	ŠPIJONOVA
USODA	 
_
DETEKT VSKI IN ŠI PI JONAŽNI ROMAN. 

.. SPISAL A. W. 
POSLOVENIL M. P. 

1916 

TISK IN ZALO~BA »ZADRI ŽNE TISKARNE "
V KRŠKEM,



~J~~ 4o3Jz



Prvo poglavje. 

Bilo je dvanajstega januarja leta 110. 
na unaju. 

Kočija za kočijo se je ustavljala pred 
vrati velikomestnega hotela in rnaskek zavite v rdeče sive, črne in bele plač e!, ' o 
stopale skozi ozka vratca in ginile naglo 
v prostrani veži, koder so stale ob desn i 
in levi visoke paltjle in ciprese. Iz ene je 
stopil dr. Leon Zolna. Ko je šel preko 
tratoarja, se mu je videlo, kako varuj elakaste čevlje. Odpravil se je v garderobo -
PoHdjskemu agentu Hubruki je tam stal 
je malomarno odzdravil, Oddal je klobu k 
in suknjo in se pomešal rned množico, ki 
se je gnetla počasi v dvorano. Okoli In, 
okoli so cvrčale, se smejale, pele, skakale, 
in plesale maske. Zabava se je sijajno, 
razvijala. 

Na, tukaj je bil zrak drugačen kakor 
v pisarni! Surnela je svila, blesketali so 
se dragulji in skozi črne maske so se svetile vroče in zapeljive oči . Vse križem je. 


hihitalo, lepi pogledi so ga lovili in šaljiv e 
opazke so se zaletavale v njegovo uho. 
In estradi je 'akal . 

Leon Žolna je bil policijsii komisar . 
Kakor je bil sicer miren in premišljen , 
vendar nocoj ni mogel udušiti nervoznosti , 
ki se ga je vedno iznova lotevala . Pogle

dal je v bližnje zrcalo na steni, če rnu fra k 
dobro pristoja. Rjavi brki so se odločno 
vihali proti očem in trda in bela prsa s o 
se svetila kakor ščit iz bele bleščeče kovine . 

— Na boj, Torero! si je smehljaj e 
šepetal . Za hip se je spomnil na špijonažno zadevo, ki je vzbujala že teden in 
več splošno pozornost. Iz pisalne mize nekega generala, je ukradel neznan tat važn e 
vojaške spise. O tatu pa ni mogoče najti 
najmanjši sled . 

Gotovo je, da je zločinec nenavadno 
zvit. General je delal do poznega popol

neva. Nato je zaprl papirje v miznico . 
Cez dve uri so prišli k njemu povabljen ' 
gostje in se gibali po vseh prostorih, samo to je gotovo, da ni bilo v pisalni sobi 
nikogar. General se je pozno v noč, ko 
je bila domača zabava konč'ana, zaprl v 
svojo pisarno, da bi delal dalje. Zdaj je 
opazil: papirjev ni. Gotovo je, da so izginili med tistim časom, ko so bili v hiši 


gostje. Ali če e je spominjal njihovi h 
imen, ni bilo med njmi niti enega, katerega bi lahko le od daleč osumil. Sami 
častniki in visoke vladne osebnosti so bil i 
povabljenci. 

Dr. Žolne se je lotila iznova nervoznost. Potegnil je z dlanjo preko čela i n 
popravil frak. 

— Stran take misli! si je zaklical v 
du§L Na maskaradi srno, obeta se najlepši 
večer : 

Na zabavo je prišel radi nekega pis-
ma. ajhno, dehteče, diskretno pisemce . 
Jasno je, da ga je pisala dama iz najbolj

-
šib krogov. Sloke, fine in visoke črke ga 
prepričujejo o tem, okusna oblika in barv a 
papirja, izraziti stavki in nevsiljivi padem . 
Čudna stvar ! 

Pred osmimi dnevi je prejel nenadoma pismo. Dama, podpisana Dolores, je 

pričela z njim pismeno občevati. Zakaj? 
Ker ji je dolgčas, je pričela, in ker je čuta, 
da je gospod dr. Zolna duhovit mož. Komisar je odgovoril, da hi mu bilo osebno 
znanje ljubše kakor tako. Slučaj mu je 
jako laskal. Toda z osebnim znanjem je 
slabo kazalo. Tri pisma je pisala že ona, 
tri on, toda vedno enako pismeno razmer'e. 


Danes pa je prinesel poštni sel vabilo, naj 

pride na maskarado. Nocoj nemara ne

znanko spozna. 

Kakšna je ? 

Brez dvorna : odlična dama. Premišljena, mirna, ponosna, kar kaže pri vseh 
svojih še tako toplih ljubeznivostih. Ali govori tudi tako prijetno, kakor piše? Al i 

Zdaj je začutil na roki pahljačo , 

— Lepo od vas, doktor! Točni ste, 
človek se lahko zanese na vas! Pri osebah od policije sem to vedno opažala. 
Pred nj'ir:n je stala visoka, stasita 
dama. Na sebi je imela črno svileno oblek o 
domina in na obrazu enako masko . Skozi 
luknje pod čelom so se iskrile velike 
črne oči. , 

Dr. Zolna se je poklonil in vprašal : 

— Dolores ? 
A/aska je prikimala in rekla s smehom med besedami : 

— Ali sem vas razočarala ? 
— Ne, narobe! Sicer je res, da vidirh 
le malo tvoje lepote , 
Maska se je vzravnala in pogledala 
kvišku. Nato je zamahnila z roko. 

— Ah, da! Pozabila sem na to . Maske se tikajo. Res je! Sicer je smešno. 
Niti ne poznamo se . 

-To se pravi, je popravil doktor, 
e poznaš, kakor vidim, jaz tebe ne . 

Nel Ni res! Nocoj te prvič vidim . 
0 tebi vem samo to, da si pri polici ]
kar si mi itak sam pisal. 

— jaz pa sploh ničesar ne vem. 
Samo slutim. 
— Kaj pa slutiš 
— Da ne spadaš med tiste, ki Isčej o 
neslanih novosti in posili dogodkov . Mi-
slim, da se ne- motim, ko te smatram za 
odlično damo. Imaš dosti okusa, nisi do-
mačinka in stanuješ v sredi mesta . 
— Kako pa ti to vse veš ? 
— To poznam iz tvojih pisem . gabiš 
besedne oprete, ki tukaj niso v navadi . 
Pisma si oddala vsa na isti pošti : Nikolajeva cesta, severni ogel. Osebni vtisk potrjuje vse sklepe, ki sem jih napravil po 
pismih 
— Gospodje od policije ste nevarni , 
se je nalahno smejal črni domino. V vsa
kem tiči nekaj Scherlock Holmesa . V lastni 
zabavi„ biti detektiv, to mora biti šele užitek! Ce bi bila jaz mož, bi se pečala samo z izsledovanjem in razjasnjevanjern 
-najtemnejših zločinov. To napenja Živce. 

Povej, če imaš kaj opraviti s tisto laško 

stvarjo? 


to 

Katero misliš' ?
To vendar, o kateri vsi listi pišejo.
Da! Tako, veš, nekaj malega so

delujem, je komisar lahkotno odgovoril . 

— Nekaj zanimivega bi ti lahko povedala. To pa seveda samo pod pogojem ,
če boš jako priden. 

Besede so dr,. Žolno živo zadele. Prej 
je stal pred damo kot kavalir, zdaj jo je 
gledal nenadoma kriminalist od pet do 
glave. 

