Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman veljfi: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. ? administraciji prejeman vel j d: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. '20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzeinši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev. ±2.
V Ljubljani, v soboto 16. januvarija 1886.
Letnik XXV.
Deželni zbor kranjski.
(XV. seja, 1 6. j anu v ar i j a.)
Prebere in potrdi se zapisnik zadnje seje, potem se razdeli došle peticije. Poročilo gospodarskega odseka o nadzorovanji živinskih sejmov, ki ga objavljamo na drugem kraji, se vzame brez ugovora na znanje. — Glede pomoči zoper cigane dr. Samec v imenu gospodarskega odseka poroča o dotičnem poročilu deželnega odbora, ki zboru naznanja, da so se sklepi slavnega deželnega zbora dne 18. oktobra 1884 glede pomoči zoper cigane naznanili visoki c. kr. deželni vladi, ktera je vsled tega svojim podrejenim oblastvom izdala ukaz dne 10. aprila 1885, štev. 2808, ki se glasi:
»Zadnji čas slišale so se zopet mnogotere pritožbe, kaj da vse počenjajo druhali ciganov ali posamezni cigani po deželi, tako da se je že deželni zastop sam o tej zadevi posvetoval ter vladi dotične svoje želje na znanje dal.
Da se kar največ mogoče zadržuje nadlegovanje ciganov, opomniti mi je c. kr. okrajno glavarstvo na dotične o tej zadevi izdane mnoge ukaze, da se natančno po njih ravna, in posebno pa še ukreniti sledeče:
1.	Kar set iče onih ciganskih trop, ki prihajajo iz tujih dežel na Kranjsko, je ukreniti, da se takoj nazaj iztirajo, kakor hitro se zasačijo, eventuelno zadrževati je že njihov prestop čez mejo, in v tem obziru opozarja se posebno na tukajšnje ukaze dne 6. junija 1851, štev. 5010, in dne 28. avgusta 1869, štev. 6127, potem dne 21. maja 1873, štev. 3739.
Ker je za to treba najkrepkejšega sodelovanja c. kr. žandarmerije, izdalo je že c. kr žandarmerijsko poveljništvo potrebne ukaze podrejenim žandarmerij-skim postajam.
2.	Kako je ravnati s cigani, na Kranjsko pristojnimi, kadar se primejo, je važno to, da so dotični, ki imajo ž njimi službeno opraviti, o njihovi
pristojnosti natanko podučeni, ker nikakor ni vse eno, ali je cigan (ciganska tropa), ki se je zasačil pri nepostavnem dejanji, v tisto občino ali v tisti okraj pristojen ali ne.
0.	kr. okrajnemu glavarstvu pošlje se v privitku od c. kr. žandarmerijskega poveljništva sestavljen izkaz vseh na Kranjsko pristojnih ciganskih družin v lastno porabo in v to svrho, da ga na znanje dii svojim podrejenim občinam, žandarmerijskim postajam in sodnijam.
3. Kar se tiče izdajanja potnih legitimacij v okraj pristojnim ciganom, izdajati je take legitimacije le onim ciganom, kterim se dozdaj ni moglo ničesar očitati, in ki se morejo izkazati s poštenim zaslužkom.
Zaradi poročila na c. k. ministerstvo notranjih stvari, v katerem bi se seveda tudi moralo poročati o spremembi odgonskih postaj v naturalne hranilne postaje in o napravi delavniških kolonij, obrnil se je pa c. k. deželni predsednik dalje na deželni odbor, da bi mu v tem vprašanji stavil določene iu utemeljene predloge, ker le v tem slučaji bilo bi mogoče vpeljati obravnavo v tacih, od deželnega zastopa stavljenih nasvetih. Dalje izdalo je tudi c. kr. deželno žendarmerijsko poveljništvo glede ciganov primerne ukaze vsem podredjenim oddelkom in to naznanilo deželnemu odboru.
Konečno poročevalec predlaga:
»Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	marg. št. 9. §. 11 se vzame na znanje; visoko pravosodno ministerstvo pa se vnovič naprosi, da blagovoli pri podrejenih sodiščih vplivati na to, da ona pri obsojanji ciganov izrekajo na to, da se izročajo posilnim delavnicam.
2.	Visoka vlada so v novič naprosi, da konskri-bira vse po deželi se nahajoče ciganske rodovine in posamezne cigane in dožene njih domovinstvo".
V splošnji obravnavi govoril je najprej poslanec Hren, ki je omenjal faktorjev, ki so poklicani ljudem pomagati zoper cigane ter naznanjal, da hoče
v posebni obravnati nasvetovati nektere premembo odsekovih predlogov.
Drugi je govoril poslanec Pfeifer tako-le:
»Slavni deželni zbor!
Mnogo se je že govorilo, ugibalo in sklepalo po raznih zborih kako se znebiti nadležnih ciganov — do sedaj je vse prizadevanje prazno ostalo; vedno še zdihuje naše mirno prebivalstvo pod ciganskim jarmom.
Največ ciganov — kakor razvidim iz izkaza tukajšnjega žandarmerijskega poveljništva in kar znam tudi iz lastnega opazovanja — nahaja se v mojem volilnem okraji, zlasti v Novomeškem, ki je pravi ,.eldorado" ciganov. (Dobro!).
Po omenjenem izkazu so sicer cigani brez premoženja, imajo pa »patente" za nekoliko izmišljeno obrtnijo, s ktero si vsaj navidezno prislužijo kruha, V resnici seveda ne dalajo nič; po tem izkazu so: gorenjski in notranjski cigani muzikalični, potikajo se kot godci od sela do sela, med tem ko dolenjski cigani zelo obrajtajo konjsko kupčijo, ki jim zlasti ob sejmovih na hrvaški meji napolnuje prazne bi-sage; te vrste cigani so najbolj nevarni kmetskemu imetju, kar cela tropa jih pride z sestradanimi konji vred, ki ubogemu kmetu vrtove in košenica popasejo; med tem pa lazijo ciganski otroci nd hiša do hiše moledovaje kruha, krompirja, špeha itd.; čez vse nadležne so pa črno-rujave ciganke, ki se ne puste z lepo odpraviti — nikdar nimajo dosti, prej so se še zadovolile s kakšnim čikom, sedaj so že bolj razvajene, zahtevajo cvenk ingroš; tudi ve-deževajo lahkovernim ljudem, ktere na ta način opeharijo za marsiktero srebrno petico.
Tako nadlegujejo cigani na deželi ubogega kmeta, kterega položaj, zlasti v samotnem kraji, je silno težaven, odkupiti si mora cigana z vsem, kar ima pri hiši — ako bi ga odgnal, bati se je maščevanja, ktero neugasljivo tli ciganu v srcu.
IJa tudi prve vrste cigani — muzikalični — niso tako pohlevni, tako nedolžni, kakor utegno
listek.
Zadnji samotar.
Izviren zgodovinski roman.
(Spisal Podvig en j s k i.)
(Konec.)
