	20	11	4	5	36:23	25 „
5. Hašk	2n	9	5	6	39:26	25 „
6. Jedinstvo	20	8	3	9	34:8	19 „
7. Slavija	20	7	4	9	32:38	18 „
8. Bask	20	5	6	9	23:34	16 „
9. Ljubljana	20	6	4	10	20:37	16 „
10. Gradjanski (S)	20	6	2	12	26:53	14 „
11. Zemun	20	4	3	13	18:57	11 „
12. Slavija (V)	20	4	2	14	22:46	10 „
Drug domači nogomet
SK Železničar : SK Kranj 1:3 (1:1).
SK Maribor (jun.) : SK Rapid (jun.) 0:0.
ŽSK Hermes : L SSK Maribor 2:2 (2:0).
čakovečki SK : SK Celje 2:1 (2:1).
SK Jugoslavija (ml.) : SK Olimp (mL) 3:2 (1:0).
Inozemski nogomet
Francoski nogomet. Excelsior : 01impique Lille 1:1, Strasbourg : Hayrt 3:1, Rouen : Roubaix 0:0. Druga divizija: Stade Rennais : Dieppe 2:0, Reims : Toulouse 1:1, Colmar : Arras 1:1, Ales : Niče 1:0, Valencienn-es : Mulhouse 2:1, Charleville : Hautmont 4:2, Dunkerque : Girondins 1:0, Cap : Troyes 1:0, Nimes : Montpelier 1:0, Boulogne : Longwy 6:0.
Italijanski nogomet: Prva divizija: Milano : Liguria 1:0, Juventus : Novara 1:0, Triestina : Lazio 2:0, Lucchese : Bologna 1:1, Modena : Livorno 3:2, Roma : Bari 2:0, Napoli : Genova 2:0, Ambrosiana : Torino 1:1. Na prvenstveni tabeli še vedno krepko vodi Bologna s 36 točkami, drugi je Torino, ki ima 33 točk.
Izbirni miting lahkoatletov za dvoboj z Julijsko Krajino
Na ljubljanskem Stadionu so bile izbirne tekme slovenskih lahkoatletov, ki nastopijo 29. in 30. aprila v Trstu proti Julijski Krajini. Kljub temu, da tekališče še ni bilo urejeno in da smo šele v začetku sezone, so bili doseženi kar zadovoljivi rezultati, ki jih prinašamo v naslednjih vrsticah:
Tek na 100 m:
1. Cirič, Ilirija 11.6; 2. Skušek, Primorje 11.7; 3. Polak, Primorje 11.8.
Tek na 400 m:
1. Pleteršek, Primorje 52.8; 2. Poljšak, Primorje 54.9.
Tek na 800 m:
1. Nabemik, Primorje 2.02; 2, Košir, Planina za prsa, 3. Muravs, Železničar 2.06:8.
Tek na 1000 m:
1. Kvas, Ilirija 35.34 ena petina; 2, Pere, Primorje 36.10 tri petine; 3. Glonar, Ilirija 36.29 štiri petine.
Skok v viSino:
1. Bratovž, Ilirija 175 cm; 2. Polak, Prilorje 170 centimetrov; 3. Marek, Primorje 170 cm,
Skok ob palici:
1. Kosec, Primorje 3.21; 2, Zupančič, Planina 2.80 m.
Skok v daljavo:
1. Klinar, Planina 6,09; 2. Lončarič, Maraton 5,97; 3. Lajko, Litija 5.89.
Triskok:
1. Smolej, Planina 12.51; 2. Lončarič, Maraton 11.89; 3. Lozar, Planina 11.59.
Met krogle:
1. Klinar, Planina 12.95; 2. Hlade, Železničar 12.39; 3. Jeglič, Planina 12.15.
Met kladiva:
1. Gujznika, Železničar 38.04 ; 2. Hlade, Železničar 36.27; 3. Jeglič, Planina 32.93.
Met diska:
1. Klinar, Planina 37.42; 2, Jeglič, Planina 36.47; 3. Hlade, Železničar 36.28.
Met kopja:
1. Vehar, Ilirija 43.05; 2. Klinar, Planina 42.26; 3. Vukšinič, Ilirija 41.30.
Cross-country za prvenstvo zagrebške podzveze
Na 5 km dolgi progi in ob slabi organizaciji si je prvenstvo Hrvaške v cross-countryju pridobil Slovenec Kotnik Jože v času 14:48.8. Kotnik je sedaj — kakor je znano — član zagrebške Concordie.
Cross-country kolesarjev v Zg. Šiški
Tekmovalci so bili razdeljeni v tri skupine in so dosegli tele rezultate:
Glavni: 1. Žerjal Oskar (DKSK Edinstvo), 2. Premk Pavle (ŽSK Hermes); 3. Štibernik Franc (Edinstvo). Četrti glavni tekmovalec fe bil Hermežan Peternel Janez, ki pa ie v gozdni prodi zlomil sprednje kolo.
f Juniorji: 1. Grabnar Franc (Hermes); 2.
Gregorič Jože (Edinstvo); 3. Šibila Alb. (Edinstvo).
Novinci: 1. Berlič Vlado (Ed.); 2. Trobec Fr. (Ed.); 3. Prestov Met. (Ed.).
Triglavski dan
Na letošnjem triglavskem dnevu je bil izveden veleslalom, ki je bil dolg 2 in pol km ter je imel 500 metrov višinske razlike in 17 vratic. Posamezniki so se takole plasirali:
1. Mayer Gustl, Nemčija 1:51, 2. Haberle Emest, N 2:06.8, 3. Vorthofer Alfons, N 2:08.2, 4. Žvan Alojz, ASK Gorenc 2:09, 5. Funtek Anton, TK Skala 2:09,8, 6.—7. Steinwender Walter, N, Lukanc Slavko, SK Tržič 2:10.
Dame: 1. Schrottenbach, N 2:58.6, 2. Heim Erika, TK Skala 3:22, 3. Ažman Marjana, SK Poljana 5:38.
Prvenstvo Slovenije v table-tenisu
Turnir je priredila Mladika. Navajamo, samo finalne borbe:
Finale: TTC (Zagreb) : Uranla (Zagreb) 2:3.
Vrstni red moštev: 1. Urania (Radkovič, Teliš-man; 2. TTC (Dolinar, Blaži); 3. in 4. Hermes I (Marinko, Horvat), Hermes II (Djinovski, Scagnetti).
Single seniorjev: 1. Dolinar Žarko, 2., 3. in 4. Marinko, Blaži, Radkovič.
V dvoje seniorji: 1. Dolinar ? Blaži, 2. Marinko : Weisbacher, 3. in 4. Belak ; Strojnik, Radkovič : Telištnan.
Juniorj.i l 1. Bubanovič (Urania), 2. Trampetič D. (Urania), 4, VaJkovič (Mladost).
Nov svetovni rekord je postavil Italijan Tarutti
v enourni vožnji na cesti Bergamo-Brescia. Na svojem Gilera-motorju je dosegel Taruffi hitrost 205 km na uro in je potolkel dosedanja rekorda na 195 in 197 km, ki ju je sam branil. Ob tej priliki je potolkel tudi svoje svetovne rekorde na 50, 100 in 200 km in je zboljšal rekorde na 50 in 100 milj.
Iz mariborskega biciklističnega in motociklističnega športa
Maribor, 16. aprila.
Snoči 6ta se vršila v Mariboru občna zbora dveh športnih klubov, ki se bavita s kolesarskim in motociklističnim športom. V Narodnem domu se je vršilo nadaljevanje pred 14 dnevi prekinjenega občnega zbora
kolesarskega kluba »Perun«.
Tudi nadaljevanje občnega zbora se je vršilo v znamenju borbe med motociklistično in kolesarsko sekcijo v klubu. Razpravljanje med obema taboroma je bilo zelo napeto in mestoma zelo burno. Končno pa je prišlo do tega, da so motociklisti vstali ter korporativno zapustili občni zbor, na katerem so potem odločali samo kolesarji. Za predsednika je bil izvoljen Hlebš, prvi podpredsednik Franjo Kumerc, drugi podpredsednik Ungar, taj-nič Močivnik, blagajnik Nardin, tehnični referent Šibenik, odborniki: Kranjc, Vidmar, Štefanec, Stupan in Junker. Revizorji Jarec, Jelinek in Pli-beršek. Članarina se je določila za motocikliste in kolesarje na 12 din letno. Klub je izvolil Hlebša za častnega predsednika. Klub bo imel letos 20-letnico, ki jo bo proslavil z večjo kolesarsko prireditvijo.
»Motoklub Maribor« je imel občni zbor v Veliki kavarni. Vodil ga je predsednik Salamon. Klub ima letos 15 letnico obstoja. Tajniško poročilo je podal Voršič, blagajniško pa Šimonič. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednik Salamon. Klub bo priredil ob priliki Mariborskega tedna krožno cestno dirko Maribor-Kamnica.
— Dolžnost vsake žene {e, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo. _Ogl. reg. S. br. 30474/35._
Vesti športnih zvez, klubov in društev
Planinci smučarji! Ko v dolinah že krepko poganja pomladansko cvetje, Je visoko v planiuah Se mnogo snega, ki nudi planincu obilo užitka. Slaaičeva Uo£a je oskrbovana do 15. mnjR, sedaj je Se prečko dva metra snega v okolici te postojanke. Dostop je iz Mojstrane »kozi Zgor. Krmo; primerno je, da se predhodno oglasile pri gorskem vodniku Lahu v Mojstrani zaradi uporabe zasilnega zavetišča v Zgor. Krmi. V Savinjskih planinah pa sta oskrbovana Dom na KoroSiei in Dom na Okrešlju, kjer je še tudi dovolj snega za ugodno smuko Podrobne informacijo dobilo v pisarni PSI), Ljubljana, Aleksandrova cesta 4/1.
Hnloarski planinec akademski slikar g. Pavel Francaliski, ki biva sedaj v Sloveniji, je napravil številne akvarolo iz Savinjskih planin in iz Bohinjskega kota. Navedene svoje slike bo pokazal planincem fla-nom SPD v nedeljo, dne 1fi. t. m. prpdpoldne v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Planinci pridite v čim večjem številu na šauiiuivu ittuiavu tjuiu»ivtMiih planinskih slik.
Največji del zemlje še neobtjuden
Kako je razdeljenih 1900 milijonov ljudi po zemlji
Neki Amerikanec je nekoč izračunal, da bi bilo vse človeštvo mogoče spraviti v kockast zaboj, ki bi meril po vsakem robu 1009 ml Kam naj bi tako shranjeno človeštvo poslali, iznajdljivi Amerikanec ni povedal, ker je hotel s tem le povedati, kako malo je prav za prav ljudi na svetu. Drugi strokovnjaki pa so izračunali, da bi šli vsi ljudje, če bi se prav lepo postavili drug poleg drugega, na zamrznjeno Bodensko jezero I Slovenski ljubitelji teoretičnega računanja pa so preračunali, da bi Sli, če bi stali tako glava pri glavi, vsi na Ljubljansko barje! Vse to pa so računi, ki z eno besedo povedo, da zemlja še ni preveč obljudena, da ima Že prostora za veliko milijonov ljudi. Zemlja ima 500 milijonov kvadratnih kilometrov površine, suhe zemlje pa je kakih 29.2% ali niti ne eno tretjino! Po tej suhi zemlji je naseljenih 1900 milijonov ljudi in kako?
