Dopisi. Iz Mariborske okolice. (Nemški ,,bauernverein") dobite v mesto, na deželi ne more rasti. Slovenski kmetje ne maramo zanj. Pritepel se je iz Spielfelda Botri so mu na Pesnici stotuik Simlinger, ki nima druga kaj delati, kakor svoj penzijon uživati; dalje Purgajev ,,Francel" z Leitersberga, Eoschggerr, Frantschagg iz Spielfelda in Appoth. Toti možakarji so boteli slovenskim kmetom nemškega liberalizma in mržnje do mešnikov vcepiti. Hodili so večkrat v št. Ilj. Nihče se ni zmenil za nje. Bobnali so na Pesnici. Nihče ni prišel, kakor enkrat nekaj ,,kufrastih" nemčurjev iz mesta in pa profesor Nagele. Ta človek je frančiškanom v Botzenu všel, kuto slekel, se oženil in je sedaj profesor še bolj pa šulvereinski glavae in takšen prijatelj Slovencem, da je v Kamci rekel, kako močno ga veseli, da zmiraj več slovenskih posestev prehaja v nemške roke. Tudi okrajni živinozdravnik Haage je prišel ter ponujal ,,pesji davek". Pomagalo ni nič. Sedaj zabobnajo 20. aprila pri Wiesthalerci v Gr. Kungoti. Prišli so .* Ursig iz E,ož- paha, ,,Purgajev Francelj", iz Svičine učitelj Majer, Kušter, Brezner, Menbart, Majer s Plača, od sv. Jurija Ština, Biačko, Kapel, Volmayer in 4 dedi iz Spielf elda pa exfrater Konrad Nagele in Hammer-AmbossSchmiderer iz Maribora. Nagele se je tako napinjal, da mu je bržčas popek poknil, in kvasil, da so naši poslanci Poljakom 75 milijonom ,,šenkali". To pa ni res. L. 1857 so cesar sami rekli, da se tisti deuar. koji je država namesto kmetov doplačala v gališki foud za rešitev gruntov, naj ne tirja od ubogih kmetov. No, in sedaj tirjajo Poljaci, naj se tisti znesek celo zbriše, kar ae pa še ni zgodilo. Za njim se je dal ,,Hammer-Amboss" pokaditi z zahvalnico pa nihče ne ve povedati zakaj ? Menda zato, ker še od Seidelna ni iztirjal tistih 4500 fi., katere je ta za ,,kreisamt" dolžen? Hammer-Amboss je skušal potem naše poslance grizti, pa se je sam tako kislo držal, da že niti prav kavsniti ni raogel. Hvalil se baje tudi je, da je on bil za ,,šolske olajšave" pa v državnem zboru tega ni nihče zapazil. Schmiderer se torej s tujim perjem šopiri in tako bo slabo kaj opravil pri volitvah s ,,freisinnige Kandidaten". Nagele in Schmidercr sta govorila ,,deuč" pa navzoči ju niso razumeli. Želimo torej njemu in Nagelu srečno pot s ,.bauervereinskim jajcem" v Maribor. Simlinger in Francel sta dolgo na njem sedela pa nič izvalila. Morebiti izvalita exfrater pa Hammer-Ajnboss velik ,,bauerverein" mestuih ,,pavrov". Ce je pa žlaprtek, potem bodeta itak zastonj sedela. Slovenski kmetje nismo tako trepasti, da bi nas morali možakarji iz Spielfelda ali še celo iz mesta učiti. Najbolje storijo, če nas pri božjem miru pnstijo. Kar je pa nekdo v novine pisaril, da je se vršilo vse sijajno pri Wiestbalerci, kder so fantje mirno kegljali, ko so Schmidererja kadili, to je uemško-liberalni ,,švindel". N. iu Sch. hočeta nam poslanca biti? Nikdar ne! K. Iz Luč v zgoiiiji Savinjski dolini. (Uboj). Pol ure hoda od Luč na levem bregn Savinje, tik ceste proti Ljubnemu je krčmica Antona Moličnika po domače Strugarja. Bil je oženjeu, brcz otrok; njegova žena je več let na protinu bolana ležala, njena sestra jo je stregla. Cevljar K. Cuvan iz tuje občine, prenoči od 7.