Zdaj pa še nekaj. Ko je bil Damijan umorjen, ostala je Leonora, sestra njegova, sama na Vignji. Morali so iskati zeta, ta je bil sedanji župan Štanjelski, Pavel, ki je iz bogate hiše v S. prestopil na Vigenj. Trije fantje so se mu rodili, ostal je živ le eden, mlajši, namreč Vekoslav. Ko je Vekoslav vzrasel in razcvetel se v zalega mladenča, zmišljal sem se, kako bi zamogel na njem popraviti hudodelstvo, ktero sem na Vigenjski hiši učinil. Roženkranska bratovščina v Štanjelu dala mi je priložnost, da sem se izmislil, rekel bom, na smel način to z vrši ti. Julijeta s pod Skale je sem zahajala kot voditeljica društva in tudi k sv. Gregorju hodila je večkrat molit za mrtve. Rodila se mi je v srci misel: To bom zvezal z Vekoslavom. Da, g. Poljanec, kar se je pred tednom veselo obhajalo pod Skalo in na Vignji, to je, reči smem, moje delo: Vekoslav in Julijeta bi se ne bila nikdar združila brez mene. To pa naj vam razodene Vekoslav natančniše, vem, da bo rad storil, recite mu, da je bila moja želja. Tudi povejte mu vse, kar sto zdaj zvedeli od mene, recite, da sem ga prosil od-puščenja pred smrtjo, naj ne preklinja mojega spomina. Dva dni po poroki me je sicer z Julijeto
obiskal, a nisem upal razodeti se mu, začeti sem hotel, a jezik mi je zastal. Zdaj pa odpotovala sta v Italijo, nebo naj ju spremlja in siplje jima po poti, koder bodeta hodila, cvetja, naj čuje nad njuno glavo. Zdaj pa, o dobri Bog, ko vidim zedinjen Vigenj s Skalo, ko si mi dal počakati vsaj to tolažbo na svetu, zdaj oprosti mi duha od te telesne ječe, da se spnem tebi v naročje. Grešil sem dosti, a imej usmiljenje, ker tudi trpel in jokal sem dosti."
Tako konča starček, solzica mu zalije oko, obriše si jo s komaj vzdignjeno roko; potem se pa spet upehan nasloni na svoje revno ležišče,
»Nekaj še, oče Hostnik, mi je naročil Vekoslav", spregovori g. Poljanec, iu izvleče iz žepa list ter nadaljuje:
To pismo pustil je bivši gospod Luka od Volkov Vekoslavu, poslušajte:
Preljubi Vekoslav! Ta dan pred, ko si imel pripeljati s pod Skale na Vigenj svojo izvoljeno Julijeto, bil sem na Vignji, dvomeč ali bi hotel čakati ter osebno na kolenih prositi te odpuščenja. Toda slaba vest in spomin na prevelika zla, ktera sem ti prizadel, odvzela sta mi pogum, nisem se drznil stopiti ti pred oči. Zbežal sem, a v slovo napisal ti ta list, kjer to s skesanim srcem prosim, da zabiš, kar se je zgodilo; saj Bog je vse obrnil v tvojo srečo; ker je bil on tako dober, bodi usmiljen tudi li in odpusti mi moje pregrehe. Da tem lože to storiš, naznanim ti v slovo, da sem sklenil stopiti v red trapistov, edino pribežališče tolikim
grešnikom, kakor sem jaz. Razodel nisem tega še nikomur, ker če zvedo dosedanji moji zavezniki o tem sklepu, gotovo ne uidem njihovi maščevalni roki. Zatoraj moram daleč daleč proč od tod. Grem najpred v Marsilijo, potem upam, da me moji prihodnji viši spravijo v Afriko, kjer hočem v solzah in pokori skleniti življenje, ktero mi še ostaja. Moli za-me, Vekoslav. Še enkrat: Odpusti!	Luka."
Ko gospod Poljanec prečita, se starčku spet napolni oko s solzami, ki se kmalo udero po velem lici, bile so zadnje solzice, a med vsemi najslajše.
»O dobri Bog, ki ne zavržeš prošnje svojih nevrednih služabnikov!"
Tretji dan pozneje proti večeru zvonil je edini zvonček pri sv. Gregorji, a zvonil je nenavadno močno, kar je kazalo, da ga ne zvoni več stara šibka roka samotarjeva. In res, kmalo prikaže se po cesti od Braniške strani črn križ, kterega nese satn Cene z Vignja, ves preprežen s črno-belimi trakovi, kakor so ga doma, prav po mestno, opravili. Za njim pa nenavadno velika množica starih in mladih. V sredi neso štirje možaki rakev, pred ktero vidimo gospoda Poljanca z drugima dvema duhovnoma. Za rakvijo so ženske, med njimi ena zadnjih je ona huljasta Valetova, ki se je ravno obrnila k svoji enako stari družici ob strani, rekši:
»Dosti je trpel na tej zemlji oče samotar, Bog mu daj plačilo v nebesih."
»Amen", pritrdi druga.
marsikdo misliti; pod varnim krilom potnega lista (legitimacije) stikajo iu ovohajo vse, kjer bi za cigansko mavho kaj pripravnega bilo — nič ni varno pred njim.
Po mojem mnenji se ne bi smel dati potni list nobenemu ciganu, ker ga zlorabijo, da beračijo in vse oblazijo, ter na ta način raznašajo nalezljive bolezui — kakor se je to zgodilo pred par leti v Krški občini, po kteri so s slamo zatrosili cigani bolezen med živino; iz tega obzira in ker so nepoboljšljivi »uzmoviči" treba je ciganom brez izjeme tudi strogo zabraniti obiskovanje sejmov.
Sedaj nastane vprašanje, kaj hočemo s cigani pristojnimi v našo deželo?
Kakor proti trtni uši, tako tudi proti ciganski sedaj ni prave pomoči — razun če bi se rabilo radikalno sredstvo, vse cigane iztirati iz naše dežele, kakor se je to zgodilo 1. 1744 ob času Marije Terezije in 1. 1782 pod cesarjem Jožefom II.
Take temeljite rešitve ciganskega vprašanja sicer danes no nasvetuje gospodarski odsek, vendar pa nekoliko olajšati namerava cigansko breme s tem, da cigane potakne v posilno delavnico — jest sicer „a priori" nisem proti taki naredbi, imam pa pomislek, da bi se našim poštenim obrtnikom na ta način krajšal zaslužek, na drugi strani pa naši deželi naložilo preveč stroškov, ker so po mojem mnenji vsi cigani zreli za posilno delavnico — cigan ostane Cigan.
Morebiti bi bilo bolje, če se v posilni delavnici v zavodu Marianum ali Vincentinum odredi in pripravi poseben prostor, poseben oddelek, kamor bi se oddali ciganski otroci, da se tam poduče v vero-nauku in drugih potrebnih znanostih, ker pri svojih stariših ne najdejo dobrega izgleda, ampak se le navadijo postavati in lenobo pasti; odraščeni cigani pa naj bi se poslali v Bosno in Hercegovino — (kakor se je nasvetovalo če se ne motim v Nižje-avstrijskem dež. zboru) — da bi tam namesto hrabrih sinov naše zveste armade nadelavali in popravljali ceste. (Dobro!)