Zemljevid naseljenosti nam takoj pokaže štiri idele zemlje, kjer je naseljenost zelo gosta: Evropa (razen Rusije), Vzhodna Indija, Kitajska, Japonska. Na teh delih pride v Evropi (razen Rusije) kakih 150—200 ljudi na kvadratni kilometer,' na Kitajskem 200—350, v posameznih pokrajinah celo do 1000, na Japonskem povprečno po 170! Na teh delih zemlje živi približno dve tretjini vsega človeštva!
Ostali deli zemlje so naseljeni veliko bolj na redko in naravnost vpijejo po ljudeh. Med temi so Kanada, Sibirija, velike pokrajine v Južni Ameriki, pokrajine v severni Afriki in v Avstraliji.
Kanada je nekako tako velika kot Evropa, ima pa samo 10.5 milijonov ljudi. Je gotovo izmed vseh pokrajin na zemlji najbogatejša na rudninah in surovinah. Je n. pr. največji izvoznik pšenice (ob današnji redki naseljenosti), največji proizvajalec papirja, ima največja najdišča radija, 95% nikla se proizvede v Kanadi, je neizmerno bogata na zlatu, bakru, svincu, cinu, platini, azbestu in drugih rudninah. Njeno celinsko podnebje je za Evropejca najprimernejše. Cenijo, da bi Kanada mogla preživljati 80 milijonov ljudi.
Sibirija je zaradi političnih razmer tako rekoč zaprta, ima pa marsikaj skupnega s Kanado. Le njeno podnebje ne vabi tako, vendar pa bi tudi ob svojem mrazu — in vročinah — mogla dajati kruh še milijonom in milijonom.
Avstralija meri okrog 8 milijonov kvadratnih kilometrov in ima kakih 8 milijonov prebivalcev, torej na vsak kvadratni kilometer po 1 človek! Če bi bili enakomerno razdeljeni po vsej Avstraliji, bi morali umreti od dolgega časa, tako pa je v nekaterih delih gneča, v drugih pa praznina. Tudi se opaža, da priseljevanje belega plemena po-nehuje, zlasti dotok iz Anglije močno pada, in barvasta plemena v čimdalje ožjih krogih obkrožajo naselbine in mesta belih ljudi.
Islandija razpada?
Iranski državni zavod za zemljepisna merjenja, je ugotovil, da je otok Islandija v nevarnosti, da ee prekolje na dvoje. Sicer se ta nevarnost še ne bo uresničila v nekaj letih, ampak v geoloških razdobjih, vendar pa je treba računati z njo. Po veem otoku se namreč kažejo dolge razpokline, ki zijajo čimdalje bolj in tečejo vse vzporedno ali , v severovzhodni ali jugozahodni 'gffleft:'Ražpakffne nastajajo na, vulkanskih tlel«-/Islandije-in' Bo- tako velike, da povsem izpreminajo sestav že zdravnaj ohlajenih tal lave. Ob robeh razpoklin se vulkanska zemlja drobi in se zgublja v globokih koritih in geologi ne dvomijo, da pokanje sega zelo globoko. Začeli bodo z natančnimi merjenji, ki ifih bodo ponavljali na vsakih pet let na vedno istih mestih. Šele po teh merjenjih bo mogoče zanesljivo ugotoviti, 'kako hitro in v kakšnem obsegu se razvija to razpadanje Islandije.
Strašna smrt pod vlakom
Celje, 17. apr.
V nedeljo zjutraj so našli blizu okoliške šole na progi savinjske železnice 21 letno služkinjo Fri-škovic Ivanko, doma iz Bevč pri Velenju. Sedem mesecev je služila pri gosp. Ogrizek v Komenske-ga ulici. Kmalu je dobila fanta, ki pa je odšel k vojakom. Ni mu pa bila zvesta in je začela hoditi z drugimi. Te dni pa je prišel Ivankin fant od vojakov. Kljub vsem opominom je Ivanka hodila z nekim drugim, zaradi česar je prišlo med njo in fantom do večjih prepirov. Ivanka je bila vsa zbegana in je sklenila, da si vzame življenje. Zvečer je napisala poslovilno pismo in ga položila v svoji sobi na mizo. V njem je pojasnila svoj korak, prosila pa je tudi, da naj jo poiščejo ob progi. Okrog tri četrt na 9 se je vlegla na železniško progo ter čakala savinjskega vlaka. Lokomotiva je nesreč-nici popolnoma odrezala glavo, da se je skotalila ob progi, obenem pa ji je odrezala tudi desno roko v ramenu.
Ostale pokrajine so danes za naseljevanje Se manj' ugodne in bi bilo treba človeku s pomočjo tehnike in medicine odpreti vrata, kar se bo gotovo še zgodilo, če bi bila v obljudenih delih gneča le prevelika. To so zlasti: Brazilija, Sahara in Sudan v Afriki in jug črnega dela zemlje. Kakor se resno govori o možnosti namakanja Sahare, tako je možno resno računati, da bo kdaj velike predele v Afriki mogoče ozdraviti od mrzlice — iu človeštvu bi se odprl tako rekoč nov svet.
Značilno pri tej stiski in prostosti človeštva pa je, da je preseljevanje belega plemena že močno ponehalo, še preden je nova zemlja - Amerika — zaprle vrata priseljencem. Kakor da se je belo pleme nekako vdalo v usodo in še nenaseljen svet prepustilo drugim. Močnejše pa je preseljevanje barvastih plemen (Indijcev, Kitajcev in Japoncev), ki so v zadnjih desetletjih v Avstraliji, Kanadi in Združenih državah popolnoma nadomestili dotok belih. To preseljevanje barvastih plemen s čudovito trpežnostjo raste od leta do leta, zlasti po deželah ob Tihem oceanu.
Kunaver Ludvik
gradbeno • strokovno na. gbraženl posredovalec — Ceata 29. oktobra tt t, teleton 87-88, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hlS tn vil. - Po. oblaSčenl graditelj ln sodni eenlleo za nasvete bres-plafino na razpolago.
OtrošM kotltek.
21
Konti Ahačič:
Nosan in Zalika
Zdaj se zasmeje debelušast palček ogromno žlico: »Hal Ha! Hal Le pri meni je trajna radost doma. Vse har znam in kar imam, za v trebušček dam. Poskusi moje znanje, mila vila! Boš videla, da boš žalost pozabila!«
Mojmoja pa nemo odkima z glavo.
II
[I
Hišo
888 m" zemljišča, prodam za 13.500 din. Vprašati pri Mlaker, Zg. Kad-vanje, Zvezna ulica, pri Mariboru.	(p)
^sem ki
uporabljajo Trilysina
mmmmmm
^tummmM.m
Kako pravilno operem lase? Kaj Je tipično moško izpadanje las? Kako se zavrd premočno izločevanje maščobe kože na glavi? Kako se prepreči škodljivi vpliv raznih, glivicam podobnih organizmov na lase? Na ta In mnoga druga važna vprašanja boste dobili od govor v novi Trilysin-brošurl. Ona vsebuje znanstveno ugotovljene podatke o vsem, kar bi bilo treba vedeti v pogledu ohranitve ln nege las. Radi Vam bomo brezplačno in neobvezno dostavili to brošuro. Izvolite nam poslati čitljivo izpolnjen odrezek.
»Jaz sem pa Zig-žag, pametnjak. Vse po
pravim, vse pozdravim,« reče grd palček, ki se mu že na zariplem in skrivljenem obrazu razbere, da ni karsibodi. Razen tega pa še drži v kosmatih rokah strašansko žogo. A glej čuda! Cim zasliši Mojmoja te besede, se globoko oddahne in se Zigžagu prijazno nasmehne.
mmobm/imift
»Imobilija«
ima ▼ prodaji vsako hišo, vsako stavbišče in vsako vilo, ki je resno naprodaj, razpolaga z organizacijo za uprav Ijanje imetja, dolgoletno de
lo, prvovrstne reference.
1,800.000 din gotovine
in 600.000 din hipoteke, dohodkov 366.000 din. Nova palača v strogem centru z lokali iti velikimi skladišči ter modernimi stanovanji in luksuznim udobjem, ogrevanje na paro, topla tekoča voda itd. Gradnja in zidanje take pa-lačc bi stalo čez 1,000.000 din več kot cena, za katero se ta veliki objekt sedaj prodaja.
1,600.000 din gotovine
in 1,050.000 din hipoteke, dohodkov 280.000 din. Najbolj luksuzna palača, kar jih je naprodaj in lahko dokažemo. da t prestolnici s 30.000 hišami ni 20 hiš, ki bi bile tako luksuzno in sodobno zidane. Palača se nahaja v najstrožjem centru, stanovanja pa zadovoljujejo najbolj rafinirnne zahteve uglednih in razvajenih stanovalcev. To je vse-Cnkor najboljša priložnost za gotovo in rentabilno inveati-cijo kapitala.
1,300.000 din gotovine
in 450.000 din hipoteke, dohodkov 200.000 din. Nova palača v strogem centru, z lokali in sodobnimi stanovanji. Osebno in dvoje tovornih dvigal, etažno ogrevanje, ploščice in marmor, vzidane banje itd To je edini objekt, ki je naprodaj pod 2,000.000 din, dasi je v sredini mesta, ima osebno dvigalo in 5 nadstropij.
Stavbne - priložnost!
Stavbišče blizu Borze, čez 400 m*, popolnoma pravilno, s čez 20 m lica, nujno naprodaj za 550.000 din. - Stavbišča t vseh krajih prestolnice y največji izbiri.
»Imobilija«
Knez Mihajlova 1? Tel. 26-167 in 28-260
MR. JOSIP HOFFMANN, ZAGREB, MOŠINSKOGA 5 /„S"/. Prosim, da mi pošljete brezplačno novo Trilysin brošurol Točen naslov:
NOVA UČINKOVITA SNOV VARUJE VASE LASEI
III |
m
[0
m
jjj
in
lEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIh
ALPEKO-pMtt
Hidravlično stisnjene Terrazzo in druge plošče za tlakovanje in oblogo sten, obložne in polne stopnice ter vse druge izdelke iz umetnega kamna, izdelane s pomočjo modernih strojev, dobavlja v prvovrstni izdelavi in kvaliteti:
,,/ILPEKO", industrija umetnega hoinna
LJubljana, TurSeva cesta 49 • leleion 29-30 UIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIh
[II
yi jjj
jjj jjj
fij lil iii
in
Za vsako družino
oblačila — najboljše In najcenejše — Preske r. Sv. Petra o. 14, Ljubljana
Suhe jelševe deske
vse dimenzije do 10 m*, prodam. Josip Hožmanc, Brod, Logatec.	(1)
»Presto« kolesa
večletna tovarniška ga
rancija. - Na ugodne obroke. - Na zalogi tudi kolesa drugih znamk. Rabljena kolesa vzamemo v račun.
Nova trgovina
Tyrševa cesta 36
' (Nasproti Gospodarske zveze).
Pomladanski otroški plašči
od 100 dinarjev napre) se dobijo samo pri L TRPINU, MARIBOR, Vetrinjska ulica 15.