— Hm! si je mislil . Kostum ni izposojen. Svila je pretežka, čipke so pristne . 
Cevlji so ozki, fini, delo izvrstnega čevljarja. Vse skupaj je elegantno, posebnosti 
ni najti niti ene ! 
Vendar nekaj! V črno orokovičeni 
roki mečka domino bel robček in na njem 
je monogram. Zdaj vidi črke R. S Nad 
njima je krona. In parkrat si ponovi v 
mislih : R. S., R. S. 

Domino se mu je nasmehljal : 
Ne trudi se; doktor, ne doženeš 

ničesar! 

Morda sem kaj opazil . 

— Robec vendar ni moj. Toliko pre
vidnosti mi pač' lahko prisodiš. 


Čemu ti je treba previdnosti ? 

— Ker ne maram, da bi me spoznal . 
Komisar je pogledal -masko od stran i 
in nezaupno. 
Domino se je smejal : 

— Brrr! Gledaš kakor tiger. Ali ukazg, da nje aretirajo ? 
Dr. Zolna se ni zmenil za 
Kaj, si 'mi hotela povedati o stvari ? 

— Aha, to je, kar te zanima. Mislila 
sem ti samo namigniti, da se polidja za 
enkrat moti. Prosirn te, uvažuj to ! 
— Zakaj se moti ? 
— Sled ni pravi. Sumničite vse čast i 
vrednega. oficirja, poštenjaka od glave do 
tal Stotnik, na katerega pazite 
-- Kako ti to veš? se je začudil komisar. In mislil je zase dalje: Delali srno 
vendar skrivaj . Razen treh, štirih uradniko v 
ni človeka, ki bi imel o tem le pojem . . 

— Tega ti ne morem povedati . Dovolj je, da vem. In nadalje mi je tudi 
znano, da na ta način rte pridete nikol i 
stvari do dna . 

— Ce Že vse veš, potem mi pa tudi 
lahko razložiš, kdo je ukral spise . 
Dama se je sklonila h komisarjevem u 
ušesu, da bi je ne 'mogel kdo drugi slišati . 
Zašepetala je : 


— Papirje je vzel na zadnji domači 
zabavi eden izmed gostov . Nekdo, l si ima 
važno ime, pa je velik ničvrednež. Ce hoče izvedeti več, pazi na hišo na Dorotejini cesti št. 46 ! 
Tisti hip se je pririnil skozi množico 
rožnat domino, potegnil je neznanko za 
roko in ji mahal, naj rnu sledi 

— Oprostil je rekla. Vrnem se kmalu. 
Šla je k rožnatemu dominu, ki je stal 
vidno vznemirjen pri vratih. 
, Dr. Žolna je oba domina pazno mo. Rožnati je izpregovoril nalahko 'in raztrgano par besed., Orni domino se je stresnil, stisnil vase in položil roko na srce. 
Zagugal se je, iskal opore in se nasloni l 
na vrata. Izpod maske se je izvil glas, 
podoben pridušenemu kriku : 

— Ustreljen! . 
Samo to se ječri1o. 

Oba domina sta odvrsa skozi vrata. 
Bližnji gostje so ju opazili, slišali so pridušeni ' krik in so gledali začudeno za 
maskama, lil sta tekli po stranskem hodniku v garderobo. 

Kaj - se je zgodilo? Ali se je kd o 
ustrelil? Kdo je bila dama? je mislil nagl o 
dr. Zolna *II se rinil skozi gnečo za mas


karnaé Kaj ve ona o tatvin hiša na 

Dorotejini cesti . . 

Moral jo je dohiteti. 

Ko je prišel v stranski hodnik, 

rriaski ravno odhajali-skozi vrata.-

Dr. Žolna je tekel brez klobuka in 
suknje na ulico. 

Bila je prazna . 

Okrog ogla je zavil z divjo hitrostj o 

rumen avtomobil . 

— Kam sta izginili maski? je vpraša l 
komisar vratarja . , 
— V avtomobilu sta se odpeljali. je 
povedal vratar. 
— Katero številko ima avtomobil ? 
— Ne vem. 
— Kako sta ga poklicali ? 
— Rumeni avto . 
Komisar je od jeze zacepetal. 
Ali sta maski kaj govorili ? 
Nekam se jima je mudilo, bili sta 
vsi iz sebe. Govorili sta pa italijanski. 
Dr. Žolna je trenotek primi§l jal . 
' Kje je telefon ? 

— Prosim zgoraj v pisarni. 
Komisar je tekel k stopnicam. Zadel 
je ob policijskega agenta Hubra, ki je pri 

čel ves zasopljen -nemudoma govoriti vanj 


Dobro da sem vas našel. Iščem 

vas tako kakor bi šivanko iskal. Nikjer 
vas ni. Pred desetimi minutami so po vas 
telefonirali Treba je, da greste takoj na 
Dorotejino cesto št . 46. Nekdo je urnorjen . 

Umorjen? Na Dorotejini cesti ? 
St. 46? je kričal komisar. 

— Dal Sam policijski svetnik je teleoniral. 
Komisarju se je potilo čelo. Obrisal 
ga je. 

— Preskrbite voz ! 
Malo časa nato je sedel v kočijo izvoščka. Ko se je nekaj minut vozil, jobstal voz tako nenadoma, da se je ko 
misar skcro prekopicnil . 

Avtomobil jdrvel rni o kočije v 
me 

V svetlobi obcestnih svetilk ga j e 
komisar dobro videl. 
lil je — rumeni avtomobi l 

Drugo poglavje. 

Pred hišo št. 46. na Dorotejini cesti 

je stala gruča ljudi, lasi je bila že pozn a 
ura. Tisti, ki so bili posebno radovedni, so 


stati na podzidku, da bi zagledali ,kaj skozi 

pritlična okna. Slišale so se same grozotne 
zgodbe iz zadnjih let Ugibali so in se prerekali. Zavest, da leži v hiši mrlič, je vpli 

vala na glasove. ;bil so tihi, pridAišeni in 

i skrivnostni In če tudi ni nihče pozna l 
mrliča in ni nihče vedel o vzroku smrti, 
je bila vendar za vse stvar nad ; vse zanimiva, ker je bila zavita v mrak globok e 
tajinstvenosti. 

Pred vežnimi durmi je stal policaj , 
da j.e zadrževal tiste, ki so bili le prevsiljivi. To svojo nalogo si je jako olajšal . 
Zaklenil je vrata. Na radovedneže je to 

slabo učinkovalo . Bili so nevoljni. 

Dr. Žolni je. razložil zadevo stražnik. 
Pred dobro uro so našli nekega sta-, 
novalca vstreljenega v glavo . 

Strela ni nihče slišal, tujega človeka 
v stanovanju ni nihče videl. Mislili so zato, 
da se je prigodil samomor. Komisija pa je 
dognala, da se je izvršil umor . 

Komisar je prestopal po maloštevilnih 
stopnicah . 

Par starih žensk in dve, tri služkinje , 
ki so šepetale na hodniku, so mu pokazale 
smer, kamor naj gre. Sel skozi prednjo 
sobo. Stena z motnimi šipami jo je ločil a 
od kuhinje. 


lzz& priprtih vrat so se slišali različni 
glasovi. Tam se je nemara zgodil zločin . 

Revna petrolejka in dve vtripajoči 
sveči sta razsvitljevali ubožno opravo . 