S postavami, kako,- so se sklenile leta 1871, 1878 in 1885 proti delomrzlim ljudem, kterim pripadajo tudi cigani, bo težko doseči zaželjenega vspeha zlasti ciganom nasproti; sicer se v § 4 poslednje postave lahko in lepo bere, da treba takim postopačem odkazati primernega dela — to ni povsod lahko — kdo bo odkazal primerno delo ciganu na deželi kje v samotnem kraji, kdo se prepiral z lenim ciganom, ki se bode vedno izgovarjal, da ne umeje tega ali onega dela itd.
Ce bi se pa posrečilo po nasvetu gospodarskega odseka prisiliti cigane k delu na prostem v naši deželi, kterega se nikdar ne zmanjka: imamo vravna-vati deroče reke, pogojzdevati kras, osušiti močvirja, graditi in vzdržavati ceste itd., potem bodo naši volilci nekoliko lahkeje dihali, kar jaz želim iz vsega srca in gotovo vsi moji tovariši. (Dobro!)
(Konec prih.)
JVurizorovanje živinskih sejmov.
V četrti seji deželnega zbora kranjskega dne 23. septembra 1884 sta poslanca gg. Pfeifer in Samec priporočala, da naj bi nadzorovanje živinskih sejmov vsaj v normalnih časih zvrševali cenejši zvedenci, n. pr. mesoogledniki in domači živinozdravniki, in sprejeta je bila naslednja resolucija:
»Slavna c. kr. vlada se naprosi, da odpravi nadzorovanje živinskih sejmov po c. kr. živinozdrav-nikih, celo pa tedaj, ako ni nikjer, niti v deželi, niti zunaj dežele živinske kuge."
Ta 'sklep deželnega zbora je deželni odbor, kakor je razvidno iz letnega poročila § 3., št. 8, visoki c. kr. deželni vladi naznanil dne 12. dec. 1884.
Dne 16. decembra 1885 je izročilo visoko deželno predsedstvo v imenovani zadevi svojo noto z dne 15. decembra 1885 št. 3368/pr. deželnemu odboru, deželni zbor pa je v svoji VII. seji letošnjega leta sklenil, da se ta nota izroči gospodarskemu odseku v pretres in poročanje.
Ker slavna vlada v tem dopisu pripoznava vte-meljnost in opravičenost glede nadzorovanja živinskih sejmov od slavnega zbora storjenega sklepa, in ker bode marsikoga zanimalo poizvedeti, v koliko jo visoka vlada vstregla želji deželnega zbora, se imenovani dopis v posnetku v to poročilo sprejme.
Visoko deželno predsedstvo je vsled deželno-zborskega sklepa glede nadzorovanja živinskih sejmov
opozorilo okrajna glavarstva na § 9. zakona zoper živinsko kugo, v kterem je rečeno, da se imajo samo važnejši in večji živinski sejmi eventuelno po okrajnihživinozdravnikih nadzorovati. Ta miglej se je moral dati okrajnim glavarstvom zarad tega, ker se je lahko pripetilo, 'da so.c. kr. živinozdravniki tudi majhne živinske sejme obiskovali in so bili stroški tega nadzorovanja — posebno pri oddaljenih sejmskih krajih, ako so se zaračunavali po tarifi, visoki in niso bili v nobeni razmeri z dohodki od dotičnih sejmov.
„S tukajšno naredbo iz dne 9. julija 1882 št. 5669 ni bila občinam naložena dolžnost, privzemati okrajne živinozdravnike, ako se v uradu ne pogrešajo, za nadzorovanje živinskih sejmov, ampak bilo je to samo dopuščeno." Glede stroškov za nadzorovanje se je okrajnim glavarstvom povedalo, naj delajo na to, da se okrajni živinozdravniki s tistimi, ki imajo pravico do sejmov, po privatni poti dogovorijo. Okrajnim glavarstvom se je tudi naložilo poizvedovati, kteri sejmi se imajo smatrati važnimi in poročati, kako bi se zamoglo nekterim sejmskim občinam nadzorovanje sejmov z ozirom na velike stroške olajšati. Ob enem pa se je tudi okrajnim glavarstvom namignilo, da se sme takim občinam, ki so daleč od sedeža okrajnih živiuo-zdravnikov, dovoliti, privzemati za nadzorovanje sejmov tudi druge v občini stanujoče zdravnike in živinske kovače, za nadzorovanje manj važnih sejmov celo skušene in premožnejše živinorejce.
To so v bistvu določbe iz citovanega dopisa visokega deželnega predsedstva. Razvidno je, da se je sejmskim občinam breme za nadzorovanje živinskih sejmov precej olajšalo in tako vsaj deloma vstreglo želji slavnega zbora. V interesu sejmskih občin je, da hitro zved<3 zarad nadzorovanja sejmov veljajočo naredbo visokega deželnega predsedstva. Zarad tega bode deželnemu odboru skrbeti za to, da interesovane občine kmalo zvedo, kako ta za-nje važna zadeva zdaj stoji.
Gospodarski odsek toraj predlaga letos:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Marg. št. 8. § 3. A. letnega poročila in nota visokega deželnega predsedstva iz dne 15. decembra 1885 se z dovoljstvom vzame na znanje in se deželnemu odboru naroči, da obsežek tega dopisa vdeleženim občinam naznani.
Politični pregled.
V Ljubljani, 16. januvarija.
Ufotranje dežele.
Sedež nemškega „8chulveretna" nameravajo njegovi patronje z Dunaja v Berolin premestiti. Naj bi ga le; to bi bila za Avstrijo terna, da bi jo bilo veselje videti. Prvič bi se »Schul-verein" potem laglje po celi Avstriji v korenu zatrl, ker bode društvo inostransko, če tudi njegovi pa-troni mislijo, da se bodo pogina na ta način izognili. Drugič se bode s tem tudi tistim prav temeljito dokazalo, da je »Schulverein" nemško politično društvo, ki Avstriji grob koplje, kteri do sedaj tega še niso hotli verjeti. In tretjič bode se pa s to preselitvijo očitno dokazalo, na čegav račun da nemški „Schulverein" dela. Vsakdo ve, da se delavec ob času hude ure ali ob drugi nevarnosti navadno le k svojemu gospodarju zateka. »Schul-verein" jo misli v Berolin pobrisati, toraj je vendar le res, da je društvo Berolinsko, t. j. prusko politično društvo, ki deluje pod šolskim plaščem v Avstriji na razširjanje nemškega duha in pripravlja pot bodočemu pruskemu mesiji, kteri ima po Bis-markovih nakanah od ondot v Avstrijo priti ter lepe naše severne in južne pokrajine do Adrije zasesti.
Hrvatje so sklenili po skupnem koraku, kterega nameravajo napraviti k svitlemu cesarju, prositi, da naj ne potrdi postave, ktera jim bo prinesla pre-osnovo v državnem upravništvu, oziroma nove nad-župane in nadstarašine. „Obzor", kteremu so v tem oziru došle od več strani, posebno pa iz mest, prošnje, da bi jih pri tem podjetji podpiral, jim ta korak odsvetuje, kot politično zrelih mož nevreden 1 »Kakor tudi razumemo vzroke, ki so zastopnike mest do tega koraka privedli, moramo vara tega veudar odsvetovati. To, kar se ima zgoditi, bode čin ustavnega življenja in proti takemu nas naša opozicija, v kteri smo z vlado, ne sme zapeljati. Nasprotniki naši prištevali bi nam ta korak na račun politične nevednosti v temeljnih zadevali ustave. Namesto tega rajši skušajmo, da se bode pri bodočih volitvah v deželni zbor pokazala prava narodna volja, če se to zgodi, potem se nam ni bati postav, ki bi bile v nasprotji z narodno voljo. To naj si posebno dobro zapomnijo vsa tista nezadovoljna mesta, ki so glasovala za kandidate, o kterih bi bila
lahko vedela, da bodo vedno le brezpogojno voljo vlade spolno vali." »Obzoru" se mora prav dati.