Vse potrebne priprave
za predtiskanje ročnih del
razpošilja najceneje
Caua" tvoru ion šablona Tsnink nJOtO za ručno rurlovo UgiCD
Trgovci in obrtniki:
prilika dobrega zaslužka! — (Iščemo potnike)
Kdor zida
dobi ves stavbeni materijal pri
MATERIAL
Irg. dr. z o. z.
Ljubljana, Tyrševa c. 36 a
Telefon 27-16 — Brzojavi: MATERIAL
Aleksij Pelipenko:
Ukrajina joka .. •
*Kar veselje vas je pogledati. Ljubi Bog vam bo vaš trud poplačal, saj je tudi to leto dal tako krasno rast in dobro letino!«
Veselo je bilo župniku Nikandru pri srcu. Po modrem nebu so jadrali beli oblaki. Sonce je bilo toplo in beli metulji bo plesali.
»Krasni ljudje so ti možje,« si je mislil župnik. »Močni, zdravi, zvesti in pošteni. Krasna dežela, ki redi take ljudi, moja ljuba Ukrajina.«
Zopet je župnik Nikander opazoval ljudi, nato se je nameril proti gozdu, da bi se malo odpočil. Naenkrat vidi, da ni sam. Pod prastarim hrastom z globokimi brazdami v deblu je ležal starček. Župnik Nikander ga je poznal. Bil je star popotni pevec, ki ga je v Volovodivki v svoji kuhinji pogosto srečal. Častita postava z valujočo sivo brado. Obleka je bila čista, čeprav revna. Poleg mu je ležala lira, najljnbše ukrajinsko godalo, ki mu je pridobivalo srca njegovih rojakov. Radi so ga videli, da poje vedno nove pesmi in da ve on za stvari, ki so drugim prikrite.
Sedaj je počival iztegnjen na travi, mogočno glavo je naslonil na vrečo, ki jo je nosil s seboj, da je zbiral koščke kruha.
Videl je župnika že od daleč in se je na pol dvignil, ko se mu je približal.
»Bog daj, očka godec,« mu je zaklical župnik. »Ste se tudi vlegli, da bi si od tod malo svet ogledali? Krasna dežela
Je to.«
Stari je pokimal, a njegov pogled je bil teman.
»Kaj gledate tako žalostno,« ga je tolažil župnik. »Ali ne bi vzeli svojo liro in nam kaj zabrenkali?«
»Kmalu, duhovni oče,« je govoril starec, in bilo je, kot da govori bolj zase, .»kmalu, bojim se, bo izigrano.«
»No, no, prepustimo vse božjim rokah. Ampak, prosim vas še enkrat, zaigrajte nam vendar kaj. Potem bo šlo delo še enkrat laže od rok in vem, da moji rojaki poslušajo najraje kakšno ukrajinsko pesem.«
Starec je vstal in vzel svoje godalo.
»Dobro,« je govoril, »zapel vam bom pesem, ki mi jo je pravkar zamrmral gozd desettisočih hrastov. Če vam bo ugajala, pa ne vem.«
»Lepo, očka!« je zaklical župnik Nikander in zaploskal z rokami. »Povabim vas tudi, da boste pozneje z nami jedli. Poglejte no, kako je tam cerkvena sestra vse okusno pripravila.«
Ze so se zaslišali zvoki lire in pevec je začel pesem. Čudna pesem. Pel je o neki ženi, o mamiki, ki jo je našel popotnik samo in zapuščeno sredi polja.
Ziblje se žito in polje se širno smeji, mamika stara ob potu v jarku leži. »Visoko nebo je in daleč je car, kdo dal mi bo kruha, tolažil me mar?«
Nad lakoto tarnaš in stisko ženica, mleko in med se po krajini tvoji cedita, Bog ji ponudil je kruha pšeničnega dosti! Stegni, o stegni le roko iz svoje skoposti!
Stegnem kako naj, povej mi, roko,
če v sužnost zvezali so mene svobodno!
Bog zemljo preklel in obsodil jo je,
*ngel, glej, smrtni ji ranil srce.	,
Sodbe ne vidim in sužnosti ne, Ukrajine gledam, Ukrajine proste roke! Ta svobodna je in srečna vedno bo, dokler jo čuva Bog in car z močno roki
Visoko nebo je, car v dalji molči.
Bog se umaknil iz naših je dni.
Le v soncu vso lepo pozna Ukrajino naš čas,
Ukrajina sem jaz in jokam, jokam na glas.
Župnik je zmajajoč z glavo sledil pesmi in kmetje so na travniku, opirajoč se na kose, tiho poslušali.
Bila je žalostna pesem. In kaj se ni hipoma lepi svet tu okoli spremenil? Gozd je šumel močneje, nekako grozeče, sonce se je skrilo za oblakom, sence so ležale preko travnikov in iz gozda se je hrupoma dvignila jata vran.
»To pa ni bila vesela pesem, ki si jo nam zapel, stari,« je župnik prekinil molk. »So je naša Ukrajina bogata in rodovitna, prosta in vesela in bo, če Bog da, tudi ostala. Pridi k nam, jej in pij, potem boš boljše volje.«
Starec je zmajal z glavo. Obesil si je liro, vrečo je zadel na ramena in se podal naprej. »Zahvalim, duhovni oče, vendar moram potovati naprej, danes bi bil rad še v Lipovcu.«
Možje so pokosili, cerkvena sestra jim pomaha in kliče k večerji. Kmalu sta bila pozabljena starec in njegova pesem. Smejoč so sedli kosci okoli prtov in še bolj vneto, kot prej, so začeli pospravljati žganje in vse, kar je bilo pred njimi.
Župnik Nikander je pa sedel med njimi kot oče med otroci, govoril z njimi prisrčno in odkrito, delil z njimi radost in pomirjeval prepire.
Pn iedi so so odpravili vsi nn not proti vasi; S kosami •vi ramenih so stopali pojoč in smejoč.
Predno se odločiš
nakup motor-
nega kolesa ali dvo-kolesa, ne zamudi prilike in si oglej
zalogo motornih koles znamke
A RDI E in H O REX
najnovejših tip od 100 do 350 »m pri tvrdki
J. PRAPROTNIK
Domžale, Ljubljanska cesta 108
Istotam imaš veliko izbiro najrazličnejših damskih in moških dvokoles, šivalnih strojev in dobro ohranjenih rabljenih motorjev.
Najnllje (ene! Oddaja se tudi na obrolna odplaflla!
Orožje
za lov, Šport in obrambo, lovsko-planinske potrebščine v največji izbiri in po najpovoljnejših cenah nudi
Oružarna Pastuovič
Zagreb, Jurižičeva ulica 1
Katalog (80 strani, 350 slik) pošljemo priporočeno vsakomur, ki nam pošlje 6 din v znamkah ali v gotovini.
Kurja očesa
NajboljSe sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča Ml. Hrnjak, lekarnar, Sisak Varujte ae potvorbl
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa onokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
kupimo
nsii
Učenko
sprejmem v trgovino z mešanim blagom. K. Ce-rar, Lukovica.	(v)
Pekovskega vajenca
sprejmem. Prednost tisti, ki so se že učili. Nastcp takoj. Oskrba v hiši. — Tavžar, Kamnik, Sutna.
jMuzbodobe
Rezbarja
za leseno rezbarijo, išče A. Araann, Tržič. (b)
Več pomočnic
sprejme takoj salon Kor-če, Mestni trg 20-11. (b)
Zaftčltnl mak
Čevljarskega pomočnika
mlajšega, izvežbanega — sprejme za stalno delo takoj Zorman, Ruše. (b)
Boljšo kmečko osebo
mirno, zanesljivo, vajeno kuhanja, vrtnega ln drugega dela, sprejme trgovina Rečnlk, Hoče. (b)
■Nepričakovano ee je, previdena s tolažili svete vere, preselila v večnost naša ljuba soproga, sestra in teta, gospa
Roza Lampe
roj. Mandl
soproga hišnega posestnika.
K večnemu počitku jo bomo položili v družinsko grobnico
na mestnem pokopališču na Pobrežju v sredo, 10. aprila ob 16.
Sveta maša zadušnica se bo darovala v stolnici v četrtek, dne 20. aprila ob 7 zjutraj.
Maribor, Provalje, Graz, Wien, II ali e a. S., 17. aprila 1939.
i .- ,	Franc Lampe
in ostalo sorodstvo.
Modistko-pomočnico
sprejmem. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 6063, (b)
Raznašalca kruha
kateri bt opravljal tudi druga kmečka dela — sprejmem za takoj. Pe-karija in trgovina Kre-nos, Zalog.	(b)
Natakarico
iščem, kt Je zmožna dobiti svojo koncesijo. Ponudbe s sliko Je poslati upravi »Slov.« pod »Zakon nt Izključen 5803«.
Dobre zastopnike
za obiskovanje zasebnih strank za prodajo tkanih rolet, išče Pletara Roleta, Bač. Petrovo selo,
r | v , • v » •
Službe iscejo
Mizarski pomočnik
vojaščine prost, dobro izurjen za splošna dela. Išče zaposlitev. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Točen« št. 6062. (a)
Kuharica
petdesetletna, išče službo najraje k orožnikom. — Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Petdesetletna« Stev. 5895,	£o)
Vdova
z dvema deklicami v starosti 12 in 7 let, močna in zmožna vsakega dela, Išče službo oskrbnice na posestvu ali v kuhinji. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6042.	(a)
Dva mlada fanta
vojaščine prosta, nekadilca, iščeta mesto kot sluga v trgovini alt drugo primerno mesto. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6030.	(a)
I
Automofor
i
Avto Chevrolet
petsedežnl, malo vožen In dobro ohranjen - ugodno naprodaj. Primeren za letovišča za prevoz tujcev. Polzve se: Mirje 6 od 12—14.	(f)
+
Potrtega srca sporočamo javnosti, predvsem cenjenemu krogu sorodnikov, prijateljev in znancev, da j.e v nedeljo, dne 16. aprila zgodaj zjutraj po daljšem trpljenju za vedno zatisnila svoje oči naša dobra mama, stara mati, sestra, teta, tašča itd., gospa
Hedviga Hermann roj. Sima
vdova po trgovcu in posestnica.
Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 18. aprila ob 5 popoldne iz hiše žalosti na laško pokopališče.
Sveta maša zadušnica se bo darovala v sredo, drie 19. aprila ob 8 zjutraj v domači nadžupnijeki cerkvi.
Laško, dne 16. aprila 1939.
Žalujoča rodbina Hermann in sorodstvo.
+
Presunjeni sporočamo sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je davi ob 7 zjutraj, previden z verskimi tolažili, po dolgem trpljenju umrl naš oče, gospod
Mihael Levstik
učitelj t pokoju
v 7.8. letu svojega življenja. — Pogreb bo v torek, dne 18. aprila ob pol .17 izpred mrtvašnice mestnega pokopališča.
Proseč za tiho sožalje, priporočamo pokojnika v dober spomin. V Celju, dne 16. aprila 1939.
Vladimir, Marija, Jcla in Vera, otroci.
Zračni kompresor
kupimo. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »4—6 atmosfer« št. 6075.