Soba je bila srednje velika. Imela je 
dve okni. Spominjala je popolnoma na sta-
novanja tistih velikih hiš, ki jim pravij o 
boljši tneš'e'anje zasmehljivo „otroške kasarne.” Strop in stene so bile preprosto 
poslikane, nad okni so visele kratke, umazano bele zavese. Postelja je bila stara i n 
cenena, nad njo sta viseli dve zaprašen i 
sveti podobi v bližini je stal železen 
umivalnik. 

Mizo sredi sobe so obkrožali štirje 
stari stoli. Ob tistem, ki je bil obrnjen proti 
oknu, je ležalo truplo mladega moža še 
ravno tako, kakor so ga našli 

Po obleki bi sodil, da je bil pokojnik 
delavec. Na čelu in rokah se je poznalo 
težko, umazano delo. Tla, kjer je mrlič 
iztegnjen ležal, niso bila že dolgo osnažena . 
Glava se je nagibala nekoliko po strani 
in tam je zevala sredi senca majhna, okrola,
ostroobrobljena luknjica . 

Sredi sobe je stal policijski svetni k 
boren, vodja varnostnega biroja, jako i z 
kušen, delaven mož . Dajal je previdno navodila. Fazno in mirno je motril položaj in 


17 

sledil z očmiretnjam, svojih uradnikov . 
Visokemu in vitkemu možu se je poznalo,
da mu dela situacija nikakršnih težav . 

Ko je vstopil dr. .'i

Zolna, so delalravno zapisnik. 
Mlad konclpist je narekoval : 

— Adolf Strebirtger je ustreljen z revolverjet ; Kalibra devetih milimetrov . 
— ~akajte, ga ie prekinil policijski 
svetnik. Projektil je bil manjši. Vidi se na 
luknji. 
Svetnik je dvignil samokres, ki je leža l 
na tleh, in stopil :2 njim k luči. 
Seveda ! Vsi patrovi so še v njem. 

Gledal je skozi cev proti luči. 

— S tem samokresom sploh ni nihč e 
streljal. 
Zapazil je dr. Žolno, ki je obstal blizu 
vrat. 

— 0, dober večer, gospod doktor. 
Lepo iznenadenje, kaj Ali že poznate 
podrobndsti ? 
Komisar je zanikal . 

Na kratko torej! Ob devetih zvečerje tod mino patruljiral .tražnik Kosec in 
slučajno pogledal skozi okno . Mož', ki leži 
tu mrtev, je sedel takrat za mizo Pol ur e 
pozneje ga je videl stražnik, ko se je jako 
vznemirjen prerekal , z elegantnim gospodo m 

Spijo-Ilova usoda 2 


v kožuhu. Ob tri četrt na deset je slišala 
gospodinja, da je nekaj padlo. Iz polspanj a 
se je popolnoma zbudila in poklicala moža. 

Zdelo se ji je, da je čela tudi vzdihovanj e 
Mož' je vstal in potrkal na vrata. Ker ni 
nihče odgovoril, je vstopil. V obraz mu je 
puhnil mrzel zrak. V sobi je bilo mračno . 
Ulična svetilka je pošiljala skozi okno slabotne žarke. V njih je videl stanovalca,
ležečega na tleh. Mislil je da mu je prišl o 
slabo in ga hotel nesti na posteljo. Ko a 
je prijel, je spoznal, da je mrtev . Pričel jklicati na pomoč, prižgal luč, opazil na tleh 
ta samokres in poslal ženo po policijo, k i 
je konstatirala umor. Morilec je ušel, kako r 
vse kaže, skozi odprto okno,. 

Policijski svetnik je pokazal na okno, 
obrnjeno na vrt. 

— Zdaj sem vam povedal glavno. 
Dalje torej! Adolf Streblnger n.i ustreljen 
s tem samokresom . Treba iskati pač naprej . 
Kaj pravite vi, gospod polidjski zdravnik ? 
— Strinjam se z vatni. Kroglja je bila 
zelo majhna. Skozi levo sence je šla v 
glavo.-skozi desno iz nje . 
— Torej kje je kroglja ?
Policijski uradniki so ogledovali stene .
— Tukaj! je vzkliknil dr. Zolna in 
pokazal luknjo v okvirju svete podobe . 

19 

— Dobro! ve je kroglja tja priletela , 
je morala leteti od tukaj . 
Policijski svetnik je pokazal nasprotn i 
konec mize. Nekaj ga je gnalo, da je stopi l 
tik okna. 

— Mislil sem sl in res je. V sobi 
sploh ni nihče streljal. Strel je s ceste. 
Poglejte luknjo v šipi ! 

V šipi je bila majhna luknjica, brez 
dvoma je udarila skozi kroglja . 

— Zdaj je tudi jasno, zakaj niso v 
hiši slišali strela . 
Zapisnik je nudil nadalje §e eno za-
nirnivo podrobnost . 

Mrlič je imel pri sebi dve kroni i n 
nekaj nikljastega denarja, par trgovskih 
pisem, številko lokalnega časopisa od dne 

2. januarja in odtrgan košček papirja. 
PolicijskL svetnik je ta košček pozorno ogledoval in je presenečeno pogledal 
dr. Zolno . 

Na eni strani je bilo zapisano : jutri 
ob poldeveti uri 2, 3, 5, 2, 27, 70, 17, 32 , 
poklicati. 
, StevHke so nudile šifrirano pisavo. 

Ce bi jo pa bilo mogoče rešiti, bi imel a 
policija gotovo važne podatke v rokah . 

Na drugi strani je bilo napisano s 

črnilom : . . . . prijetno presenečen v-sle d 

o* 


vaših posebnosti želim od srca, da bi s e 

mogel z vami čim prej osebno seznaniti 
in pismeno pogovarjanje ustno nadaljevati . 
Priporoča e vam v udanem spoštovanj u 
dr. Leon Zolna. 

— Kaj? Leon Zolna? Doktor, ali j e 
to vaš podpis ? 
Policijski svetnik je pomolil komisarj u 
list. 

Komisar je komaj verjel lastnim očem . 
AH bila je resnica . List je bil kos njegovega pisma, pisanega skrivnostnemu dominu, kateri ga je pred dobro uro opozori l 
na to hišo. 

Kakšne stike ima odlična dama z de

avcem ? Kako je zašlo , pismo v žep mrliča ? 

Komisar je skomizgnil z rameni i n 
dejal : 

— Da, potrditi moram -da je to de l 
pisma, ki sem ga pred štirimi dnevi od 
poslal . 
Komu ? 

— Dami, gospod svetnik, ki sem nocoj 
i' njo govoril, ki je pa še ne poznam. Ne 
morem si razložiti, kako je prišlo pismo v 
Žep tega moža. 
— Prosim vas, gospod policijski svetnik, pojdite za trenotek na hodnik, da va m 
stvar pojasnim . 

Dr. Žolna je po cijskemu svetniku 
naglo povedal, kaj se je pripetilo na maskaradi. Končal je : 

— Če prerhislim gospo, ne razumem 
kakšne zveze bi mogla imeti z človekom , 
ki je gotovo preprost delavec. 
— Zadevi pridemo sigurno do dna . 
Pred očmi je treba imeti posebno dve stvari . 
Prvič : Domino je vas opozoril na to hiš o 
in to zaradi 'špionaže. Drugič' : najdeno pismo 
dokazuje, da so obstojali stiki rned gosp o 
in tem človekom, ki leži zdaj tnrtev. Ti 
dve točki utegneta biti za nas še veliko 
vredni, ker mrtvec name prav nenarodno 
učinkuje. Oglejte si ga še enkrat popolno ? 
In dalje neznani gospod, ki so ga videl i 
ž njim in ki je tako brez sledu izginil! Sice r 
se pa o tem še pogovorimo. Zdaj moralno 
tukaj končati . 