Tisti štirje Hrvatje, ki so šli na novega leta dan v vojašnico na Reki hrvaški polk k ustaji nagovarjat in ktere so potem vojaki sami zgrabili in sodniji izročili, so že zopet prosti. Sodnija je sicer pričela proti njim preiskavo, ktero je morala zopet takoj vstaviti, ker se je dokazalo, da ni najmanjšega povoda, ne za hudodelstvo in ne za pre-grešek. Na vsak način prismojeni nagovori niso bili tako nevarni, kakor so to časniki razupili. Je že mogoče, da je kdo tii pa tam bleknil, da če pojde na Hrvaškem tako dalje, kakor do sedaj, razmere ne bodo mogle več dolgo obstati in se bo moralo vojaštvo potegniti za zatirani narod. Kak »diensteifriger" korporal, ki niti razumel ni, je pa mislil, da pridigajejo ustajo.
Staro-katolikov je v Bodenbach-Tetschnu vsega skupaj le 43, a ne 400, kakor je poročala »Bodenbacher Ztg." Iz tega sklepamo, da se bode tudi drugod število zelo skrčilo, ako bomo hotli resnico zvedeti. To se pa tudi potrjuje po zanesljivih dopisih. Tako piše »Čech" iz Češke Lipe: »Versko gibanje ni tako strahovito, kakor gre to soditi po vpitji fakcijoznih listov. Sedoče prebivalstvo, jedro meščanskih ljudi se prav nič ne briga za vse to. Odpadniki so po večem tujci in še teh ni mnogo." — Tam se bere tudi, da Knotz-ova zvezda zelo obledeva, posebno med njega občudovalci. Za ljudi take vrste je merodajen le prvi vspeh. Ko pa njih maliku prvikrat spodleti, navadno se od njega obrnejo, a spodletelo je že Knotz-u dostikrat, posebno pa zadnjič v deželnem zboru, ko je hotel besedovati še s c. kr. namestnikom. Sicer so še nekteri, kterim je še zmirom odbrano orodje, t. j. ljudem, kterim je laž in resnica vse en kup; kajti tem ljudem ni za pravico, marveč za vznemirjenje in zdražbo med narodi.
Vnanje držav«.
Avstrija je Srbom na njene baharije in zavijače odgovorila, da, če bi se sklepanje miru po njihovi krivdi več časa zavleklo, kakor pa so to določile velesile, ne bode Srbija od Avstrije uikakoršne podpore več dobila. Grofu KaInoky-ju se srbskih homatij in brezznačajnosti menda tudi že zadosti zdi in je grofu Khevenhiiller-ju v Belemgradu sporočil, da naj ondi kar brez ovinkov pove, da, kakor hitro bi se mir po srbski krivdi zavlekel, ali pa celo na spomlad nova vojska pričela, Srbi ne bodo ■ Bolgarov pred seboj in za seboj imeli, temveč — skupno Evropo. Taka odločna beseda je pa mladim kraguljem ob sotočji Donave in Save takoj sapo zaprla in druzega niso znali v opravičenje navesti, kakor, da niso tako hudo mislili in da naj se Avstrija zarad tega nikar ne čuti žaljena. V dokaz, kako da jo imajo radi, so celo pripravljeni z Bolgari na Dunaji mir sklepati, tako rekoč pred očmi av-stro-ogerske vlade. Le-ta se je pa za to čast prav lepo zahvalila, da se ji ne bo kedaj pozneje očitalo, da je na sklepanje miru tako ali tako vplivala. Prav ima!
Husija jela bo izganjati Pruse iz svojih pokrajin. Dotični cesaski ukaz je že gotov in se bode 25. januvarja objavil. Glasi se: Vsi tisti pruski podaniki, ki do 1. januvarja 1886 niso postali ruski podložni, se bodo izgnali iz deželi! rusko-poljske države. Grajščakom dovolilo se bode po 8, posestnikom tovarn po 6 mesecev, tovarniškim delavcem po 6—8 tednov, poljedelskim delavcem 6 tednov, rokodelcem pa po tednu časa za uravnavo svojega premoženja. Kakor »Dzienik Pozn." piše, se bode temu ukazu moralo svojih 100.000 Prusov umakniti iz rusko-poljske kraljevine. Prusija je začela, kar sedaj Rušija nadaljuje in kar morala bo znabiti konečno še Avstrija storiti. Mar li je bilo tega treba? Gotovo ne, le neobziren napuh je vsega kriv.
Tudii na Bolgarskem so pred ženitovanjem vriskali! Se se spominjamo, kako so delali že razne račune, kako da se na Ruskem že delajo priprave, da postavijo v poprejšen stan kneza Aleksandra. Že so računih, s kako ljubeznivostjo da bode zopet ruski oče car Aleksander sprejel in objel zgubljenega sina, kneza Aleksandra; kako da mu bode pripel lastnoročno na junaške prsi najvišji red, kar jih ima ruska država na razpolaganje; kako da se bode Bolgarija zopet lepo ogrevala v bodočnosti pod solncem ruske državne milosti. Na vse to potegnila je iz Petrograda mrzla, ledeno-mrzla ruska burja in je na Bolgarskem vse upe h krati vničila. Ruski car je mož jeklene volje, pravi sin svojega očeta in se ne di raznim vetrovom majati od ene na drugo stran. Knez Aleksander pa tudi mož, ponosen na svojo najnovejšo preteklost, kar ima tudi popolnoma prav, si misli, kaj se bom tje ponujat hodil, kjer so me zapodili iz hiše. če me car zopet sam vabi, pridem, drugače ne. Tako misli Aleksander Bolgarski in ne more se reči, da bi mož ne delal prav. Vkljub temu, da se na ruskem dvoru še ni otajal led, se na Bolgarskem vse v najlepšem redu pripravlja na stalno združenje Bolgarije in iztočne Rumelije. V Sofiji so že podučeni, da se razun Rusije nobena druga velesila ne bodo proti vila združenju, kteremu se ni več umikati. Da velesile morda ne bodo takoj popolne unije priznale, je verjetno; ravno tako verjetno pa tudi, da se Aleksander temu ne bode protivil, ker dobro ve, da na |eden mah ne pade nobeno drevo. Kar ni danes, zgodilo se bode jutri, pojutraniem ali
kadarkoli že. Tudi razoroževanje za Bolgare ni raz-žaljivo, temveč dobrodošlo, ker se je taisto ob enem zaukazalo Srbom, kteri so dosedaj edini preznani sovražniki unije. Bolgarija bo toraj izvestno prva med onimi državami, ki so na Balkanu v orožji, ktera bode brž odložila, če je Grki ne bode prihiteli. Saj dobro ve, da če ji bo zopet junakov potreba, jih bo vedno v skrajnem času zbrane imela. Kedaj da se jim pa razmere med Petrogradom zboljšajo, o tem se pa pri sedanjih okoliščinah prav nič ne more reči.