Kupim
dva dobro ohranjena motorja za istosmernl tok 220 4.5 k. s. in 220 3.5 k. s., 1200 obratov. CenJ. ponudbe na Logar Ro-
bert, Mozirje.
(f)
.Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, juvellr, Ljubljana SVolfova ulica ŠLS
mm\
Izredna prilika!:
Lepi suhi parketni odpadki so dobijo pri F. Vertačnik, Jenkova ul. 7.
Polnomasten
mlad ovčji sir, v posodi, lahko dobite po cent od 11 din kg franko Cari-brod od Tih. Milisavlje-viča. Pri večjih in manjših naročilih poslati na račun četrtino vrednosti.
ITE6.I
2 951
Mednarodni velesejem v Budimpešti
od 28. aprila do 8. maja 1939
1500 razstavljavcev, paviljoni devetih inozemskih držav. Lastna radio od« dajna postaja, inodne revije. Nebroj posebnih indstrij. drž. in mestnih grup.
50% potni popust velja: v Madžarski za potovanje v Budimpešto od 18. aprila do 8. maja, za povratek pa od 28. aprila do 18. maja. Potni popusti za 37 inozemskih držav so specificirani v sejmskih legitimacijah.
Prehod državne meje je dovoljen brez vizuma po predložitvi potnega lista in sejmske legitimacije od 18. aprila do 8. maja.
Sejmski vizum omogoča vsakemu bivanje v Madžarski do 18. maja. Sejmske legitimacije po 50 din se dobe pri sledečih ustanovah: v Beogradu: pri glavnem zastopstvu velesejma, Putniku, Kolarčeva 1, in v vseh njegovih podružnicah in zastopstvih, pri madžarskem konzulatu, pri zastopstvu trgovskega oddelka madžarskega ministrstva inozemskih poslov, dr. Geza Szilagvi, kraljevskega madžarskega polnomočnika, Vuk KaradjiČa ul. 11, pri potniškem oddelku madžarskega trgov, zastopništva, Jakšičeva 2, pri vseh filijalah VVagons Lits, ter pri kraljev, madžar. konzulata v Zagrebu.
SOBE IŠČEJO:
Sobo z domačo hrano
Iščem s 1. majem. CenJ. ponudbe v upravo »SI.« pod »Soliden« št. 6076. (s
Razno
Družabnica

se Bprejme za mlekarno. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6074.	(b)
Slikarstvo - pleskarstvo
V. 2vegelJ, Cojzova c. 1. Novi vzorci I Cene vsem dostopne.	(t)
Trgovina
mešanega blaga
v Zagrebu, obstoječa 85 let, v eni glavniH ulic mesta, na posebno dobrem kraju, se proda. Nizka najemnina. Potreben kapital od 180.000 do 200.000 din - Pismene ponudbe pod 52.874 na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9.
Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je za vedno zapustila naša srčnoljubljena hčerka in sestra, gospodična
ZORKA ŽITKO
priv. uradnica
Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 19. aprila ob 5 popoldne izpred mrliške veže Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Zagreb, dne 17. aprila 1939.
Globoko žalujoči: Pranja, mati; Adolf, brat; Štefanovič Cedo-mir, zaročenec — in ostalo sorodstvo.
Za vedno nas Je zapustil naš predobri oče in stari ode, gospod
dr. Franc Frlan
odvetnik
Nepozabnega bomo spremili k zadnjemu počitku v sredo, dne 19. aprila ob M15. uri iz hiše žalosti, Aškerčeva £3, na viško pokopališče.
V Ljubljani, dne 17. aprila 1939. Rodbini: Frlan, Jernejčič in Yvonne Persche.
Zahvala
Vsem prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali ter počastili z venci in cvetjem mojega nepozabnega soproga in brata
dr. Mjana Kotzmutiia
višjega okrajnega zdravnika v pokoju
se najtopleje zahvaljujemo. Posebno smo dolžni zahvalo gospodu dr. V. Špornu za njegovo skrb, č. gospodu I. Vindišarju, stolnemu vikarju, za zadnja tolažila, častiti duhovščini stolne župnije in vsem, ki so blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, dne 17. aprila 1939.
Žalujoča soproga Marija Kotzmilfh in ostali.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cež	izdajatelj: inž. Jože Sodja	drednik: Viktor Cenčii
I L1UBD4N4
Ljubljana ima novo otroško zavetišče
Ljubljana, 17. aprila.
Danes popoldne je bila v lepem šolskem poslop-|U v Zgornji Šiški prelepa slovesnost: mestni župan g. dr. Juro Adlešič je odprl novo, šesto otroško zavetišče v veliki Ljubljani Na slavnost je prišlo lepo število odličnikov, tako pred vsemi stolni župnik kanonik dr. Klinar kot predsednik socialnega odseka mestne občine, več občinskih svetnikov, višjih uradnikov z magistrata, ves šolski zbor ljudske in meščanske šole v Zgornji Šiški, šolska mladina in mnogo staršev.
Slovesnost se je začela ob 16 popoldne, ko je vstopil v veliko vežo šolskega poslopja g. župan in mu je deklica v narodni noži- s pogumnim nagovorom izročila lep šopek rdečih nageljev. Mešani šolski pevski zbor pa je zapel pod vodstvom strokovne učiteljice gdč. Rudolfove pozdravno pesem. Šolski upravitelj g. Pleničar Josip je nato zaprosil g. župana, da naj odpre novo šolsko zavetišče.
V svojem govoru je g. župan poudaril, da t veseljem prihaja v ta del mesta odpirat šesto otroško zavetišče. Mestna občina ljubljanska je s tem odprla že šesto otroško zavetišče. Pred sto leti je dobila Ljubljana prvo tako zavetišče pri sv. Florijamu in celih sto let nato je dobila Ljubljana samo tri taka zavetišča, sedanja mestna uprava pa je v štirih letih podvojil število zavetišč. Sedanja mestna uprava je v štirih letih storila trikrat toliko, kakor so storile vse mestne uprave ljubljanske v skoraj sto letih. Letos bo mestna občina porabila za otroke nad tri milijone dinarjev, torej dobrih 43 odstotkov vsega socialnega preračuna. Mestna občina pa to rada stori, ker se zaveda, da je skrb za zdravo mladino največje jamstvo za zdrav rod in srečo prebivalstva.
Po govoru so učenci meščanske šole dovršeno in krasno zapeli še nekaj pesmi, posebno pa je ugajal dvospev dveh učenk tega zavoda.
Takoj nato so si gostje ogledali novo zavetišče, kjer je bila oskrbovana mladina tudi že pogoščena. Prostori so lepi, veliki in zračni, kuhinjo po oskrbujejo šolske sestre.
Čim bolj se širi Ljubljana V svojo zanimivo in socialno pisano periferijo, tem bolj raste skrb občine za socialni blagor teh delov mesta. Danes je dobila svoje otroško zavetišče Zgornja Šiška, čez nekaj časa pa dobi moderno poslopje otroškega zavetišča tudi Trnovo.
*
1 Sprejem! v mestnem tajništvu JRZ v LJubljani. Ker je promet članov in volivcev JRZ v mestnem tajništvu JRZ po vojitvah tako narastel, da se redni posli le težko izvršujejo, veljajo poslej za sprejeme sledeče ure: Narodni poslanec dr. Adolf Golia bo sprejemal vsako sTedo med 6 in 7 zvečer; narodni poslanec Pavel Masič bo sprejemal vsak četrtek o.d 11 do 14. Kadar kateri izmed poslancev ne bo v Ljubliani, bo to na vratih objavljeno. Poslevodeči tajnik mestnega odbora JRZ bo sprejemal člane in volivce JRZ izključno le vsak torek in vsak petek od 5 dt» 7 popoldne, vsak dan pa odbornike krajevnih odborov JRZ. Izven tu označenih ur 60 sleherni sprejemi nemogoči.
1 Moderne bluze, Karničnik, Nebotičnik.
1 Večerni tečaji o negi in prehrani otrok bodo v zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani (Dečji dom kraljice Marije) dvakrat na teden ob ponedeljkih in sredah od 20 do
| f Miloš Levstik j
V nedeljo ob 8 zjutraj je izdihnil na Miklavževem hribu v Celju 78 letni učitelj v pokoju, eden izmed največjih sadjarjev v Sloveniji, Levstik Miloš. Kljub hudi bolezni je bil naš Miloš Levstik še vedno vesel, vedno je še delal, propagiral sadjarstvo, pisal v »Sadjarja in vrtnarja« ter s svojo visoko izobrazbo zaslovel po vsej Štajerski in tudi drugod. Kdo ga ne pozna po številnih strokovnih in zabavnih spisih, kdo ga ne pozna po njegovih ognjevitih govorih in zanimivih strokovnih predavanjih, ko je govoril na sadjarskih shodih in zborovanjih. Bil je v pravem pomenu besede narodni učitelj in probuditelj. Nad 45 let je deloval v šoli, kjer je izobraževal našo mladino in že njo vzgajal v ljubezni do sadjarstva in vrtnarstva. Od leta 1882. do 1886. je služil kot učitelj v Šinihelu nad Mozirjem. Že tukaj je v njegovem srcu zagorelo veselje, da se je posvetil sadjarstvu. Še bolj vneto se je oprijel sadjarstva, ko je služboval v Sv. Andražu pri Velenju. Vse svoje sile je zastavil v trdo ledino ter z velikim trudom in požrtvovalnostjo rezal brazdo za brazdo. Gotovo nam ne bodo Šentandražani zamerili, če pribijemo, da je bil Miloš Levstik tisti, ki je v teku svojega 15 letnega delovanja spremenil lice kraja, da so postala prej pusta in prazna zemljišča en sam sadovnjak, da je vzbudil v prebivalstvu veselje do sadjarstva. Iz Sv. Andreja je bil prestavljen v Celje, kjer si je na Hribu sv. Miklavža ustanovil svoj lastni dom. Tu si je uredil vzoren sadovnjak, katerega je tako rad pokazal, če je le videl, da se kdo zanima za sadjarstvo. Po vojni je z vso požrtvovalnostjo delal pri ustanovitvi Sadjarskega društva, katerega delaven član odbora, neumoren predavatelj, navdušen propagator in organizator ter zvest so-trudnik pri društvenem glasilu je bil. Skoraj v vsaki številki »Sadjarja in vrtnarja« je bil kakšen članek, ki ga je napisal sadjarjem in vrtnarjem naš strokovnjak. Njegovi zapiski so bili teoretično in praktično tako podani, da jih je lahko razumel vsakdo. Levstik Miloš služi lahko ne le kot vzor ljudskošolsUim učiteljem, temveč tudi strokovnjakom in vsem onim, ki so z narodom v tesni zvezi.
Miloš Levstik je bil pa tudi velik narodnjak, zaveden Slovenec in ni tega samo kazal z besedami, ampak tudi v dejanju. Bil je več let agilen občinski odbornik celjske okoliške občine in dve leti oblastni poslanec. Mnogo je storil tudi kot načelnik cestnega odbora. Bil je z vsem srcem in dušo pristaš bivše SLS in se je tudi mnogokrat politično izpostavljal, zaradi česar so ga liberalci potiskali nazaj, da bi bil imenovan za šolskega upravitelja. Pokojni je bil velik podpornik reve-žev in je mnogo daroval tudi za Vincencijevo konferenco in druge ustanove. Vsi, ki so ga poznali, ga bodo pogrešali kot družabnika, kajti kamor je prišel s svojim prijaznim nastopom in ljubeznivostjo, je pridobil vsa srca.