Policijski svetnik je poslal po 'hišnega 
gospodarja. 

Gospod Mlinar, mizar, je stopil plašno 
pred policijskega svetnika . 

— Gospod Mlinar, kako je bila, ko 
ste prišli v sobo? Ali je gorela luč, ali ne ? 

— Tema je bila, gospod . .. svetilka 
se je še kadila. 

AH veste to gotovo ? 

— Kajpada! Saj je dišalo po izbi i n 
natanko sem videl, da je stenj še tlel. Ko 
sem kasneje prižgal svetil;io, je bil cilinder 
se gorak. 
Odkdaj pa stanuje Strebinger pr i 
vas? 

— To bi moral pa pogledati. Na zg asilnem listu je zapisano 
. 
Mlinar je poiskal list. 
Petega je prišel k meni. 
Kdaj šo pa kradli pri Holrnhor u ? 
je vprašal policijski svetnik potilierri ko-misarja. 

— Cetrtega zvečer . 
Poli i js i ksvetnik je prikimal. 
Odkod je prišel Strebinger 

Rekel je, da oddaleč. 

— Tako . . Glede svetiljke se pa 
natanko spominjate ? Stenj torej ni bil privit ? 
— Ne, ni bil ! 
— Dobro je. Le pojdite.
Mlinar je šel iz sobe.
— Iz tega sklepam, gospodje, je dejal 
policijski svetnik, da je moral biti po umoru 
še nekdo v sohi. Da bi bil Strebinger pred 
smrtjo vpihnil luč, je izključeno. Glava je 
morala biti dobro razsvetljena, ko je pri


letel s ceste strel, Tisti, lir le bil priča 
umora, je upihnil luč. 

— Pardon, se,je vmešal šef agent
skega zavoda juri Bulc, ali i mogoče da 
bi bil prepih ugasnil svetilko ? 

— Potem hi moralo biti še 1je kaj 
drugega v neredu. Sicer pa mislim, da je 
dotičnik Že vedel, zakaj je pobegnil v tem i 
skozi okno. Bil je morda zaveznik morilčev. 
Značilno je, da je skočil rajši skozi okno, 
kakor pa da bi poklical ljudi. Prosim vas , 
gospod doktor, zasledujte dalje! Gre se za 
elegantnega plavolasega gospoda v kožuh u 
in z monokljem. Stražnik ga je videl v tejsobi. Tisti gospod je bil priča umora in je 
ušel potem najbrž skozi okno. Odtod dalj e 
je treba zasledovati . 

Dr. Zolna je pregledal najprej okno. 
Nič posebnega. Nato ga je odprl in posvetil 
na ulico. Poznale so se stopinje. Komisar 

j.e pomignil dedektivu in šel ž njim na vrt . 
Od okna so se vrstile stopinje naravnost proti nasprotnemu koncu vrta. 

Vse je kazalo, da je mož tekel . Stopinje so bile oddaljene 135 cm druga o d 
druge in to je bil jasen dokaz zato, da jo 
je neznanec naglo ubiral. 

Dr. Zo1na je poslal agenta po lep, ker 
je hotel dobiti odtis stopinje. 


Med tem je šel se enkrat ob stopinjah . 
Vse sledi so kazale, da so odtisi ozkeg a 

čevlja s tenkimi podplati in z nizkimi petam '. 
Komisar se je spominjal, kako je opisal 
stražnik elegantnega gospoda, in vse se j e 
skladalo. 

Pregledal je rnesto, kjer je neznane c 
preplezal ograjo. Potem je splezal preko 
nje še sam in šel dalje za sledjo . 

Stopinje je bilo mogoče natančno vi 
deti okoli hiše do stranske ulice. Od tam 
niso zavile na desno proti Dorotejini cesti,
temveč v nasprotni smeri proti Srebrn i 
ulici. 

Na oglu, Srebrne ulice je stala majhn a 
kavarna. Videti, ni bilo, da hi jo posebn o 
obiskovali. Na pragu je stala natakarica i n 

se dolgočasila. 

Zagledala je komisarja s svetiljko i n 
ga vprašala : 

Ali ste kaj izgubili ? 

Seveda, sicer ne bi iskal ? 

— Ali je denar, , ali pismo. Francelj je 
našel neko pismo. Ce je to le pravo ? 
Dr. Žolna je vzel odprto pismo . Naslov 
je spoznal takoj . V kuverti je bila druga 
njegovega pisma, pisanega skrivnostnemu domini.. Kar je pismu manjkalo, 
to so našli prej pri mrtvecu . 


— Da„ pismo je moje. Nate malo 
napitnine ! 
Dal je deklici dve kroni in vprašal : 

— Ali bi lahko govoril s Franceljnom ? 
Seveda, kar notri stopite ! 
Natakarica je bila vesela, ker je na 
letela na tako darežljivega gosta. Odprla 
je vrata na stežaj . 

Težak, zakajen vzduh je puhnil 
komisarja, 

Par sumljivih pivcev je sedelo z a 
okroglo mVo v kotu,. Strahoma so pogledali drja . Zolno. Drugih gostov ni bilo 

— Nocoj imaš pa same boljše goste , 
je godrnjal izza mize pijan glas . Ali čaka 
kateri tudi na motovilo ? 
Komisar ni odgovoril . 

Molči je kriknil oštir . Kaj pa ble

-

betaš, pijanec ? 

Pivec je zropotal s stola kvišku in 
zgrabil kozarec. 

-Kdo je pijanec? Ti — si razume ? 
Ne boj se! Dobro vem, s kom govorim. 
Ta gospod ni pri policiji. 

— Ne bodi siten, Polde, je rekel nekd o 
izza mize. 
Dr. Zolna je šel v ozadje nekaj ma

lega naročil in čakal fanta, ki je kmal u 
prišel. 


je in kdaj ste našli pismo ? 

Okoli devete je bilo. Ravno v 
službo sem šel. V Srebrni ulici je ležalo. 
Ta kos pisrna je torej izgubil tisti, ki 

e bil priča umora. Morda se v tej kavarni oglasil, ko je bežal Dr. ,bolna se je 
obrnil k deklici : 

— Saj res, ker sem ravno tukaj : 
Moj prijatelj, veste, plavolasi gospod v kožuhu, je bil okoli devete pri vas Ali ni,
ničesar pozabil ? 

Vprašala ga boni. 

— Ni treba, jutri pride tako zopet 
sera . Koliko časa pa je bil moj prijatel jtuka 
— No, kake pol ure . Toliko časa, da 
je pripel voz. 
Kateri voz ? 
Avto, rumeni avto . 
Komisarja je prešinilo. Torej zopet 
rumeni avto. Zopet zveza z domlnom ! 

— Ali je bil gospod že velikokrat 
pri vas ? 
Parkrat. Dvakrat ali trikrat . Včerajpa danes okoli šeste, sedme zvečer . In še 
enkrat prej, a se ne morem natančno spominjati dneva. Vselej se e pripeljal v rumenem avtomobilu in se v njem zopet od


peljal. Včeraj je moral pa čakati. Gotovo 
se je peljal kam voznik na svojo roko. 