Kralj Milan je delil milosti. 200 političnim nesrečnežem podelila se je zopet prostost, po kteri so dolgo časa v Belograjski trdnjavi zdihovali. 13. januvarija ali po srbskem računu na ondašujega novega leta dan, odprle so se jim vrata ječe. 76 od teh prišlo je v ječo predlansko leto zarad Zaj-čarske ustaje. Med temi so kolovodje radikalne stranke Pera Teodorovič, Maša Miloševid, Kosta Taušanovič, dalje okrožni načelnik Ivremovič, vrednik »Samouprave" Radivoj Martinovie, župnik Danilo Andjelkovič in profesor Miloš Markovič iz Zajčarja. Tisti, ki so jo ob svojem času čez mejo pobrisali, namesto da bi se bili zapreti dali, niso porailoščeni. Kraljeva milost je pa sicer po deželi veliko zadovoljnost provzročila.
Prvi korak za častno umikanje j e grški minister Delyannis že storil s tistimi dvemi pismi, ktere je poslal velesilam, kakor smo nedavno sporočali. Sedaj Grki le čakajo vgodne priložnosti, ktero bodo takoj porabili in s svojimi ljudmi odšli zopet domov iz bojišča. Ves njihov naval in vse rožljanje z orožjem je bilo brez sadu in nepotrebno ter jih je po Evropi le osmešilo. Kraljevinci, ki zahtevajo razširjanje svojih meja,, čakajo, da se jim bodo morda kar same po sebi raztegnile. Stokrat se jim je ponujala priložnost, da. bili lahko planili nad Turka, posebno o začetku, dokler še ni imel azijatskih čet v Evropi, pa so ga menda vselej nalašč prezrli, le da ni bilo treba vdariti. Izgovarjali so se na slab smodnik in druge napake. Ni čuda toraj, da so se Grki osmešili s to svojo mobilizacijo pred celim svetom neumrljivo, zraven si pa tudi navalili prav občutljivo težo nepotrebnih stroškov.
Turška državnika, ki sta se takoj po končani srbsko-bolgarski vojski iz Carigrada proti Filipo-pelju na pot podala , uporno Iztočno Kumelijo vladat in kteri sta takoj po svojem prihodu prostovoljno in v neki naglici hrbet obrnila, pripovedujeta o svojem sprejemu ondi čudne reči: »Narod naji je povsod prav prijazno sprejemal, če tudi ga je na najin prihod knez Aleksander še le opozoril, ko sva se midva mestu že na 20 vrst (kilometrov) približala. Vkljub temu, da so nas^prijazno sprejeli, so se vendar-le ves čas zbirali po taborjih nam sovražnih in ako se ne motiva, zahvaliti se nama je edino le zastopnikom velesil, da sva še zdravo kožo odnesla. N#š vladar sultan jo silno dober gospodar, ki vsem svojim podložnikom enako dobro želi, le jeziti ga ni treba. Bolgarijo in Rumelijo bi bil lahko z mezincem zdrobil, kajti pol ure od rume-lijske meje stoji 20.000 naših, v Adrianopelji pa 100.000 mož v orožji. Vrh tega obrnjenih je na Kosovem polji svojih 100.000 mož proti Srbiji in pri Janini drugih 100.000 proti Grkom. Le migniti bi bilo sultanu treba in^ zdrobljene bi bile Bolgarija, Srbija in Grška. Oe nas bodo pa vse te narodnosti le še dalje izzivale, si bodo pa konečno vendar-le izprosile česar iščejo." No, pustima bolnemu možu, da se veseli svojega življenja še nekoliko časa.
Sv.oče soposlaliencikliko do pruskih škofov, v kteri poglavitno govore o vzgoji duhovščine in o verski svobodi po naselbinah. Bržkone so sv. oče videli času primerno, ako javno odobrč in potrdijo ravnanje škofov, ko odgovore na pismo škofov poslano iz shoda v Puldi. Kar pa se govori o misijonih po naselbinah, glasno oporeka temu, kar je pisala »Nordd. Allg. Ztg.", da se v Vatikanu niso zmenili za debato o misijonih. Dandanes je pač prazno delo, ako kdo hoče pretrgati živo vez med katoliškim ljudstvom, med duhovščino, škofi in papežem. Ta vez se je uprav po preganjanji katoliške cerkve prav živo vtrdila.
Pruski deželni zbor je bil otvorjen 14. januvarja. Prestolni govor naglaša potrebo reform državnih davkov, od monopola pri žganji pričakuje potrebnih pripomočkov za nujne potrebe v državi in kraljestvu in zboljšanja nravnosti in zdravja. Za pri-hoduje leto bode treba posojila in se bode dotična postava predložila. Govor tudi naglaša, da kaže le toliko blaga izdelati, kolikor se ga bode potrebovalo, a želeti bi bilo, da bi nemško blago odprlo si trg tekmovaje z drugimi narodi. Zarad prometa se ima napraviti kanal iz Dortmunda proti pristaniščem ob Emsi in vodna pot od srednje Odre do Berolina. Izdelal se je dalje načrt okrožnega in deželnega reda za \Vestfalsko. Prestolni govor tudi povdarja. da poljski živelj spodriva nemškega po vzhodnih deželah, zato mora vlada skrbeti, da so ohrani in razvija nemški živelj! Cesar, oziroma kralj, voši blagoslova Božjega za vspešno delovanje in ministerski predsednik izreče, da je deželni zbor s tem otvorjen.
Izvirni dopisi.
Iz Preddvora, 14. jan. (Neslišano bogo-skru ustvo.) V torek 12. januvarja je na Srednji
Beli v Preddvorski fari vabil ob ya7. uri zvon k sv. maši. Sicer maša ni bila oznanjena, vendar ker imajo ljudje po zimi čas, se jih nekaj nabere v cerkev. Ob 7. uri pristopi k altarju nek tujec, po zunanjem menih. Bil je, kakor se je pozneje zvedelo, znani Dragotin Pelko, bivši frančiškanski brat, potem kandidat v redu trapistov in pozneje, kakor smo brali, v »Slovencu", čudoviti puščavnik na Medvedgradu blizo Zagreba. Ta človek je baje Tržaški najdenec, izrejen pa je bil na Beli pri Kotnikovih iu je prišel v svoj kraj zvečer, ter zatrjeval vaščanom, da je duhoven, da je bil v Rimu ter dobil od papeža posebne blagoslove, da je pel »na tihem", se ve da, novo mašo v Mokronogu na Dolenjskem. Ko mu ljudje le še niso verjeli, je rekel, naj se le do njega obrne domači g. župnik, če bi kaj ne bilo v redu, le v Trst naj mu piše, tam da biva in da mu bo odgovoril, kar bo treba. Domači g. župnik, se ve da, o tem nič ni vedel, kakor hitro sliši, se takoj podi na Belo, da zve resnico in nemudoma sporoči žan-darmeriji, ki naj stori to svoje, da se pride sleparju na sled, če ne pri nas, pa kje drugod. Kakor so ljudje pravili, je maševal prav po vrsti, le nekoliko bolj hitro mu je šlo izpod rok, kakor domačemu g. župniku.