Pokojni je bil tudi dober družinski oče ln Je svojo otroke vzgojil v zavedne Slovence in delavne ter koristne člane človeške družbe. Je oče slovenskega pisatelja Vladimirja Levstika, njegova hčerka Vera je učiteljica na meščanski šoli v Celju, druga hčerka, Jelica, pa je učiteljica na meščanski šoli v Mariboru.
Danes ob pol 5 popoldne ga bomo spremili na zadnji poti izpred mrtvašnice mestnega pokopališča. Naj ga Bog obilno poplača za vsa njegova dobra dela. Hudo prizadetim sorodnikom naše iskreno sožaljel
21 zvečer. Tečaj ee prične 26. aprila ob 20 ter je brezplačen. Prijave se sprejemajo dnevno v dopoldanskih uradnih mah v omenjenem zavodu tudi telefonsko na št. 4471. Tečaj bo trajal 12 ur.
1 Za mestne reveže v stari cukrarni je daroval g. France Jager, tapetnik na sv. Petra cesti 17, 150 din mesto venca na krsto g. Ernesta Černeta, železniškega uradnika; v počaslietv pok. gospe Pavle Mayer, Poljanska cesta 15, je pa daroval g. Kramarič Vekoslav, trgovec na Resljevi cesti št. 8, 100 din, a mestni socialni urad je položil na krsti venca s trakovi v mestnih barvah. Mestno poglavarstvo izreka darovalcem najtoplejšo zahvalo.
1 Znižali smo cene volnenemu blagu. Dospela svila za letne obleke: Jeločnik & Simončič - Ljubljana - Pred škofijo 13.
1 Ljubljana v temi. Na notico pod tem naslovom nam pošiljajo Kranjske deželne elektrarne naslednje pojasnilo: V »Slovencu« št. 85 ste na drugi strani prinesli vest, v kateri navajate, da je velenjska elektrarna odpovedala in da je bil zaradi tega tramvajski pronnet ustavljen za dve uri. Ta vest ne odgovarja stvarnosti, ker motnje električnega toka v Ljubljani sploh niso bile povzročene od velenjske elektrarne, ampak so bile le lokalnega značaja. Velenjska elektrarna je normalno obratovala ter ne nosi nobene krivde na motnjah v Ljubljani pretekli četrtek.
1 Dražba zarobljenih predmetov bo v sredo, 19. aprila ob 9 v stari cukrarni na Poljanskem nasipu št. 40, I. nadstr. Ogled za dražbo pripravljenih predmetov (avto, voz, šivalni 6troj itd.) pol ure pred pričetkom dražbe.
1 Zobozdravnik dr. Rodoschegg zopet ordinira.
1 Živahne kupčije z zemljišči in parcelami. V prvi polovici mesca aprila je zaznamovati več velikih kupčij z zemljišči in hišami. Prijavljenih je bilo v tem času že nad 50 kupnih pogodb za kupno vrednost okoli 1,500.000 din. Cene stavbnim parcelam so znatno poskočile ob prometnejših žilah. Svoj čas je bil svet takole po 10 do 20 din kvadratni meter, sedaj je že po 100 do 150 din. Prav mnogo je bilo prodanih raznih stavbnih parcel v mestu in bližnji okolici. Zemlja pa je še poceni v daljni okolici. Tako je nekdo kupil okoli Brezovice nad 6.000 kv. metrov obdelane zemlje za 6.000 din. V daljna okolico se selijo varčni delavci, ki si tam kupujejo zemljo, da si zgrade primeren lasten dom. Ravnikar Josipina je prodala Janku Cegnarju in njegovi ženi Mariji hišo št. 32 na Poljanskem nasipu za 110.000 din. Stavbne parcele so bile prodane tudi po 200 din kv. meter.
Danes nepreklicno zadnjikrat ob 10., 19. in 21. uri — — Napeto!
Po napetem romanu »Veliki boben«. Upor v Indiji - ogorčene borbe angleških kolonijalnih čet z domačini. Glas svetega bobna je znak za po-kolj Angležev. — Prekrasen film v čudovito lepih naravnih barvah!
ALARM
KINO UNION, telef. 22-21
v velikem pusto-lovnem romanu
Conrad Veldt Annabela
Pustolovščine legendarnega viteza junaka za časa znamenitega kardinala RICIIELIE-ja Premiera danes!	KINO SLOGA tel. 27-30	Samo tri dni na sporedu!
Trbovlje
Cepljenje proti kozam za otroke rojene 1938 v občini Trbovlje se vrši ta teden, in sicer za Loke in Retje v šoli na Lokah 17. in 24. t. m. ob 2 popoldne, za Trbovlje in okolica 21. in 28. t. m. v šoli v Trbovljah, za otrcuke od Sv. Marka in Sv. Katarine 19. in 26. aprila v meščanski šoli v Trbovljah. Za one iz Sv. Planine bo pa 22. in 29. aprila v šoli na Sv. Planini. Za učence kmetijske in rudarske nadaljevalne šole pa 21. in 28. t. m. ob pol 7 zvečer v šoli v Trbovljah.
Kranj
G. župnik Alojzij Pečck so jo poslovil od Kranja. V nedeljo, 16. aprila, so je poslovil od Kranja g. župnik Alojzij Peček, ki odhaja na novo službeno mesto za župnika v Peče pri Moravčah. G. župnik Peček si je v času svojega bivanja v Kranju pridobil s svojo prijaznostjo in dobrohotnostjo mnogo prijateljev, ki odkrito žalujejo ob njegovem odhodu iz Kranja. G. župniku iskreno želimo na novem mestu čitn več uspehov in božjega blagoslova!
Ukradeni voziček je pripeljal iz Ljubljane v Kranj, tukaj so ga pa aretirali. V Marijanišču v Kranju je v nedeljo ukradel brezposelni delavec Ž. A. iz Ljubljane ženski plašč, vreden okrog 500 dinarjev. Ker je Ž. rabil denar, ga je hotel takoj prodati in sicer za vsako ceno. Vprav ko je ta plašč prodajal neki osebi, ga je zalotil stražnik in ga odgnal na policijo. Ko so mu na policiji izpra-ševali vest, so ugotovili da je Ž. pripeljal z ljubljanskega trga ročni voziček, katerega je ukradel neki ljubljanski branjevki z vrečo jabolk vred. Jabolka je na poti v Kranj spravil v denar, voziček pa je nameraval prodati v Kranju.
Politična bela nedelja v Zagrebu
Kako poroča belgrajsko »Vreme« o nedeljskih dogodkih v Zagrebu
Ponedeljkovo »Belgrajsko Vreme« prinaša iz Zagreba daljše poročilo o politični beli nedelji v Zagrebu. Med drugim pravi takole: Na prvi pogled je bilo videti, da je ta nedelja potekla v zatišju brez kakih političnih dogodkov. Toda dobro poučeni krogi vedo, da je danes bilo dosti konferenc, kjer so se pretresala tista vprašanja, ki bodo predmet ponedeljskih pogovorov med g. Cvetkovi-vičem in g. Mačkom. Prav posebna delavnost je bila opažena v vrstah vodstva HSS in SDK. Člani vodstva so bili danes ves dan v neprestanih stikih ter so izmenjavali svoje misli G. dr. Šutej je dopoldne r hotelu »Esplannde«, kjer stanuje, po navodilih g. dr. Mačka in r soglasja z g. Košutičem formuliral nekatera gledišča HSS o nekaterih važnih vprašanjih. Poleg drugih oseb je g. dr. Šuteja obiskal dopoldne g. dr. Bariša Smoljan, ugledni predstavnik HSS iz Hercegovine.
Vsekakor zagrebški politični krogi z nenavadnim zanimanjem pričakujejo jutrišnjega sestanka med g. Cvetkovičem in g. dr. Mačkom ter izražajo prepričanje, da bo ta sestanek odločilnega značaja ter da se bodo jutri, to je t ponedeljek, ugotovili sklepi o tistih vprašanjih, ki so temelj za sporazum. Pri tem se naglaša skupno mnenje, da sporazum
danes bolj kakor kdaj poprej nalagajo splošni narodni interesi in da po dosedanjih neposrednih stikih in pogovorih med predsednikom vlade g. Cvetkovičem in g. dr. Mačkom no ho tako težko najti primerne formule, po kateri hi se morale izvesti v življenje odločbe, ki bodo potrjene od odgovornih političnih činiteljev.
Nato poročevalec belgrajskega »Vremena« govori o važnosti sporazuma ter končno pravi:
»Tukajšnji krogi naglašajo, da v resnici ni nobenega strahn, da bi zdrava avtonomija v posameznih upravnih enotah oslabila državni organizem. Nasprotno! To je prava pot, ki vodi k resnični ureditvi notranjih razmer in k duhovni okrepitvi države. Sporazum, tako pravijo, ne more biti ne poceni za eno, ne drag za drugo stran^ Sporazum ni vprašanje kake pogodbe, marveč je medsebojno razumevanje ter razumevanje skupnih interesov kakor tudi uvidevanje skupnih potreb. Tukajšnji krogi ne žele govoriti o podrobnosti pogovorov med gosp. Cvetkovičem in g. dr. Mačkom, vendar naglašajo, da niso brez upanja v ugoden izid jutrišnjega sestanka med dvema odgovornima politikoma v banskih dvorih.«
Poslovilni večer
generala Lukiča iz Ljubljane
Divizijski general Lukič, ki je bil 11 mesecev v Ljubljani, je bil imenovan, kakor poročamo na drugem mestu, za pomočnika ministra za vojsko in mornarico. Ob tej priliki, ko odhaja iz Ljubljane, kjer si je pridobil nebroj svojih prijateljev, so mu oficirji njegove divizije priredili v beli dvorani hotela Union lep poslovilni večer, na katerem so bili povabljeni tudi predstavniki slovenskega javnega življenja. V Beli dvorani so prišli na povabilo oficirskega zbora vsek garnizij v dravski oblasti prevzvišeni škof dr. Rožman, ban dr. Natlačen z gospo, župan dr. Adlešič z gospo, rektor univerze dr. Kušej z gospo, predsednik ape-lacije dr. Golja z gospo, dalje predstavnik vojaškega življenja g. pomočnik, general Dodič, g. pomočnik štabni general Glušič, veliko polkovnikov ljubljanskih in drugih garnizij ter veliko oficirjev, predstavnikov vseh naših vojaških edinic, kakor tudi zastofmiki javnega mnenja. Družba okrog 120 prijateljev odhajajočega generala se je hotela posloviti od odličnega vojaškega strokovnjaka, ki odhaja na tako odlično mesto pomočnika ministra vojske. V imenu vsega vojaštva se je poslovil od odhajajočega generala brigad-ni general pomočnik Dodič, ki je v lepem govoru orisal zasluge odhajaiočega generala v zadnjih vojskah, v balkanski kakor tudi bolgarski ter svetovni, ko je pripomogoel k proboju solunske fronte v bitoljeki bitki ter je, ranjen v vrat, delal največja vojaška dejanja. Dalje je bil profesor strategije na višji akademiji ter je odlično vodil dravsko divizijo, kjer je zapustil najlepši spomin na svoje delovanje. Njemu se je zahvalil divizijski genei al Lukič, ki je poudarjal naklonjenost Slovencev njemu in njegovemu vojaštvu, ter se posebej zahvalil vsem cerkvenim, političnim oblastem in meščanom za vse, kar so strorili za vojaštvo v dravski oblasti. Posebno se je obrnil na vojaštvo in se mu zahvalil za vzorno disciplino ter se še posebej zahva-
Ruše
Velik požar. V soboto ob pol 13 je nastal v Rušah požar, ki je ogrožal vso okolico. Goreli sa začeli hlevi in gospodarsko poslopje upokojenega nadučitelja in posestnika Lesjaka Davorina. Vsi
goreči objekti so bili uničeni do tsl, r njimi vred pa tudi razno orodje in vozovi. Škode je 30.000 dinarjev, zavarovalnina pa je bila za polovico manjša.