Komisar je še nekaj povprašal, pa n i 

spravil iz gospodarja in natakarice nič več,
nego je vedel sam . 

Vrnil se je na Dorotejino cesto, , De

tektiv ga je z lepom 'ie čakal. Dr. Zolna 
je izbral v snegu posebno vidno stopinj o 
in vlil vanjo lepa. Par minut nato je dvignil 
odtisk. 

Potem je šel v sobo, kjer so ravn o 

končali zapisnik. 

Policijski svetnik je klečal pri mrliču 
in mu otiral z mokro gobo obraz . Šefu 
agentskega zavoda je rekel : 

Vi lahko delate v tisti smeri ,

hočete. Uspeha pa ne bo. Brazgotina na 
obrazu, ki je pošminkana in nepristna umazanost rok, ravno to prepričuje, da se mrk 
ne piše Adolf Strebinger in da tudi ni bil 
preprost delavec. 

Tretje poglavje. 

Oba dneva, ki sta sledila, o delali v 
varnostnem biroju na vse kriplje . Policijski 
agenti so prihajali in odhajali, mladi uradniki so pisali dolge, zapisnike in policijski 
svetnik Koren je bil od ure do ure resnejši . 


Tretji dan so bili zaslišani in izprašan i 
vsi in tudi tisti, katere se je dalo spravit i 
le v najoddaljenejši stik z umorom. Stvar 
pa ni bila niti za las jasnejša nego prej. 

Izpovedi so bile večinoma brez po 
mena, Strebinger je živel samotno, ni z 
-nikomur občeval, odhajal je redko zdoma , 
obedoval in večerjal v mali krčmi na Dorotejini cesti, redno plačeval, sedel vedno 
sam za isto mizo i. t• d. 

O možu, ki je zbežal po umoru skozi 
o, je bilo tudi malo znanega . 
V kavarni so ga trikrat videli in po 

večjem opisali . V krčmi na Dorotejini ces 
ga niso poznali. Izvedelo se je le, da je 
Strebingerja obiskal parkrat zvečer neki 
gospod. Strebinger je tedaj vselej sam 
odprl vrata. 

Dr. Zolna je lovil domina. Pisal je 
parkrat na stari naslov in dal zastražiti 
poštni urad. Toda po pismo ni bilo nikogar. 
Komu so oddali prejšnja tri pisma, tega se 
uradniki seveda niso spominjali . 

Pred policijskim svetnikom Korenom 
je ležala kopa aktov. Se enkrat je ,vse 

prečital in gledal skozi okno, potegnil 
parkrat z močjo iz smodke dim in pozvonil . 

Agent, 41 je opravljal službo, je prišel . 
Dr. Zolna naj pride sem . 


Polici jki svetnik je gledal v strop i n 
premišljal . 
Njegove misli je prekinil komisar, ki 
e vstopil , 

— Dobro jutro, gospod doktor, sedite ? 
Govoriti moram z varni . Policijski predsednik se jako zanima za umor na Dorotejini cesti. To itak veste. Vzrok je jasen . 
Gospodje se še vedno razburjajo zaradi 
papirjev, ukradenih pri generalu. Ker pa je 
tatvina v zvezi z umorom, se zanima predsednik posebno za umor, Upa, da born o 
našli 'tukaj kaj takega, kar bo dajalo po 
jasnila k tatvini . V eni uri razložim predsedniku vse, kar srno v tej zadevi dognali. 
Posvetovala se bova tudi, kaj ukrenem o 
nadalje. Ali ste iztaknili vi kaj novega ? 
Nisem, gospod svetnik. Stanoda

jalca in več ljudi iz hiše sem še enkrat 
zaslišal,. Tudi -na pošti sem poizvedoval,
toda zaman. 

— Tako je kazalo. Vaša anonimna 
dopisovalka se ne bo več oglasila . Po tejpoti ne pridemo za enkrat nikamor več. 
Včeraj popoldne sem bfl, na Dorotejini cesti 
in dognal, da moža ni bilo mogoče ustreliti 

.s ceste. 

— Oprostite, kako pa se je potem 
zgodilo? 

— Okna so previsoka. Če stojim na 
ulici, vidim še > ravno pleča in glavo moža, 
ki stoji pri mizi . O tem sem se prepričal . 
Tudi sem dal vse točno premeriti Luknj a 
v oknu in luknja v okvirju pa lena v 
popolnoma isti višini , 
Če bi lil ustrelil kdo skozi okno ,
potem bi se ne bila `zaletela krogla v okvir , 
temveč bi bila zadela niže spodaj v steno . 
Tudi bi ne mogla prebiti umorjenčeve glave 
v ravni črti . Strel se je torej sprožil z mesta,
od koder je letel vzporedno z leŽo sobe . 

Dr. Žolna je prekinil svetnika z besedami : 

Torej prilično v višini osebe, ki bi 
streljala na vozu stoje . 

— Mislim si, na kaj cikate, je odvrnil , 
svetnik. Tega pa menda vendar ne verjamete, da bi se kdo zato peljal v avtomobilu 
mirno, da iz njega koga ustreli ., Tako nam 
ne olajšujejo poslov. In recimo, da imate 
prav. Nekdo bi potem vendar moral videti 
voz, iz katerega je streljal morilec. Ravno 
tako vsaj, kakor so ga videli v Srebrn i 
niici . Znano vam je, da je stal stražni k 
takrat, ko se je zgodil umor, na Doroteji n 
cesti Na rumeni avtomobil bi bil gotov o 
pozoren. E, moj dragi, s tem ni nič. 

Odkod pa je torej priletel strel, ee

-

ni niti v sobi niti na ulici nihče streljal ? 

— Samo eno je mogoče. Iz hiše, ki 
stoji nasproti. Cesta ni široka. Strebinger 
je sedel pri sveti'ljki, bil je toret dobro 
razsvitljen . 
— Aii imate gospod svetnik, za to 
dokaze? 
— O tem pozneje Prepričan sem, d a 
je priletel strel iz visokega pritličnega stanovanja v nasproti stoječi hiši . Stanovanje, 
iz katerega je mogoče streljati, pa je zaprto . 
Ne stanuje v njem nihče . Hišni oskrbni (
irna ključe. To je prvo, kar sem varu hotel_ 
povedati . , 
r. Zolna je potegnil beležnico i.n 
hotel nekaj pisati . 
— Ne, gospod doktor, ni se treb a 
trudili. Prosim vas, za ta slučaj se ne brigajte več. Na dve strani vendar ne morete 
istočasno delati. Stvar se je nenavadno zamotala. To boste videli iz tega, kar bom 
povedal pri predsedniku . Treba bo več mož,
ki se bodo zadevi popolnoma posvetili . 
Torej, ljubi doktor, poučite o vsem svojega 
prijatelja dr. Martiniča in pridita pote m 
skupaj k pgedsedniku . 
Dr. Zolna je zapustil šefa nekolik o 
poparj en . 


Koren se je potopil spet v akte i n 

pričel računati. Iz razdalje med obema h i 
šarm in višine, kamor je zadel projektil 
je izkušal najti nekaj odločilnega, Sred i 
dela pa je moral nehati . 

Mlad, prijeten gospod je vstopil . 

— Oprostite, gospod policijski svetnik , 
ker priba jam naravnost. V predsobi ni bilo 
nikogar, ki , bi vam naznanil moj prihod. 
— Dober dan, baron, sedite, prosim . 
Uslužbenci so:i vsi na delu . Lepo je od vas, 
da ste tako točni. Popolnoma po vojaško . 
Povabil sem vas sem, da nadaljujeva pomenek, ki sva ga zadnjič pričela . Danes 
vam lahko že stavim stvaren predlog . 