To bodi opomin vsem čč. farnim predstojnikom, da pazijo ter zabranijo, da se bogoskrunstva ne nadaljujejo v kraji.
Kako radi bi imeli duh. pomočnika v Preddvoru, ki bi z delom preobloženemu g. župniku pomagal pastirovati, nam farmanom pa okrajšal daljna pota, po kterih lovimo ob nedeljah sv. maše, vendar tacih sleparskih pomočnikov nas Bog obvaruj!
Domače novice.
(Deželni zbor Kranjski) ima le še dve seji v tem zasedanji, namreč v torek dopoludne eno in popoludne zadnjo, potem se pa poslanci razidejo. Da se pri tako pičlo odmerjenem času ne bo dala ogromna kopica še ne rešene tvarine rešiti je jasno.
(O umorjeni,) o kteri smo včeraj pisali, dostaviti nam je še sledeče: Našli so jo otroci zjutraj v šolo grede. Ko se je zločin županstvu v Mostah objavil — poizvedovalo se je po morilcu. Deklica krvaveča na glavi imela je baje sedem smrtnih vdarcev — in nekaj korakov od mrtvega trupla našli so v snegu štruco kruha, dalje pa železen drog, cel meter dolg, kterega je morilec pri Ljubljanskem starinarji kupil. Ljubljanski redarji poizvedovali so takoj po morilcu ki so ga kmalo staknili. Bil je njen očem po imenu Janez Kralj, doma iz Mengša. Govori se, da je v sporazumljenji s svojo ženo, ki je prava mati umorjene, zločin doprinesel zarad otrokove dedšine 700 gld. Tudi je ta hudodelec pred par leti, ko je v Ljubljani stanoval, svojo sinaho večkrat pretepal in na vse mogoče načine preganjal. Pred nekaj leti znebil se je njenega brata s strupom. Kakor se govori, zavdal je bil takrat obema; fantič je umeri, deklica se je pa zbljuvala in ozdravila.
(Levo roko pri komolci) si je odsekal blazni 26 let stari bajtarič Janez Bezelak iz Jeličnega Vrha pri Logatci s tesarsko sekiro.
(Iz Šmartna pod Šmarno goro) se nam piše: Tukaj blizo Šmarne gore sta živela dva župnika iz Tržaške škofije v častnem pokoji: č. g. Dolinar Nikolaj in Keber Tomaž: pred polletom smo prvega položili k počitku na Vodiško — iu danes 16. januvarja pokopujemo druzega na Smartinsko grobišče v vrsto k ranjkemu Kraljiču Jerneju. Č. g. Keber Tomaž je Kamniški mestjan, roj. 20. decembra 1. 1811 in posvečen v Gorici dne 14. sept. 1838, služboval je o svojem časi po Istriji, tudi v Trstu'pri sv. Antonu nov. vštric ranjc. č. g. Remica Franca in Brezovici blizo Vrema za župnika dalje časa. R. I. P.!
(Pritožbe o volkovih) čujejo se iz Koroškega. V Krški dolini pravijo, da jih je vse polno in posebno divjačina silno trpi pred njimi. Nevarnost je pa tudi za ljudi in domače živali jako velika. Lovci so našli ostanke raztrganih srn, kmetje, ki po samem stanujejo, tožijo, da jim volkovi pse pobirajo. Po nekterih krajih so pa volkovi že tako predrzni postali, da so skušali prav po roparski s silo vlomiti v ovčjake. Kljubu tem se pa vedno ob pravem času umaknejo, da jih ne morejo kaj prida pokončati.
(Zmrznil je) 11. t. m. 49letni bajtar Gašper Vrtni k iz Srednje vasi, Kraujskega okraja nedaleč od doma na polji. Vrtnik je bil zvečer v gostilni, kjer se ga je bil toliko nalezel, da je pot zgrešil in na polje zašel, kjer je obležal in zmrznii.
(Narodna čitalnica v Rudolfovem) priredi v teku idočega predpusta le-te veselice: 17. januvarija: „venček". — 7. februvarija: »Vodnikova svečanost" v društvu z Dolenjskim pevskim društvom. — 21. febr.: »tombola s plesom". — 9. marca: »Maškerada".
—	Začetek vsake veselice je točno ob 8. uri zvečer.
—	Pri Vodnikovi svečanosti in pri maškeradi na pustni večer godla bode sedmorica godcev mestne glasbe.
(Novi zastop čitalnice Metliške.) Voljeni so sledeči gg.: Navratil, predsednik; Smodej, tajnik; Wacha, blagajnik; Hayne, Guštin, Kapele, Brence, odborniki; Premer, namestnik. — Pred-pustne veselice bodo sledeče: 17. januvarja, 2. febr. »Vodnikova svečanost", 14. in 28. febr., 7. marca »maškarada", 9. marca »finale".
(Slovstvo.) »Vrtec", časopis s podobami za slovensko mladino, stopil je letos v XIV. leto svojega delovanja, ter ne neha baviti vzlasti mladine z mičnimi povesti, pesnimi, prinosi iz zgodovine itd. Prva številka obsega: »Staro in novo leto", pesen. »Iz starih papirjev", povest nad vse zanimiva in prijetna, ki pripoveduje, kako reven cestarjev sin pride do šole, potem v gimnazijo in poslednjič postane častitljiv duhoven. »Sneženi mož", pesen s sliko. »Legenda o sv. Antonu Padovanskem". „Kako je v Korotanu", šala. »Dva osla pri jedni hiši." »Mož z medvedom." »Mladini", pesen. »Pisma mlademu prijatelju." »Ni striženo, nego pokošeno." Priloga obsega: »Pri studencu", pesen. »Luč na oknu." »Oven in bik", basen. »Albert, nadvojvoda avstrijski", (s podobo). »Kaj sem slišal na sveti večer." Poslednjič obsega: »Listje in cvetje-" Uganke. — Res, reči moramo, vrednik g. Tomšie ima srečno roko, da zni odbrati gradivo toliko pod-učuo in zabavno. Zato pa zasluži vsestranske podpore, mislimo, da ni je šole na Slovenskem, v kteri bi se ne nahajalo po več iztisov tega lista. List nadalje priporoča njegova pisava, podobna pšenici pri zrni zbrana. Poleg tega pa »Vrtec" ostane podučno berilo, tudi ko leto in dan mine. »Vrtec" izhaja 1. dne vsacega meseca in stoji za vse leto 2 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr. Napis: Vred-ništvo »Vrtčevo", mestni trg št. 23 v Ljubljani.
(Sneg) je tudi Opatijo pri Reki pobelil. Palme, manjolije in kamelije s snegom potresene bile so neki jako Krasne viditi, posebno kedar jih je zlato solnce s svojimi žarki obsulo, kar seveda ni dolgo trajalo.	\
(Tržaška trgovinska zbornica) imela je pred-včeranjem svoj občni zbor, pri kterem je bil za predsednika voljen baron Reinelt, za podpredsednika pa vitez Vucetič.
Razne reci.