lil I. planinskemu polku v Škofji Loki za zmage v planinskih tekmah, kjer je ta polk odnesel vse ar-mijske ter celokupne državne zmage. Prav tako se je zahvalil štabu, garnizijskitn poveljstvom ter vsemu vojaštvu ter se od vseh poslovil. Po oficielnem slovesu so se vojaki in odhajajoči general podali v Kazino na prijateljski večer, kjer so v prijetni zabavi jemali slovo od svojega predstojnika, ki odhaja na tako odlično mesto. Divizijskemu generalu g. Lukiču smo tudi mi hvaležni za vse, kar je storil v prid naše obrambe ter mu na novem mestu želimo veliko uspeha.
Slavonski Nemci in Hrvati
Nemško glasilo v Slavoniji »Slavonischer Volksbote« prinaša članek z nasiovom »Vzajemni sporazum«, v katerem razlaga stališče slavonskih Nemcev do akcije za reševanje hrvatskega vprašanja. Njegove misli so nekako tele: Čeprav je to vprašanjo zgolj zadeva Hrvatov in Srbov, se morajo Nemci vendarle zanimati za razvoj notranjih razmer. Gre tudi za razčiščenje odnosov med Nemci in Hrvati. Čeprav uradno vodstvo hrvatske sel.jačke stranke nikdar ne mara nič vedeti o vprašanju slavonskih Nemcev, se hrvatska javnost zadnje čase vedno bolj peča s tem vprašanjem. Vodilni hrvatski krogi so pokazali mnogo smisla za sudetske Nemce, za Nemce na Madžarskem, na Romunskem, v Banalu, Sremu in v Bački, nočejo pa vedeti za Nemce v Slavoniji, ki hočejo živeti snmosto.jno in svojsko življenje. Na koncu izraža nemški list svoje upanje, da se bodo razmere v tem pogledu naglo izboljšale.
Italijanski kralj sprejel krono Albanije
Rim, 17. aprila. AA. DNB: Italijanski kralj je sprejel albansko misijo, ki mu je izročila sklep albanske narodne skupščine, da se mu ponudi albanska krona. Slavnostni avdienci je prisostvovala tudi italijanska kraljica, prestolonaslednik s soprogo in ostali člani kraljevskega doma. Prisotni so bili tudi mnogi visoki dostojanstveniki in člani vlade na čelu z Mussolinijem. Predsednik albanske vlade Vrlaci je prečital adreso, v kateri se izraža privrženost. Italijanski kralj je nato izjavil, da sprejema zase in za svoje potomce albansko krono.
Beg zlata v Ameriko
Do sedaj za 750 milijard dinarjev
Washington, 17. aprila, TG. »Foreign Poli^y Association« je objavila nekaj številk o zlatu, ki je od novega leta sem iz Francije in Anglije pribežalo čez morje v ameriške denarne zavode. Do sedaj je prišlo v Ameriko zlata in zlatih vrednostnih papirjev za 15 milijard dolarjev (okroglo 750 milijard dinarjev). Od te ogromne vsote jih Francija in Anglija lahko uporabita za nakup orožja 12 milijard dolarjev, to je 600 milijard din). Strokovnjaki 60 izračunali, da bi Francija in Anglija s tem razpoložljivim denarjem mogli kriti vse svoje potrebe po orožju za dobo 2 let.
V majniku volitve na Madžarskem
Budimpešta, 17. aprila. TG. Na merodajnih mestih izjavljajo, da so bili zadnje dni posveti, ki so ugotovili, da so postale nove državnozoorske volitve zaradi priključitve slovaških in ukrajinskih krajev k Madžarski neizgibne. Novi parlament bi razpravljal tudi o zakonskem predlogu za izvedbo agrarne reforme. Ker veljavnost sedanjega parlamenta itak že letos poteče, je bilo sklenjeno, da bodo volitve verjetno že meseca majnika.
Drobne novice
London, 17. aprila. A A. Havas. Stalni državni podtajnik v Foreigen Officu sir Cadogan je sprejel dopoldne sovjetskega poslanika Majskega. Za sovjetskim veleposlanikom se je pripeljal v For-eigon Office tudi francoski veleposlanik Corbin. V"uradnih krogih dajejo kratka obvestila o razgovorih, ki jih je angleški veleposlanik v Moskvi imel v soboto dopoldne s sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve Litvinovim. Ni še potrjeno, da sta Litvinov in angleški veleposlanik imela v nedeljo tudi druge razgovore. Pravijo, da so razgovori med njima v soboto rodili zadovoljiv uspeh, Litvinov pa da se mora zdaj šo posvetovati s svojimi tovariši, preden bi se razprava o načetih vprašanjih nadaljevala.
Pariz, 17. aprila. AA. Havas: »Journal Oficiel« objavlja dekret, ki se nanaša na razširjenje vojne obveznosti na tujce, ki živijo v Franciji. Po tem dekretu se sinejo ustanavljati združenja tujcev v Franciji samo z dovoljenjem notranjega ministrstva.
Berlin, 17. aprila. A A. DNB. General nemške vojske v. Brauhitsch je izdal odlok, ki se nanaša na vojaško zaščito Češke in Moravske. Po tem odloku bodo na Češkem in Moravskem stalno oddelki nemške vojske.
Maršal Balbo je v čast nemškemu maršalu Goringu ob priliki njegovega obiska v Tripolifu priredil veliko vojaško parado, pri kateri je nastopilo 24.000 mož, večinoma domačinov iz Tripolisa. Na sliki slikovit prizor ob slavnostnem mimohodu konjenice.
KULTURNI O
Davorin Petančič:
BZORN1KI
V morske globine
Slovenskega kmeta povest
(v desetih podobah). III. zv. Knjižnice Kmečke zveze, 1939.
Davorin Petančič je znan pisatelj novih slovenskih ljudskih iger ter eden najbolj delavnih in vidnih borcev za novo katoliško kolektivno igranje. Tako so želo velik gledališki uspeh njegove prireditve Miklove Zale, Desetega brata, Slovenskih blagovestnikov itd., gledališki uspeh pravim, kajti pisane so za prireditve na prostem in za velike množice, kar napravi vedno močan efekt. Niso pa njegove drame kot leposlovne igre umetniško delo ter ne pomenijo stvariteljskih dejanj. Toda za to pisatelju tudi ne gre: pisatelj hoče v svoji igerski prigodnioi biti zavestno didaktičen, podučen, vzgojen in propagator, hoče izražati samo misel občestva, bodisi verskega (fare) ali narodnega (naroda) ali pa hoče vplivati nanj in na njega usmeritev. Tako Petančič in njegova smer postavlja dramatsko igranje zavestno v 6lužbo višjih občestvenih idej, pri tem pa zavestno ignorira umetniško oblikovno plat življenja, ki ga predstavlja. To je ena velika pomanjkljivost tega teatra. Toda Petančič kaže pot, skuša dati prve konkretne oblike tem poizkusom, ki v svojem končnpm smislu dosezajo že v taki neskrbni in nepolnokrvni obliki velike oderske uspehe, še bolj pa idejne. Ko bo tej zgolj tendenci dodal velik umetnik polnokrvna telesa in ljudi, duha zajel v resnično nazornost življenja, bo vstala prava ljudska igra, ki bo tako izraz kolektivnih dogodkov in tokov, kakor jih je v nekaterih tendenčnih in zavestnih prigodniških delih dosegel Gerhardt Hauptmann.
V tej oderski prigodnici — namenjena je igra za praznik Kmečke zveze v Celju dne 30. t. m. — je Petančič skušal prikazati našemu kmetu kot nosilcu narodne misli in naroda sploh, njega rast od začetka do konca. To zgodovino slovenskega naroda, ki je v bistvu zgodovina kmečkega stanu, je pokazal Petančič v desetih alegorijah — prizorih jih težko imenujem, ker se ne razvijajo po dramatskih pravilih niti ne po notranji razvojni rasti, temveč so samo ilustracije gest in besed, ki jih napoveduje in tolmači razlagalec ob mikrofonu (ojačevalcu). Te alegorije predstavljajo 1. ustoli-čenje slovenskega vojvoda, 2. prihod sv. Cirila in Metoda, ki blagoslavljata slovenski rod, 3. suženjstvo naroda pod tujo gospodo, tlačanstvo, 4. kmečki punt, predhodnik vseli bodočih kmečkih zvez, 5. kronanje kmečkega kralja v Zagrebu, 6. kmečka svoboda od tlačanstva 1. 1848, 7. kmet v svetovni vojni, 8. podpisi slovenskih kmetic, ki ob deklaraciji grade Jugoslavijo, 9. pesem narodnega
vstajenja ob zedinjenju, 10. — zadnja slika — pa poudarja misli, ki naj jih slovenski kmetje iz te zgodovine povzamejo: vero in naroduo zavest ter ljubezen do zemlje, za kar so se ravno zbrali, da zahtevajo kot nosilci narodne misli tudi zaščite in pomoči pred tujstvom in pred propadom.
To je samo vsebina te dramatsko prireditve, ki je pa zasnovana kot podučen prerez 6kozi slovensko zgodovino ter je profesor skrit za mikrofonom, odkoder bere dobesedno citirane dokumente slovenske pomembne preteklosti in dž obenem govoriti tudi zgodovinsko izpričane besede zgodovinskim osebam samim (v ojačevalcu), kakor so moravski knez Rastislav, ki kliče sv. apostola, cari-grajski car Mihajlo, cesar Franc Jožef, Korošec, Jeglič itd. Največja važnost je položena prav v te zgodovinske dokumente, dogajanje na odru je le nazorno pokazan prizor, o katerem govori zgodovinar ter se premika in razvija po tolmačevi direktivi ne 6ain iz sebe. To je gotovo dokaz dra-matske slabosti, toda misel preide bolj jasno med ljudstvo, ki obenem s predavanjem 6ledi tudi skioptičnim podobam. In samo tako predavanje in take podobe je ta igra, ki bo pa poživljena z nastopom množic, s pristnimi slovenskimi narodnimi pesmimi, koli, svatbami, pun-tom in podobami gorja v ča6u vojne ter prošnjimi procesijami ter narodnim navdušenjem, z razvojem slovenske in jugoslovanske zastave itd. dosegla brez dvoma velik in slikovit uspeh ter tudi v polnosti dosegla svoj namen: podučila bo ljudi na najlepši in najbolj nazorni način o postanku in borbah slovenskega naroda, po ustih ojačevalca-profesorja se bo množica seznanila z našimi največjimi narodnimi dokumenti v citatih ter po ustih voditelja tudi dobili pravilni odnos do dogodkov, in sicer tak odnos, kot ga zastopa prirediteljica Kmečka zveza, organizacija slovenskih katoliških kmetov.