Policijski svetnik se je naslonil v fotelju nazaj in malo pomisli l 

— Torej, da greya takoj k stvari. 
Nekaj imam za vas. Ce se vam posreči , 
vam jamčim, da dobite pri nas službo . 
Mladi mož' se je nekoliko iznenadil . 
Poslušal je pozorno . 
Res? je vprašal veselo . 

— Res. Le pazite! Vi imate gotovo 
zveze v najboljših krogih . In tod moramo 
iztikati . Seveda na skrivaj . Pri visokih 
gospodih. Imenoval vam ~ih bom . Seveda, 
če ste zadovoljni. 


— Pardon, gospod policijski svetnik, 
je ugovarjal v zadregi baron, to mi je 
vendar nemogoče. 

— Zakal ? 
Mladi mož je nekaj časa molčal. 

— Ne vem, kako bi vam to* raztol
mačil. Pred osmimi dnevi sem vas prosil, 
da bi me porabili. Za kratek čas in ker 
iščem posla, kar sem slekel vojaško suknjo . 
Vendar, da bi vohunil med svojimi krogi, 
tega nisem zmožen. 

— Ali, ljubi baron, kako govorite ! 
Vohuniti . . o tem ni govora . Vi storite 
policiji veliko uslugo in ne samo policiji,
temveč' tudi državi, domovini . 

-Kako naj vas razumem ? 

— Gotovo ste čuti, da jnekdo vze l 
feldmaršalu Holtnhorstu iz miznice važn e 
papirje. Vzroka imamo dovolj, da verjamemo 
tole : Ta tatvina je v zvezi z umorom h a 
Dorotejini cesti. Ni treba torej vohuniti , 
temveč vohuna je treba najti, ki je najbr ž 
tudi morilec. Ravno vi, ki ste častnik, bi 
morali imeti smisla za važnost te stvari . 
— Če je tako . 
— je tako! Ukradeni papirji so vele-
vazni vojaški dokumenti. Napeti moramo 
vse sile, da jih dobimo nazaj . 
Kdo ve, če ni že prepozno? , 

ŠpUonov usoda 


— Unior na Doroteji& cesti govor i 
zato, da ni. 
— Ne razumem . 
— Pa šele boste. Toda le pod pogojem , 
če ste nam na razpolago, je odgovori l 
svetnik. Ne bi se bil obrnil do vas, če b i 
ne bil vedel, da nam v tem slučaju edin o 
vi lahko pomagate. Povsod se lahko gibljemo, in nihče nas ne spozna. Samo v 
višjih krogih nas poznajo . V kočljivih 
slučajih pa ni pravo, če je policaj poznan . 
Niti te stvari pa se pletejo v glavném v 
kakem buduarju, kamor naši ljudje n e 
morejo. Torej, ali hočete ? 

— Če treba najti izdajalca, sem vaš, 
mož . 
— Potem z menoj . Takoj vas predstavim predsedniku . 
* 

* 

Policijski svetnik Koren se je pelj .a 
z baronom k policijskemu ravnateljstv 
Predsedništvo uraduje v drugem nadstropju . 
Spremljevalca je ostavil v predsobi, sam 
pa je stopil k predstojniku . 

Govoril je ž njim nalabko in. prepričeval no in sklenil : 


— jamčim za barona popolnoma . Po 
mojem rnnenju je ravno on tisti mož, ki 
pride tej zadevi do dna. 
Policijski predsednik pi. Feldner je 
sprejel mladega moža posebno ljubeznivo . 

— Ljubi baron Fon, jako hvaležni srno 
vam, ker nam pojdete pri tej težki stvari 
na roko. Prosim vas, ostanite kar tukaj . 
Takoj se borno posvetovali in pri tem boste 
zvedeli o vseh podrobnostih. Prosim vas 
pa, da bi za sedaj še nikomur ne povedal i 
o svoji službi pri policiji . 
Četrt ure kasneje so bili zbrani pri 
predsedniku tizJe gospodje : šef age,ntskega 
zavoda, juri Šulc, komisarja dr. Zolna in 
Martinič in Maks pl. Fon, 

Policijski svetnik Koren je pričel : 

— Pri umont na Doroteji-ni cesti, ravno 
na glavna vprašanja, ki so pri umorih v 
navadi, ni mogoče odgovoriti., To dela take 
težave, na kakršne še v svoji praksi nise m 
-naletel. 

Prvo vprašanje se glasi : Kje se je izvršil 
umor? Odgovor jNa Dorotejini cesti 
št. 4 ., visoki parter, vrata IQ. V sobi na 
utico. Stanovanje obstoja iz te sobe in 
kuhinje. Oddajata ga zakonska Mlinar. 

Drugo vprašanje : Kdaj se je zgodil 
uma 


Izpovedi straznika in stanodajalca se


strinjata v tem . Umor se je zvr§i~ med pol

deveto in tričetrt na deveto uro zvečer,


dne 12. januarja. O tem ni dvoma.


Tretje vprašanje pa je §e nerešeno.


Kdo je urnorjen 
?


Mož, ki se je javil za mehanika
Adolfa Strebingerja in ki je trdil, da Isce
dela in da je prišel Šele pred par dnevi
na Dunaj. Poizvedovanja o tem Strebin
gerju so bila do zdaj brezuspešna. Nihče
ga ne pogreša, nihese ne ve o njem ničesar
natačnega, nihče ga ne pozna. Znano je
samo, da si je najel stanovanje 4. januarja.
Prej je stanoval tri dni v majhnem hotelu
na Marije Terezije trgu. Sprejemal je ljudi,
ki so drugih boljših krogov nego
Strebinger. Zive~ je sam zase. Stikov 
z
ljudmi namenoma ni maral. Denarja je imel
več, kakor bi ga v svojem stanu mogel
. praviloma imeti. Stanodajalec Mlinar pravi,
da je videl pri njem zavoj stokronskih ban

kovcev.


Zdi se torej, da se ne motimo, ce


sklepamo, da se je umorjenec 'nastanil na


Dorotejini cesti iz gotovih vzmkov pod


nepravim imenom. Po vsi priliki je bil tudi


drugega stanu. Pri tem potrjuje naše 

-mnenje izjava policijskega zdravnika. Umor

jenec 
j


e Dalje se sklepa, da je zadrtje čase mnogo
jezdil. Imel je brazgotine od mahljajev
sablje, posebno velika je bila brazgotina na
Čelu, katero je umorjenec zamazal s '~mi'nko 
.
Roke so bile namenoma počrnjene in zam~ 
zane. To vse kaže, da je bil pokojnik član
boljših krogov, nemara častnik. Kaj ga je
prisililo, da je šel kot častnik na Dorote 
jino cesto stanovat in da se je preoblekel,
to vse spada k drugi aferi, o kateri bomo
pozneje govorili. Gotova stvar pa je, da
ne moremo reči, kdo je umorjenec in da
torej ne vemo, kdo je bil pravzaprav
umorjen?


Ravno-tako ne vemo odgovora na vprašanje : čim je bil pokojnik umorjen 
?
Našli smo kr~glo majhnega kalibra 
v


okviru stenske slike. Ta je usmrtila moža. 

Ali, gospoda, nihče ni slišal počiti strela . 