—	Ob bregovih atlantskega morja največ ljudi umrje za sušico. V državi Massachusetts je leta 1883 umrlo 37.748 osob, med njimi 5931 za sušico. Toraj n. pr. 16 odstotkov umrlih. V tistem času jih je umrlo v Novem Yorku 33.982, in sušica jih je pobrala 5250. Tako tedaj v obeh državah sušica zahteva primeroma največ žrtev. Kjer toraj vsaki šesti ali sedmi umrje za sušico, mora se zares imenovati bolezen šiba za človeštvo.
—	Da postanejo cilindri pri svetilni ca h bolj trpežni, denejo so s slamo oviti v pisker, nalije se nanje mrzla voda, pisker se postavi k ognju, kjer se počasi ogreva toliko časa, da začno vreti. Potem se ogenj počasi manjša in pisker se ravno tako počasi ohladi. Tako ravnauje s cilindri napravi, da cilindri ložej prestajajo menjavo mraza in topline.
Telegrami.
Dunaj, 16. jan. Pisatelj Berg, ki si jo z izdavanjem starega „Kikiriki" pridobil lepo premoženje, umrl je v blaznici, kjer je že več časa živel.
Praga, 16. jan. Med ulogami v deželnem zbora nahaja so peticija Grafa za varstvo njegove osobne časti, ktero so nekteri govorniki v deželnem zbora brez vzroka napadali. Sporočilo komisije o znanih predlogih zarad ravnopravnosti se je razdelilo, ter obsega stališče majoritete ter prideva znanim predlogom Fačokovim izjave vlade, ki jih jo ob svojem času objavila, kakor tudi predloge manjšine, ktere poročevalec jo Plenor. V ponedeljek prično so obravnavo čez to.
Pariz, 16. jan. Za morilca Eu reškega i prefokta sumničijo nekega moža, ki jo v Nantu
iz vlaka iztopil in je imel popotni pled pre-fektov, kterega je v Nantu na ulicah popustil. Prefekt je dopoludne sprejel 20.000 frankov denarja in je prav vrjetno, da je bilo to povod umoru.
Rim, 15. jan. Jezuitski general P. Beckx umira.
London, 15. jan. Nemška vlada zanika postopanje svojega zastopnika na Samovaških otocih. Prapor ondašnjega kralja se je zopet razobesil.
Poslano.
Da se popravi dopis v „Slov. Narodu" dne 27. novembra lanskega leta, poslan iz Št. Vida pri Vipavi, v kterem se tamošnjemu častitemu gospodu župniku in županu očita, da sta zelo pristransko delila denarno podporo, na korist lansko poletje po povodnji oškodovanim prebivalcem Vipavske doline, zdi se mi potrebno da objavim naslednji popravei. omenjenemu dopisu. To storim zavoljo tega, ker „Slov. Narod" od imenovanih dveh gospodov že 16. minulega meseca poslanega popravka in opravičevanja ni hotel sprejeti — (kar sicer spoštovano vredništvo bi storiti moralo, kadar gre za to, da se vrne čast možem, ktere je razžalilo z objavljenjem obrekujočih dopisov), in ker sem pri ti stvari nekoliko zadet tudi jaz sam.
Naj služijo toraj v pojasnilo predmeta in v za-vračbo lažnjivega klevetnika onega dopisnika naslednje vrste.
Cisto neresnično je, da bi bila župan in tajnik njegov, dobila tretjino svote 1000 gld. ktero sem določil za Št. Vid.
Da je dobil župan več nego kdo drugi, to je res, ker je trpel po povodnji tudi največ škode. Izročilo se je njemu 170 gld., in ljudje, poznajoči razmere njegove, zagotovljali so me, da je bila ta podpora povse primerna.
Občinski tajnik, A. Pohor, je mož že prileten, kterega je bolezen jako potrla, tako, da mu ni moči opravljati nikakega težavnega dela. Temu ubožnemu možu je povodenj podrla malen, stope in vodni jez, edino imetje njegovo in da se mu ni vsaj nekoliko izdatno pomagalo, vzeti bi mu bilo v roko beraško palico, da se preživi. Prejel je 110 gl.
Dalje poroča dopis:
Mlinar Trošt, kteremu je povodenj popolnoma razrušila mlin — dobil je le 20 gld.!
Pri tem je samo opomniti, da ta mlinček ni morebiti lastnina Troštova, ampak da je gospodar njegov zelo bogat gospod, Anton Plešner Crno-vrški, kteri je tudi trpel škodo, toraj ne Trošt, ki je imel mlin le v najemu, in čegar škoda je utegnila znašati morebiti kakih 100 gld. Zategadel je dobil samo 20 gld.; cesarskega darila pa je dobil 50 gl., tako da je prejel vsega vkupe 70 gld.
Dalje piše „Slov. Narod":
„Pavel Živic v Porečah, kterega mlina jaz ne popravim za 3000 gld., ni dobil prav nič".
Tii je zopet opomniti, da Pavel Živic nikakor ni ubog poškodovanec iz Poreč, temveč je to vi-sokorodni gospod Pavel Sehivitz pl. Schivvitzhofen, kteri je živel na Dunaji ob obrestih in kteri, kakor se mi je povedalo, ima sedaj tudi neko tovarno. Umeje se samo ob sebi, da se iz te miloščine bogatemu možu ni naklonila podpora.
Toda dalje:
Jurij Rosa — tega imena ne pozna nihče; je znabiti tiskarsk pogrešek.
Pozneje piipoveduje dopisnik:
»Posestnik Kodre, kteremu je vzelo popolnoma njivo je dobil 10 gld.!"
Tu mi je pojasniti, da gospod Kodre tudi teh 10 gld. ni prejel od mene, ker je imovit človek, čegaver škoda ni tolika, kakor dopisnik trdi in kteri tudi sam ni iskal pomoči. Nasprotno sem čul, da je ta po dopisniku provzročeni »škandal" njega samega zelo razsrdil in rekel je: »Najbolje bi bilo, da ni nihče prejel kake podpore!"
Naposled trdi dopisnik, da prrrazdelitvi denarja gledalo se je zlasti na one, kteri so pri poslednjih volitvah v državni zbor, glasovali zame!
Kako brezpametna je ta trditev spozna se že iz tega, ker nobeden volilcev Šentvidskih pri tej volitvi ni glasoval zame, kajti vsi so glasovali za g. dr. Dolenca, da zatoraj volilci »moji" nikakor niso mogli dobiti kosca sladke pogače, saj tam nisem imel nikakih volilcev.
Po svoji pameti menim, da le dokazuje popolno nepristranost mojo to, ker sem navzlic temu, po svoji volji, od onih 2000 gld. — celo polovico naklonil občini Šentviški.
Konečno je še opomniti, da se je delil denar tako pravično, da je to nagnilo celo c. kr. okrajno glavarstvo v Postojni pri razdelitvi cesarskega darila, ravnati se malo da ne, po tem načelu.
To bodi dovolj in označuj, koliko ceno ima omenjeni dopis iz St. Vida v »Slov. Narodu".
Adolf Obreza.
Umrli ho:
13. jan. Marija Horvat, gostija, 71 let, Kravja dolina št. 11, Marasmus.
14.	jan. Fidelij Kono, klobučar, 85 let, sv. Petra cesta št. 30, Marasmus.