-8. aprila v prvi sobi; žena iu njena scstra v drugi, a mož se poda k počitkvi v zgorujo sobo. Pozuo v noč vstane Guvan in začne stikati po denarjih. Sestra so vzbudi, ter hoče to zabraniti, ali hudobnpž jo z nožem smrtno rani in uaposled vrat skoro popolno pvercže, da se mrtva zgrudi ua tla. Na upitje pride mož, ali tndi ujega divjaško zgrabi, neusmiljeno vazmcsari, da v krvi plavajoč izdihne. Žena v drngi sobi na postelji ^ipije, prosi nsmiljenja pa tudi revi ne prizanese, zgrabi cepin, ter jo po glavi udari, da so se možgani po postelji raztresli, za vselej je utibnila. Po dokončani moriji je po vseh sobah preobrnil, in kar je denarja uajšel, ga odnesel. Zalostno, da groza je bilo videti tri mrtve osebe v krvi; mož leži v hiši pred dvermi, njegova žena v dragi na postelji in njena sestra zraven nje na tleh, a vsi prav po divjaško razmesarjeni. l)o zdaj še v našem, zavetnem kraji ni bilo kaj enakega slišati. Slovesen. pogreb je bil 10. aprila t. 1. Bila je zastopana skorej cela fara; č. g. župnik so imeli ganljiv nagovor, vendar so tolažili: prvič, da zločinec ni domačin, nego tujec. Drugič upati je, da so umorjeni bili ua smrt pripravljeni; mož je svojo velikonoono dolžnost pred malo dnevi v farni cerkvi opravil; njegove žene v bolezni pa je bila največja tolažba molitev, kar rožni venec priča, ki je bil še pri zadnem zdihljeji okoli roke ovit, Njena sestra pa je delo usmiljenja s tem storila, ker je prišla bolnici strcč in jo tolažit. Žalostni smo se ločili od gomile, želeč jim, naj bi v večni domovini veselo alelujo prepevali. Zločinca so uže zaprli. Iz Celjske okolice^ Danes smo imeli sejo občiuskega odbora. Če tudi nerad, moral nas je sklicati k seji naš nemški (?) oča žnpan. Izvolili smo odsek, ki ima pretresovati pritožbe, ki so se vložile zoper novi volitveni zapisnik. Teh pritožb po postavi vendar ne smeta rešiti Malle in Hofman sama, temveč sta morala pravico o tej stvari razsojevati. prepiistiti poštenim možem, ktere so si izvolili odborniki iz svoje srede. Clanovi tega ,,reklamacijskega odseka", ki razločuje o tem, ali so pritožbe opravičene ali ne, so,: Lipovšek, Šah, Žnidar Martin (Jakopie) iu Sorn. Se ve, veliko napčnega se je zapisalo v novi volitveni zapisnik; treba bo marsiktero ime izbrisati, dmga vnovio zapisati, zopet mnogo imen popraviti, ki so zapisana krivo; dmgače bo pa zopet pri pribodnjih volitvali goapodaril po znanem čudnem načinu nemškutarski komisijon, kakor zadnjič, da mnogo posestnikov ni smelo voliti, ker so se krivo zapisala njihova imena v volitveni zapisnik. Radovedni smo tudi, ali se bo ta Malletov volitveni komisijon predrznil, očividno krivim pooblastilom priznati veljavo, kakor se je to godilo meseca decembra 1888. Ko bi bila takrat volitvena komisija ravuala po jiostavi in pravično, bi nam ne trebalo zdaj novih potov, novega vznemirjenja in novih sitnob; kajti po pravici bi bili že takrat naši možje imeli biti izvoljeni. Toda nio ne škodi: Zdaj hočemo pokazati našim nemškutarjem in liberalcem, da živimo po celjski okolici pošteni Slovenci. Posestnik okoličan. Iz Celja. (Zastran občinkib volitevvceljski okolici) se nam naznanja, kakšnih pripomočkov se nemškutarska stranka poslužuje, naj Slovenske poštenjake zapelje v svoje zanjke. Nemškutarji se prilizujejo Slovencem, jih vabijo v znane šnopsarije v celjskem mestu, da bi jih vlovili v svoje mreže. Na cast našim možem bodi rečeno, da po tej poti jo bojo nemčurji slabo skupili. Posebno tistega malle-ga šnopšarja iz Hudinje, s mustačami okoli ušes. opominjamo, uaj uam pri mirn