Papež Slovanom. Prctckli mesec je prejel sv. Oče o priliki 10501etnice smrti sv. Metoda v posebni avdienci upravo in člane vseh slovanskih cerkvcnih zavodov v Rimu, in sicer hrvatskega zavoda sv. Hieronima, čehoslovaškega zavoda »Nepomutianum«, poljskega papeškega zavoda, ruskega zavoda sv. Terezije od Deteta Jezusa, ukrajinskega zavoda sv. Jozafata in poljskcga cerkvenega instituta. Bilo jih je toliko, da so bili porazdeljeni v petih dvoranah. Sv. Oče je šel skozi vse dvorane ter nudil vsakemu apostolski prstan v poljub. Mcd obhodom je pevski zbor sv. Jozafata prepeval primerne pesmi. V nagovoru, ki ga je imel sv. Oče, je poudaril, da blagoslavlja ves slovanski svet, vse slovansfce narode, tisto, ki so vdani in zvesti Apostolski stolici, fcakor tudi tiste, ki so na žalost loCeni, toda ne oropani potov, ki vodijo k vrnitvi. Ko je sv. Oče ikončal svoj govov, je zaželel slišati šo eno slovansko pcsem. Ko so mu jo zapeli, sc jc poslovil od navzočih s pozdravom v poljskcm jeziku: »Hvaljen Jezus!« Proti framasonom. V Franciji sc vršijo številnc demonstracije proti framasonom in njihovcmu škodljivemu vplivu na javno življenje. V mestu Metzu je govoril vodja francoske Katoliškc akcije grof Castclnau ter ostro obsodil framasonsko delovanje. Na zborovanju v mestu Rouenu so govorniki pcmdarjali, da sc vrši brezbožniška agitacija vzporedno s framasonsko agilacijo. V svetovni vojni je dalo 1464 redovnikov In 226 redovnic svoje živIjenjc za francosko domovino. In vondar jim Francija za to še ni izkazala hvaležnosti, iker redovništvo na Francoskcm nima tistih pravic, ki mu grcdo. Da jih ne dobi, je glavna krivda pri framasonstvu, «lci nesramno agitira in stmpeno hujska proti katoliškemu redovništvu. Na Portugiškem pa je država sama začela a'ccijo proti framasonstvu. Izdala je poseben zakon zopcr to tajno družho in njcno razdiralno dclovanje. Ta zakon me4>--4«igirn določa, da. ne sipŁ bi.ti noLen državni uiadnilc, profeS^r, učitclj in sploh nobea državni namešScnec član framasonsike ložc. Vsak mora s prisego potrditi, da ni član te organizacije ter tu- tli nikdar ne bo postal. Posnemanja vredno tudi v naši državi, kateri framasonstvo s svojim široko-razprcdenim delovanjeiii stokrat bolj škoduje, kakor pa tiste organizacije, zoper katere se bori dvžavna oblast.