15.	jan. Ana Jenko, tesarjeva hči, 9 ines., Dunajska cesta št 8, božjast.
V bolnišnici: 12, jan. Frano Tome, črevljar, 36 let, jetika. — Liza Mohar, delavka, 38 let, jetika.
Tujci.
14. januvarija. Pri Maliču: Lehman, trgovec, iz Monakovega. — Oseh in Nowotny, trg. pot., z Dunaja. — Fleineberg, trgovec, iz Dobruške.
Pri Slonu: Kari Walsehleb, zasebnik, iz Liclitenfelsa.
—	Frane Pudninger, trgovec, z Dunaja. — Frane Kramer, trg. pot., iz Trsta. — Ant. Branovitzer, zavarovalnični uradnik, iz Trsta. — Josip Jorati in Jakob Bonani, agenta, iz Benetk.
—	Ciseuti, zasebnica, iz Pulja.
Pri Bavarskem dvoru: Bupert Metlitzer, zasebnik, iz Domžal.
Pri Južnem kolodvoru: J. Marksa, zasebnik, z Dunaja.
Pri Avstrijskem caru: Alfonz Oblak, zasebnik, iz Novega mesta.
Dunajska borza.
(Telegraflčno poročilo.) 16. januvarija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	84	gl.	15 kr
Sreberna „ 5% „ 100» (s 16% davka)	84	'„	30
4% avstr. zlata renta, davka prosta .	112	„	40 „
Papirna renta, davka prosta . .	101	„	25 "
Akcije avstr.-ogerske banke . .	871	„	—
Kreditne akcije............297	^75
London.......126	"„	80
Srebro.......—	n	—
Francoski napoleond......10	0S1/^
Ces. cekini.......5	"	93 l
Nemške marke......62	10
Zahvalo
izrekamo vsem, kteri so se v tako obilnem številu vdeležili pogreba našega nepozabljivega sina, oziroma brata in svaka, gospoda
JAKOBA VERBAJSA,
Črko stavca,
posebno pa gospodu vitezu Heyrowskemu, polkovniku pešpolka št. 17, da je blagovoljno dovolil vojaško godbo, društvu tiskarjev za prelepi venec in obilno vdeležbo, slav. pevskemu društvu »Slavec" za ginljivo petje, kakor tudi vsem darovateljem prelepih vencev in obiskovalcem ranjcega med boleznijo.
V Ljubljani, 15. januvarja 1886.
Žalujoči ostali.
		
		
V »Katoliški Bukvami" v Ljubljani
(2)	se dobiva
Okrožnica
Njih Svetosti papeža Leona XIII.
o
krščanski uravnavi držav.
Obsega 32 strani v osmerki in velja 6 kr., kdor jih naroči več skupaj jih dobi še ceneje.
^Naročila na
»Ttaloiiscl-urttti (jimiscM",
ki v Lincu na leto v 4 zvezkih izhaja,
in to v sredi januvarja, aprila, julija in oktobra,
sprejema podpisana katoliška bukvama in dotične knjige, takoj ko so izišle, naročnikom razpošlje po pošti franco. Naročnina znaša začelo leto le 3gl. 50 kr. in jo sprejema
„Katoliška Bukvama"
na Stolnem trgu št. 6.
Prvi zvezek v letu 1S86 je že izšel in ga vsak novi naročnik takoj dobi.
Prave garantirane
voščene sveče
voščene zavitke
(8)
priporoča prečast. duhovščini in gospodom trgovcem po najnižji coni
Oroslav Dolenec,
svečar v Ljubljani.
Prodaja lepega posestva.
V Vidmu pri Velikih Lašičah, na tako zvanem Dobrem polji (Gutenfeld), proda se pod dobrimi pogoji lepo posestvo, obstoječe s hiše s k r čin o in pokritem koglji ščeiu, štacuno, hlevi in kletmi, na novo lepo zidano opekarnieo in njivami. To posestvo proda se za okolo 10.000 gld., tako, da se polovica plača takoj, drugo pa v obrokih, ali so pa da tudi za 500 gld. letnine v nnjein.
Kupci naj se oglasijo pismeno ali osobno pri Ant. Drufovku, veleposestniku v Mirni pri Gorici, ali pa pri pooblaščoneu g. Francu Krševaniju v . Dornbergu pri Gorici.	(1) X
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦❖♦♦♦❖♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t
Priznano nepokvarjene izvrstne
voščene sveče
izdelujejo	(7)
ty P. & R. Seemann v Ljubljani. K
SPIT ZEN
Kongo - cevke.
Najnovejše za kadilce, kar nI prav nič zdravju Škodljivo.
Velja jih 100 le 85 kr. in so pripravne za vsakega, naj že kadi cigareto, smo d koali viržinke. Razpošilja jih raznovrstne proti povzetji	(3)
tovarnična zaloga Julija Weiss-a
na Dunaji, I., BotUentliurmstrasse Nr. 23.

sv
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
--
P. n. člani oddelka III.,
kterih zavarovanje v društvih za vzajemno podedovanje konča dne 31. decembra 1885, poživljajo se v smislu § 12 pravil tega oddelka, da pošljejo naravnost glavnemu ravnateljstvu v Prago s priporočenim pismom naslednje listine:
1.	Krstni list zavarovanca (obinišljcnca), t. j. tistega, na čegar življenje je bilo zavarovanje skleneno. Ta list — ali pričevalo o starosti — mora biti izdan po dotičnem župnijskem uradu in redno kolekovan; navaden izpisek iz matice ne zadostuje.
2.	Pričevalo, da je zavarovanec (obmišijcuec) preživel 31. dan meseca decembra 1885. To pričevalo izda tudi župnijski urad in potrdi občinsko pred-stojništvo, oziroma e. kr. beležnik občine, v kteri je v tem času naseljen zavarovanec.
Obrazec tega pričevala pošljemo gg. članom v teku tega meseca v priporočenem pismu.
Kdor izmed gg. članov se je preselil, naj brzo naznani svojo sedanjo adreso.
Po izrecnem glasi 12 pravil odd. III. izgubi vsakdo, ki teh listin ne predloži najkasneje do 31. marcija 1886, vse svoje pravice do konečuegti deleža in zapade tak delež v korist ostalih članov dotičnega podedovanjskega društva.	(1)
Glavno ravnateljstvo vzajemno zavarovalne banke „Slavije" v Pragi.
Dr. K lesov
izumil je staroslavno in vednoveljavno
J
ktera je posebno dobro domačo zdravilo za bolezni v želodcu in vse druge iz tega izvirajoče neprijetnosti, kakor so: čo človeka glava boli, čo so mu no ljubi jesti in piti, če ga slabosti napadajo, čo slabo probavlja, če se mu zapira, če ga peče gorečica ali čo ima
__kre v želodcu, čo so mu dela zgaga,
lep.SthuUmark«. 5e j0 hipohonder, čo ima zlato žilo. Esenca življenja jo najbolj varno sredstvo proti mrzlici, krvavi griži in koleri.	(4)
Prava je lo tista, ki ima zgoronjo znamko. Dobiva so na drobno po vseh boljših lekarnah, na debelo pa pri vso.h boljših droguistih (materijalistih) in pa pri
J. G. Kiesovem v Augsburgu (na Bavarskem).