In to je hotel Petančič s 6vojo igro, ki jo bo narod sprejel in jo z veseljem igral ne samo ob tej priliki, temveč tudi drugikrat, kajti pisana je zanj in z ljubeznijo do naroda in do kmečke plasti, iz katere narod raste. Ni pa to predavanje o starih običajih in narodopisju, kakor bi kdo mislil, temveč je zgodovinsko utemeljen nauk o stanovski kmečki zavesti, ki ne 6me propasti, če hočemo ohraniti jezik. Zaradi lepe tendence in danes tako potrebne ne bodo gledalci niti opazili preproste ritmične oblikovne sile, ki Petančiča ne postavlja med umetnike, temveč med izredno delavne in potrebne javne delavce, ki dramatsko obliko uporablja za dosego izven umetniškega cilja. td
»Tragedija človeka« v srbščini
Pred kratkim je izdala madžarska revija »Ka-langya< v Novem Vrbasu prevod dramatične pesnitve madžarskega pesnika Imreja Madacha »Tragedija človeka«. Delo, katerega prevajalec je označen kot »Klearl«, jo izšlo v 400 mnneriranih bibliofilskih izvodih z lesorezi in risbami Gyule Konrada, uvodnim esejem Todorja Manojloviča in s predgovorom Borislava Jankulova (228 str.).
Pesnik Imre Madrich je bil rojen 1823 na Slovaškem. postal advokat in višji upravni uradnik ter deloval kot politik. Ločitev od žene je povzročila v sanjavem možu razpoloženje, iz katerega je nastala »Az ember tragediaja« — Tragedija človeka, ki jo je slavni pesnik Arany z mnogimi drugimi pesniki takoj priznal kot visoko umetnino, Akademija pa ga je izbrala za člana. Umrl je izčrpan 1864 leta. Njegova pesnitev je religiozno rlelo, ki prikazuje zgodovino človeštva od ustvarjenja dalje. Adam in Eva želita po padcu videti bodočnost človeštva in v snu gledata vso »zgodo-vinoc v najznačilnejših prizorih: Egipet, Grčija, Rim, Praga, Carigrad, Pariz, London, komunizen, propad človeštva. Lucifer hoče uničiti človeka, toda Bog ga vzpodbuja k življenju v novi borbi in veri.
Mad&ch je med tistimi pesniki, ki so v vizn-onarnih pesnitvah upodabljali usodo človeka. Njegovo delo so primerjali z Goethejevim Faustom, Miltonovim Izgubljenim rajem, Byronovim Man-fredom in Kajnom.. Pobudo pa je mogel najti tudi v slovaškega pesnika Avg. Doležala »Tragediji, ki se tiče vsega sveta?, obravnavajoč usodo Adama in Eve, ki so končuje skoraj dobesedno tako kot Madrtchevo: »Človek, upaj in b<5ri se!«
»Tragedi ja človeka«, ki eo jo prevajali v razne jezike, pri Madžarih pa je dramatizirana priljubljen stalni del gledališkega repertoarja, je prevedel v srbščino 30 let po objavi Jovan Jovanovič Zmaj (1890). Če so zdaj priredili nov, boljši prevod, 60 hoteli s tem priznati, da je delo še danes veljavno in dostojno predstavlja vrhove madžarskega pesništva v tujem svetu. Prizadevanje za zbližanie sosednjih narodov je v taki obliki, kot so to storili v Jugoslaviji živeči madžarski književniki, nedvomno uspešno ter hvale in posnemanja vredno. Srbskim prevodom pa je dana možnost tudi tistim med nami, ki jih utegne zanimati madžarska poezija ali problem pričujoče pesnitve, da se z delom seznanijo. Obširnejša slovenska obravnava o delu bo objavljena v kratkem. Bg.
Večer pasijonske glasbe
Tiha 6koro neopaženo je šel mimo mariborske javnosti glasbeni dogodek, ki mu je treba vendarle posvetiti vso pozornost in ki zasluži, da mu izrečemo vse priznanje. Bil jc to večer pasijonske glasbe, ki 60 ga v Karlinovi dvorani na cvetno nedelja priredili gojcnci knezoškofijskega dijaškega semenišča v Mariboru pod vodstvom g. prof. Gregorja Zafošnika. S tem glasbenim večerom so se naši semeniščani — menda edini v Mariboru — v duhu postnega časa posvetili skrivnostnemu razpoloženju bližajočega se velikega tedna, ki ima vprav v glasbi tako globoko občuten in umetniško bogat izraz. Nadvse razveseljivo je tudi dejstvo, da je dijaško semenišče dobilo v g. prof. Zafoišniku pod stvojo streho mladostno agilnega glasbenega veščaka, ki bo zavodu doprinesel neprecenljivo vrednoto — poglobljeno gojitev glasbe. Da ne omenjam obče pomembnosti glasbe za vzgojo, naj poudarim tu še drug moment, ki je važen za zavod, kjer se gojenci pripravljajo predvsem za duhovski poklic. Ta mladina, ki bo v svojih dijaških letih živela tako intimno glasbeno življenje, bo brez dvoma šla na svojo poklicna življenjsko pot s polnim razumevanjem in veseliem do glasbe. Kako tesno pa je slovensko župnijsko in versko življenje povezano z glasbo, zlasti s petjem, tega ni treba posebej dokazovati.
Omenjeni večer nam je po svojem odlično izbranem sporedu in po celotnem načinu izvedbe dal zagotovilo, da smemo na te bogate sadove glasbene vzgoje trdna upati. Saj so se vrstile na Gporedu skladbe, ki so nas z imeni avtorjev presenečale — Palestrina, Gallus, Haydn, Mozart, Lotti i. dr. Tudi prof. Zafošnik je prispeval dve zelo bčuteni in pevni pasijonski skladbi. Vse to niso bile preproste pesmi, ki bi jih običajno pričakovali od mladinskega zbora, bile so skladbe, ki stavijo na pevca velike glasovne in nič manjše muzikalne zahteve. Razumljivo je, da moramo z eno ali drugo neskladnostjo in pomanjkljivostjo še računati pri takšnem prvem nastopu; vendar je bila izvedba za ta, ne povsem homo.gen zbor presenetljivo dovršena. Intonacija zelo čista, cclo na najbolj kočljivih mestih neprisiljeno izglajena, marveč v veliki meri doživeta. V izreki so bili pevci jasni in razločni. Preko vseh težkoč so pozorno in sigurno sledili pevovodji. Zalo je tudi petje ubrano zvenelo. Čutili smo, s kakšnim oči-vidnim veseljem in navdušenjem je zbor izvajal vse te skladbe, ki so bile zanje povsem nov svet.
Iz vsega, kar so nam in kakor so nam vneii in mladi pevci zapeli, si prav lahko še mnogo
obetamo In samo želimo, da bi se nam zopet oglasili čimprej in za čim širšo javnosti	Bb.
Drugi celjski kulturni teden
V času od 29. aprila do 8. maja 1939 ho v Celju »II. Celjski kulturni teden«, ki bo obsegal naslednje prireditve: I. Kolektivno razstavo akad. slikarja prof. Alberta Sirka. II. Komorni večer slovenskih skladateljev: bratov Ipavcev, O. Deva, V. Mirka, R. Savina, A. Schwaba in drugih. Program bo izvajal slovenski vokalni kvintet iz Ljubljane. III. Literarni večer mariborskih književnikov: dr. M. Šnuderl, M. Kranjec, I. Potrč, A. Ingolič, dr. I. Dornik, B. Rudolf in drugi. IV. Koncert mladinskega zbora Glasbene Matice v Celju pod vodstvom Cirila Preglja in s sodelovanjem sopra-nistinje Marjance, dr. Kalanove in pianistke prof. Mirce Sancinove. — K prireditvam bo izdal odbor lično brošuro, ki bo obsegala sporede vsega tedna in več informativnih člankov o sodobnih pripovednikih severne Slovenije, o slikarju Sirku z reprodukcijami njegovih del, o mladinski glasbi itd Brošura je namenjena obiskovalcem CKT, pa tudi sicer se bo razširjala in bo imela vselej aktualno vsebino.
Letos nastopa ta celjski kulturni teden pod okriljem Mariborskega umetniškega kluba ter tvorijo častno predsedstvo naslednji gospodje in gospe: višji svetnik Emil Lilek, Ela dr. Kalanova in dr. Maks Šnuderl, delovni odbor pa predstavljajo predsednik prof. dr. Pavel Strmšek, tajnik Bogomil Gerlanc in blagajnik Ciril Saclar. Želimo, da bi tudi letošnji drugi celjski kulturni teden prikazal štajersko kulturno tvornost v čim popolnejši luči ter da bi dal novih pobud za kulturno ustvarjanje v našem podeželju.
Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani l
Pavešičevi polemični članki o čakavščini. — Franjo Pavešič je svoj čas objavljal v »Obzoru« polemične članke o čakavščini proti pesniku Vladi-mirju Nazorju in drugim. V glavnem je teh člankov prava študija o nastanku in odmiranju čakav-ščine ter so zanimivi za vsakega, tudi za tiste, ki so jih v »Obzoru« že brali, kajti zdaj izhajajo brez cenzure in popravljeni. Naslov brošuri je: Duša i lijelo čakavšline ter jo je iiuul časopis »Primorje« na Sušaku.
Kakor skuša človeštvo prodreti čim višje v ozračje, tako ga mikajo tudi morske globine, ki skrivajo še veliko neznanega življenja in bogastva. Najnovejše uspehe v teh poskusih je dosegla Amerika, kjer sta dva inženirja iznašla nove potapljaške naprave. Prvi, Maks N o h 1, je 6vojo napravo preizkusil v Michinganskein jezeru. Prodrl je v globino 12(i metrov in s tem prekosil rekord ame-rikanske vojne mornarice, ki je prodrla doslej v globino 102 metra. Nohlova naprava je namenjena poklicnim potapljačem za raziskavanje in dviganje potopljenih ladij oziroma zakladov iz njih. Je zelo mehka in se potapljač v njej lahko gibije. Opremljena je z aparatom za dihanje, da potapljaču ni treba po posebni cevi dovajati svežega zraka. Vdihalni aparat vsebuje 80% helija in 20% kisika ter omogoča 15 ur dihanja pod morjem, kar je silna prednost Nohlove iznajdbe.
Inž. Cyril Bauman pa je svojo iznajdbo posvetil znanstvenemu raziskovanju morskega dna. Svojo potapljaško obleko je preizkusil pri New Jerseyu in se je potopil v globino 800 m. Tudi on ima samostojne naprave za dihanje, da je potapljač glede dihanja na morskem dnu neodvisen od površja in je s površjem zvezan samo po vrvici za signale in vrvi za spuščanje in dviganje. Njegova naprava je bolj masivna in trdna, ker mora premagovati večji pritisk vode nad seboj. (Na sliki: inž. Baumann, ko ga »oblačijo« v njegov podmorski oklep.)