pusti naše može, drugače ga bomo prijeli pri njegovem pravem imenu. Da bi ti nemškutarski šnopsarji preplašili naše ljndi, zaoeli so zopet trositi grue laži; med drugim trdijo, da je g. Jožef Levičnik, posestnik na Bregu zapiistil slovenski tabor ter se pridružil nemškutarjem. To je gola laž. Odkar jo g. Levičnik sprevidel nesramno obnašanje grdih nemškutarskih liberalcev in spoznal poštene namene sloveuske stranke, se je tudi popoluoma pridružil našim možem. Nemškutarskim kolovodjem v Celji se se ve sline cedijo po tem razjimnem raožu, kaj radi bi ga rabili za svoje slabe namene; toda ne strahovanje Vabterčino, ki ga je že prav grdo opsovala. ne prilizovanje ga ne bo omajalo v ujegovem obnašanji. Vsaj kot Slovenec dobro sprevidi, da na slovenski zemlji ima biti le Slovenec gospodar; to mu je pa tudi jasno kot beli dan, da za okolico bojo menda le boljše gospodarili domačini in okolioani, kakor pa nemškutarji iu lažiliberalci iz celjskega mesta. Pametni okoličani se toraj ne bojo dali premotiti ue po šnopsu ne po lažeh, temveč bojo pokazali vsem takim sleparjem vrata. Iz Črešnjevca, Na belo nedeljo je občinski zastop vrbloški javno sejo imel. Obuinski pisač, črešjevski nadučitelj G. . . v, najboljši prijatelj slaboglasnega Sorschagga, s katerim sta noo in dan skupaj, začne zapisnik občinske seje, nemško spisan, brati in na slovensko prelagati. Vzdigne se tedaj eden občinskih svetovalcev, ter reče g. G...rju: ,,Pabinamvendar zapisnike slovensko spisovali, da bi jih vsaj vsaki lehko razumel in se prepričal, da je vse v redn." Te besede pa našega, drugače jako prijaznega občinskega pisača g. G, . .rja tako razjezijo, da nam v sveti jezi svoje pravo ,,lisjakovo" lice pokaže ter nad govornikom zakriči: ,,Ja, Vi ,,Slov. Gospodarja" berete in mu vse verujete; kar v ,,Slov. Gospodarji^ stoji je vse laž, ,,Slov. Gosp." same laži piše." (To je nesramno klafanje. Je li tudi laž, da je ubogi Kresnik po krivioi v ječi bil, je li laž, da je Sorschagg cesarja ljubeznjivega psoval in obsojen bil. Sicer pa ako ščenetu na rep stopiš, zacvili. Uredništvo.) Ko rriu govornik pritrdi, da -res ,,Slov. Gosp." vedno in vestno berc — vendar bolj kakor g. G. . ,r. on ,,Lisjaka" bolj bcre in mn veruje — ia mu vse veruje, ker do zdaj še rSlov. Gosp." ni mogel na laži zaslediti, razjezi se še g. G. . .i* bolj, in se hu- duje, da slovenščino ljubi, pa ,,Slov. Gosp." bere. Je li to spodobno, da se g. nadučitelj in obč. pišač v javni občiiinki seji v izvi-stni in pošteno slovenski list zatetava in ga obrekuje? Se li z javno službo g. nadučitelja vjema, da slovenski list, ki ga tukaj skoraj vsi beremo in visoko cenimo, na Jaži stavi, tor tako med natni mir kali ? Glejte taki so krivi preroki! Za prijaznim obličjem je ,,Lisjak" skrit. Vsaki pa bode pritrdil, da kdor tako naš list ,,SIov. Gospodarja" sovraži in zaničevanje do ujega širi, on tudi nas, jegove čitatelje zaničuje, on Slovence zaničuje, od kterih in pri kterib živi. Varujmo se takih krivih prei*okov in nc poslušajmo jibovih slabih naukov. Pustimo g. G.. .rja, Sorschagga pa jihovega ,,Lisjaka" ua stran, naj se imajo, dobro jim stori! Svoji k svojim! Saj imamo tudi take poštene prave sloA'enske može, ki tudi ,,Slov. Gosp." bereja iu na uja verujnjo. Priliodnjič pa še kaj^ več od nas. Trnovce, občina Vrbloga, fara Crešnjevec, dne 20. aprila 1884. Franc Papež, kmet in občiiiski svetovalec.