V tem oziru srno natančno poizvedovali. V prvem nadstropju hiše, ki stoji nasproti, stanuje knjigovodja Gojnik, Tisti 
večer, ko se je zgodil urnor, je prišla njegova Žena nekoliko pozno z obiska. Gojnik odločno trdi, da se v kritienem časti tli 
ganil od okna. Gledal je na ulico in čaka l 
ženo. Strel bi bil moral vsekakor I 
Nad stanodajalcem Mlinarjem stanuje dijak. 


Usodni večer se je doma učil. Slišal ni 
ničesar. Stražnik je patruljiral, kakor verno ,
tričetrt na deveto zvečer mimo okna in 
videl skozi okno.dva moža, ki sta se men> razburi-eno. Sel je do Dvorne ulice, ki 
meji na Srebrno ulico in obstal na oglu . 
Od mesta, kjer se je izvršil umor, ni bil 
oddaljen niti dvesto korakov. Ob devetih 
ga je našel tam okoliški nadzornik in kmalu 
nato mu je prišla naznanit ravno tja gosp a 
Mlinarjeva nenadni dogodek . 

Stražnik se torej ni ganil z mesta od 
rie'etrt na deveto do devete ure . Strela ni 
slišal. Kroglo, ki srno je našli, sem dal 

rnikroskopično preiskati. Sledov o smodniku tli bilo mogoče dognati. Sklepati je 
tedaj treba, da je zadela krogla neznanega 
človeka popolnoma zavratno, ne da bi kd o 
slišal strel, in da je torej priletela iz orožja, 
ki ne rabi smodnika. 

Ravnotako ne verno, kako se je izvrši l 
umor. Ni mogoče, da bi bil stal morilec n a 
cesti . -Preostala le možnost, da je ustreli l 
iz visokega parterja nasprotne hiše. Tam. 
je prazno stanovanje, katerega ključe hran i 
hišni' oskrbnik. Usodni večer so viseli ključi 
tja deski poleg drugih kakor po navadi . 
Zena in otroci oskrbnikovi trdijo to z vso 
odločnostjo. V praznem stanovanju so se 


poznale v prahu stopinje in celo pri oknu . 

Oskrbnik je namreč pokazal poštnemu ofidjalu Figarju stanovanje. Ta Hišar je popolnoma nedolžen. Ko je gledal sobe, je 
poizkusil tudi, če se okna dobro zapirajo . 
Naj povzamem ob kratkem : 

1. Ne verno, kdo je umorjenec . 
2. Ne vemo, kako in s čim je bil 
umorjen. 
3. Nimamo niti namanj§ega pojma o 
morilcu in 
4. nimamo pojma o motivu umora.
Taka je afera.
Policijski svetnik Koren je prenehal,
kakor bi čakal na pripombe ali vprašanja . 

Ker so vsi molčali, je nadaljeval . 

Orne-niti je treba še tri reči : Rumeni 
avtomobil, neznano pričo umora in zagonetnega domina z maskarade, ki se je 
vršila dne 12. januarja, torej na večer 
umora. 

Kar se tiče rumenega avtomobila, 
opozarjam, da šteje naše rnesto 123 rumenih 
avtomobilov Dasi je število visoko, s o 
vendar izprašali naši agentje šoferje vseh 
avtomobilov, kje so bili na usodni večer. 
V Dorotejini ulici ni bilo okoli devete ure 
zvečer nobenega. Tudi tistega ne, ki je 
peljal izpred poslopja, kjer se je vršila rna


skarada. To ni nič takega, čemur bi se 
bilo treba čuditi. Pri nas je gotovo mnogo 
več rumenih avtomobilov nego 123. Treba 
je avtomobil le prebarvati in sled je zbrisana. In to je majbno delo, ki ga opravi 
lahko sam šofer. Vratar poslopja, kjer se 
je vršila maškarada, videl rumeni avtomobil. Isto tako dr. Zolna in dalje natakarica in dva gosta male kavarne v,
Srebrni ulici. ,Dve uri pozneje sta ga videla 
v mestu dr. Zolna in, neki stražnik. Ce je 
bil v vseh treh slučajih isti avtomobil, ni 
mogoče dokazati . 

Pričo umora opisujejo stražnik in 
gostje v kavarni tako : Eleganten, veli , 
plavolas gospod užitega obraza, plavili brk 
pod nosom, na očesu monokel v kožuhu. 
Takrat, ko se je izvršil umor, je bii ta 
gospod prav gotovo v sobi pri umorjencu . 
Ugasnil je luč, skočil skozi okno na vrt, 
tekel do ograje in jo preplezal, potem bežal 
dalje po Dvorni ulici, zavil v Srebrno ulico, 
izgubil spotoma pismo, stopil v kavarno 
Boltežarja Primkoviča, ki je jako na slaber n 
glasu, in čakal tam prilično tri četrt ure. 
Nato se je odpeljal z rumenim avtomobilom ki je prišel ponj . To se je vršilo 
četrt ure pred deseto . Ta avtomobil potem 
takem ni bil tisti, katerega je srečal dr. 


po enajsti uri. Naprej sled za 
enkrat ne gre. 

Zagonetni domino ;e, kakor trdi dr . 
Z-dna, dama boljše rgdbine, jako naobrazena in stasita. Dr. Zolna je ž njo anonimno dopisoval . To dopisovanje je pričel a 
dama. Povabila je na maskarado dr . Zolno,
ki jo je osumil zaradi tega, ker se je nenavadno zanimala za §pijonažno afero i n 
tudi opozorila na hišo št. 4 . na Domtejini 
cesti. Medtem ji je neka druga maska 
nekaj sporočila, kar jo je zelo prestrašilo , 
najbrž vest o umoru, zakaj vzkliknila je : 
Strel! 

V žepu umorjen ca smo našli kos pisma, 
ki ga je pisal dr, Zolna dami, drugi kos 

pa je izgubila priča umora na cesti, ko j e 
bežala . 

Stvar je najbrž taka : Neznanec, ki rnu 
je bilo dopisovanje dame z dr. Zoino znano, 
je imel takrat ko je prišel na Dorotejino 

cesto, slučajno pismo pri sebi . Med pogovorom je bilo treba nekaj zapisati. Ker ni 
bilo drugega papirja pri rokah, je bilo treba 
odtrgati kos pisma in si na nepopisano 
stran zabeležiti : Jutri ob pol deveti h 

potem sledi nekaj številk — poklicati . Te 
številke so šifrirana pisava. I(Ijue'a zanjo 
še nimamo. Drugi kos pisma je vtaknil 


neznanec najbrž v zunanji žep in ga na 
begu izgubil . 

Brez dvoma je črni domino z zločino m 
v zvezi. Ravno tako je gotovo, da sta 
umor na Dorotejini cesti in ~pijonai'na afer a 
v zvezi. Treba je samo to-le pritnerj a 

Dokumenti so zmanjkali v miznic i 
feldmaršala Holmhorsta 3. januarja ponoči . 
Cetrtega zjutraj se je nastanil neznane c 
kot delavec na Dorotejini cesti 

i3r. Žolno je opozorila neka dama n a 
hišo št. 46.. na Dorotejini cesti in tam se 

jé zgodil ob istem času umor . 