Š I* O M T
Šport zadnje nedelje
Domače ligaške tekme
SK Ljubljana : BASK (Belgrad) 2:0 (1:0). BSK : Hajduk 2:0 (1:0). Hašk : Gradjanski 1:1 (1:1). Jedinstvo : Slavija (S) 2:2 (2:0). Zemun: Slavija (V) 1:0 (0:0).
Tabela bo jzgledal	a do prihodnje				nedelje takole:	
1. BSK	20	15	3	2	61:14	33 točk
2. Gradjanski	20	13	3	4	48:15'	29 „
3. Hajduk	20	11	4	5	50:28	26 „
4. Jugoslavija	20	11	4	5	36:23	25 „
5. Hašk	20	9	5	6	39:26	25 „
6. Jedinstvo	20	8	3	9	34:8	19 „
7. Slavija	20	7	4	9	32:38	18 „
8. Bask	20	5	6	9	23:34	16 „
9, Ljubljana	20	6	4	10	20:37	16 „
10. Gradjanski (S)	20	6	2	12	26:53	14 „
11. Zemun	20	4	3	13	18:57	11 „
12. Slavija (V)	20	4	2	14	22:46	10 „
Drug domači nogomet
SK Železničar : SK Kranj 1:3 (1:1).
SK Maribor (jun.) : SK Rapid (jun.) 0:0.
ŽSK Hermes : L SSK Maribor 2:2 (2:0).
čakovečki SK : SK Celje 2:1 (2:1).
SK Jugoslavija (ml.) : SK Olimp (ml.) 3:2 (1:0).
Inozemski nogomet
Francoski nogomet Excelsior : 01impique Lille 1:1, Strasbourg : Havre 3:1, Rouen : Roubaix 0:0. Druga divizija: Stade Rennais : Dieppe 2:0, Reims : TouLouse 1:1, Colmar : Arras 1:1, Ales : Niče 1:0, Valencicnn-es : Mulhouse 2:1, Charlevidle : Hautmont 4:2, Dunkerque : Girondins 1:0, Cap : Troyes 1:0, Nimes : Monlpelier 1:0, Boulogne : Longwy 6:0.
Italijanski nogomet: Prva divizija: Milano : Liguria 1:0, Juventus : Novara 1:0, Triestina : Lazio 2:0, Lucchese : Bologna 1:1, Modena : Livorno 3:2, Roma : Bari 2:0, Napoli : Genova 2:0, Ambrosiana : Torino 1:1. Na prvenstveni tabeli še vedno krepko vodi Bologna s 36 točkami, drugi je Torino, ki ima 33 točk,
Izbirni miting lahkoatletov za dvoboj z Julijsko Krajino
Na ljubljanskem Stadionu so bile izbirne tekme slovenskih lahkoatletov, ki nastopijo 29. in 30, aprila v Trstu proti Julijski Krajini. Kljub temu, da tekališče še ni bilo urejeno in da smo šele v začetku sezone, so bili doseženi kar zadovoljivi rezultati, ki jih prinašamo v naslednjih vrsticah:
Tek na 100 m:
1. Cirič, Ilirija 11.6; 2. Skušek, Primoije 11.7; 3. Polak, Primorje 11.8.
Tek na 400 m:
1. Pleteršck, Primorje 52.8; 2. Poljšak, Primorje 54.9.
Tek na 800 m:
1. Nabernik, Primorje 2.02; 2. Košir, Planina za prsa, 3, Muravs, Železničar 2.06:8.
Tek na 1000 m:
1. Kvas, Ilirija 35.34 ena petina; 2. Pere, Primorje 36.10 tri petine; 3. Glonar, Ilirija 36.29 štiri petine.
Skok v višino:
1. Bratovž, Ilirija 175 cm; 2. Polak, Prilorje 170 centimetrov; 3. Marek, Primorje 170 cm.
Skok ob palici:
1. Kosec, Primorje 3.21; 2, Zupančič, Planina 2,80 m.
Skok v daljavo:
1. Klinar, Planina 6,09; 2. Lončarič, Maraton 5,97; 3. Lajko. Litija 5.89.
Triskok:
1. Smolej, Planina 12.51; 2. Loočarič, Maraton 11.89; 3. Lozar, Planina 11.59.
Met krogle:
1. Klinar, Planina 12.95; 2. .Hlade, Železničar 12.39; 3. Jeglič, Planina 12.15.
Met kladiva:
1. Gujznika, Železničar 38.04; 2. Hlade, Železničar 36.27 ; 3. Jeglič, Planina 32.93.
Met diska:
1. Klinar, Planina 37.42; 2, Jeglič, Planina 36.47; 3. Hlade, Železničar 36.28,
Met kopja:
1. Vehar. Ilirija 43.05; 2. Klinar, Planina 42.26; 3. Vukšinič, Ilirija 41.30.
Cross-country za prvenstvo zagrebške podzveze
Na 5 km dolgi progi in ob slabi organizaciji si je prvenstvo Hrvaške v cross-countryju pridobil Slovenec Kotnik Jože v času 14:48.8. Kotnik je sedaj — kakor jc znano — član zagrebške Concordie.
Cross-country kolesarjev v Zg. Šiški
Tekmovalci so bili razdeljeni v tri skupine in so dosegli tele rezultate:
Glavni: 1. Žerjal Oskar (DKSK Edinstvo), 2. Premk Pavle (ŽSK Hermes); 3. Štibernik Franc (Edinstvo). Četrti glavni tekmovalec je bil Hermežan Peternel Janez, ki pa je v gozdni progi zlomil sprednje kolo.
Juniorji: 1. Grabnar Franc (Hermes); 2,
Gregorič Jože (Edinstvo); 3. Šibila Alb, (Edinstvo),
Novinci: 1. Berlič Vlado (Ed); 2. Trobec Fr. (Ed.); 3. Prestov Met, (Ed,).
Triglavski dan
Na letošnjem triglavskem dnevu je bil izveden veleslalom, ki je bil dolg 2 in pol km ter je imel 500 metrov višinske razlike in 17 vratic. Posamezniki so se takole plasirali:
1. Mayer Gustl, Nemčija 1:51, 2. Haberle Ernest, N 2:06.8, 3. Vorthofer Alfons, N 2:08.2, 4. Žvan Alojz, ASK Gorenc 2:09, 5. Funtek Anton, TK Skala 2:09.8, 6.—7. Steinvvcnder Walter, N, Lukanc Slavko, SK Tržič 2:10.
Dame: 1. Schrottenbach, N 2:58.6, 2. Heim Erika, TK Skala 3:22, 3. Ažman Marjana, SK Poljana 5:38.
Prvenstvo Slovenije v table-tenisu
Turnir je priredila Mladika. Navajamo samo finalne borbe:
Finale: TTC (Zagreb) : Urania (Zagreb) 2:3.
Vrstni red moštev: 1. Urania (Radkovič, Teliš-man; 2. TTC (Dolinar, Blaži); 3. in 4. Hermes I (Marinko, Horvat), Hermes II (Djinovski, Scagnetti).
Single seniorjev: 1. Dolinar Žarko, 2., 3. in 4. Marinko, Blaži, Radkovič.
V dvoje seniorji: 1. Dolinar Blaži, 2. Marinko : Weisbacher, 3. in 4. Belak 3 Strojnik, Radkovič : Telišman.
J uni ori 1 : 1. Bubanovič (Urania), 2. Trampelič D. (Urania), 4. Valkovič (Mladost).
Nov svetovni rekord je postavil Italijan Taruffi
v enourni vožnji na cesti Bergamo-Brescia. Na svojem Gilera-motorju je dosegel Taruffi hitrost 205 km na uro in je potolkel dosedanja rekorda na 195 in 197 km, ki ju je sam branil. Ob tej priliki je potolkel tudi svoje svetovne rekorde na 50, 100 in 200 km in je zboljšal rekorde na 50 in 100 milj.
Iz mariborskega biciklističnega in motociklističnega športa
Maribor, 16. aprila.
Snoči sta se vršila v Mariboru občna zbora dveh športnih klubov, ki se bavita s kolesarskim in motociklističnim športom. V Narodnem domu se je vršilo nadaljevanje pred 14 dnevi prekinjenega občnega zbora
kolesarskega kluba »Perun«.
Tudi nadaljevanje občnega zbora se je vršilo v znamenju borbe med motociklistično in kolesarsko sekcijo v klubu. Razpravljanje med obema taboroma je bilo zelo napeto in mestoma zelo burno. Končno pa je prišlo do tega, da so motociklisti vstali ter korporativno zapustili občni zbor, na katerem so potem odločali samo kolesarji. Za predsednika je bil izvoljen Illebš, prvi podpredsednik Franjo Kumerc, drugi podpredsednik Ungar, tajnic Močivnik, blagajnik Nardin, tehnični referent Šibenik, odborniki: Kranjc, Vidmar, Štefanec, Stupan in Junker. Revizorji Jarec, Jelinek in Pli-beršek. Članarina se je določila za motocikliste in kolesarje na 12 din letno. Klub je izvolil Hlebša za častnega predsednika. Klub bo imel letos 20-letnico, ki jo bo proslavil z večjo kolesarsko prireditvijo.
»Motoklub Maribor« je imel občni zbor v Veliki kavarni. Vodil ga je predsednik Salamon. Klub ima letos 15 letnico obstoja. Tajniško poročilo je podal Voršič, blagajniško pa Simonič. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednik Salamon. Klub bo priredil ob priliki Mariborskega tedna krožno cestno dirko Maribor-Kamnica.
—- Dolžnost vsake žene je( da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo. _Ogl. reg. S. br. 30474/35._
Vesti športnih zvez, klubov in društev
Plnninri smučarji! Ko v dolinah že krepko poganja pomladansko cvetje, je visoko v planinah Sc mnogo s n c/i u. ki nudi planincu obilo užitka. Staničeva Unča ju oskrbovana do 1j. maja, sedaj je še preko dva metra snega v okolici to poHtojankc. Dostop jc iz Mojstrane skozi Zgor. Krmo; primerno jc, da se predhodno oglasilo pri gorskem vodniku Lahu v Mojstrani zaradi uporabe zasilnega zavetišča v Zgor. Krmi. V Savinjskih planinah pa sta oskrbovana Poni nn Korošlci in Doni na Okrešlju, kjer jo Sc ludi dovolj snega za ugodno smuko Podrobne informacijo dobito v pisarni PSI), I.jnbljnna, Aleksandrova cest« 4/1.
Bnloarsk i ptanlncc akademski slikar g. Tavel Franealiski, ki biva sedaj v Sloveniji, jo napravil številno akvarele iz Savinjskih planin in iz Bohinjskega kola. Navedoue, svoje slike bo pokazal planincem članom SPI) v nrripl.in, dne Ki. t. m. predpoldne v Jakopičevem navil ionu v T. lubt I n nI. Planinci pridite v čim večjem številu ua zanimivo razstavo (|dinstvcuih pla-niuskih slik.