Darna je bila o tem na mestu obveščena in umorjenec je imel pri sebi na 
kosu nanjo naslovljenega pisma beležke in 
sicer šifrirane, kakor delajo v važnih slučajih diplomatje. Sledova obeh zločinov 
vodita v višje kroge in tam izgineta . 

a, povzamem §e enkrat ob kratkem : 
Umor na Dorotejini cesti je, kakor vse kaže, 
posledica tatvine vojaških dokumentov. 
Morda j ena in ista oseba izvršila ob a 
zločina. Ce se nam posreči, da pridemo do 
dna eni aferi, se nam pojasni druga sam a 
od sebe. Ce dobimo v pest črni domino, 
imamo najbrž tudi morilca in tata . 


Četrto poglavje. 

Komisar dr. Vartinič je bil jak o 
častihlepen uradnik. Ponos ga je pre§inja 
ker mu je zaupal ,policijski svetnik težk o 
delo. ' 

Uro kasneje, kakor so končali posvetovanje pri predsedniku, je stopal z dvem a 
dedektivoma proti Dorotejini cesti. Hotel 
je dognati, ali so podatki policijskega svetnika zanesljivi . Na podlagi lastnih opazovanj je sklenil delati naprej. 

Pred hišo št. 4 se je ustavil in se 
pozorno oziral na vse strani. 

V tem, da ni bilo mogoče streljati s 
ceste, se je s policijskim svetnikom popolnoma strinjal. S ceste se le videl samo 
rob stene in strop sobe, kjer se je izvrši l 
zločin. 

Komisar je šel h knjigovodji ojniku , 
ki je stanoval v prvern nadstropju nasproti 
stoječe hiše. Gojnik je bil priljuden, debel 
in star gospod. Sprejel ga je prijazno, ga 
peljal k oknu in mu pokazal sobo, kjer s e 
je zgodil umor. 

Komisar je bil ob prvem pogledu 

uver jen, da od tam ni bilo mogoče streljati . 

Mignil je detektivoma in vsi trije so 
šli k hišnemu oskrbniku. 


— Poidite z mano v prazno stanovanj e 
v visokem pritličju, je ukazal. Vprašati vas 
moram to in ono. 

Mi ste mar od policije? 

Prosim, je rekel - nato oskrbnik, kar 
z menoj pojdite ! 

Do stanovanja so prišli po temnem 
hodniku in dveh ali treh stopnicah. Vhod 
je bil v zidani kotanji. 

Oskrbnik je hotel naglo odpreti, pa ni šlo . 

Prokleta ključavnica! Ne prime! j e 
mrmral. je pa že kdo bezal vanjo! VragAli pojdeš ali ne ! 

Ključ je vendar prijel . 

Komisar je poslal detektiva tal po 

ključavničarja. Z drugirn detel t vom in 
hišnim oskrbnikom je šel v stanovanje. 

Obstojalo je iz sobe kabineta in kuhinje. 

Dr. Martinie je hodil po , vsem stanovanju in obstal v kabinetu. Slo je za kabinet. Od tu se je videlo natančno v sobo, 
kjer so našli mrliča. Od tu je ustrelil 
morilec. 

Komisar je vse natančno pregledal . 
Tla, prazne stene, nazadnje desko pri oknu . 

Opaziti ni bilo mogoče ničesar,. Vse je 
bilo zaprašeno. V kotu je bil zmeten prah 
na kupček. 


— Kdo je pa tukaj pometa l 
— Moja stara. 
— Kdaj pa ? 
— Malo je pospravila, ko je zvedela, 
da bodo prišli sem gospodje. 
Komisar je premišljal. Torej pometala 
e gotovo po umoru. Ce so kje kaki sle

dovi, potem so gotovo med kupčkom prahu . 
,Martinič je razprostrl velik bel papi r 

n rekel detektivu, naj zmete ves prah nanj. 

Sredi dela je agent naenkrat obtičal. 

— Kaj pa je? 
Gospod doktor, nekaj sem našel. 
Detektiv je. pomolil komisarju majhno, 
umazano stvar . 

Doktor jo je natančno motn 

Bila je majhna zaponka, ki jo rabijo 
gospe za spenjanje las . 

Dr. Martin-i' jo je nesel k oknu in j o 

obračal na vse plati. Opazil je, da se je 

drže kratki in zaprašeni rdee'eplavi lasje. 
Obrnil se je k hišnemu oskrbniku : 

— Koliko časa je *že stanovanje prazno 
— Od prvega januarja. 
Kdo je zadnji v njern stanoval 
Star čevljar. Spal je v kuhinji 
učenci pa tam, kjer so delali. kabinet 
sta hodila dva spat. 

— Ali Žensk ni bilo? 

Mojsterica je bila.
Kakšna ?


— Lepa ravno ne! Brez zob, suh a 
kakor preklja. Tisto malo sivih las je imela 
zadaj spletenih v sivo kepo. 
— Kdo je pa vse ogledal stanovanje. 
kar je prazno ? 
Dvakrat so bili ljudje tukaj. Sami 
revna. Enkrat je prišel tudi eden od policije. 
Ali Ženske niso prišle gledat stanovanja? 

— O so bile vmes. Enkat tri — štir i 
trenda. 
Kakšne pa? Gosposke ? 
Robce so imele na glavi . 

Kakšne lase "ima pa vaša zena ? 

E, tako črnih nima več kakor včasih . 
Pa malo jih je. 

— Hčera nimate . ? 
Tega pa ne, otrok pa ne ! 
— Ali stanuje v bližini kak &vrl car ? 
Sam sem Že eden ! 
A tako. Oglejte si torej to zaponko ! 
Oskrbnik je stopil k oknu in dejal : 

— Pristna želvovina in še najboljša . 
Stala je gotovo šest goldinarjev. Kdo bi 
jo bil neki tukaj izgubil? Zenske ki nosijo 
take drage zaponke, ne hodijo k nam! 

t7 

Komisar je prikimal. Gotovo je bilo : 
dama z rdečeplavimi lasmi, ki je ni nihče 
poznal, je bila , tukaj. Mi je bila v zvezi 
z umorom ? 

Dr. Martinič je vzel iz žepa pove-Mrl o 
steklo in preiskal desko ob oknu . , 

Našel je sledove roke, ki se je nanj o 
naslanjala. , 

Opazoval jih je posebno pazljivo . Brez 
dvorna so bili odtiski desne ženske roke 
.Za moža je bil odtisk premajhen, za otroka 
prevelik 

Skozi steklo je bilo mogoče cei odtisk 
prav dobro razločiti. 

Dr. iartinič je napravil podobo odtiska s stearinskim prahom. 

Med tem je prišel ključavničar . 

Z vrat, ki so vodila v stanovanje, j e 

vzel ključavnico, kakor je želel komisar , 
in jo odpri. Bila je zaprašena in zamazana 
s starim lepljivim oljem . Tu in tam so se 
poznale sveže praske. To je kazalo, da 
je niso odpirali samo s ključem. Ključavničar je to takoj potrdil. 

M.artinič je ukazal detektivu, naj zavije 
ključavnico, da jo odnesejo s seboj. Stopil 
je zopet k oknu'. 

Morilec je gotovo odprl okno in skozi 
odprto okno streljal Pa tako sigurno ni 


čakal na ugodni trenotek, Na stežaj odprto 
okno v najhušem mrazu bi zbudilo tem u 
ali onemu, ki je šel mimo, sum, posebno 
pa stražniku. 

Storilec je zato najbrž čakal ob zaprte m 
oknu na pravi trenotek , 

Martinič je preiskal zamazane šipe i n 
in jih pregledal s poveéalom . Na doljnjem 
robu gorenje notranje šipe je zapazil pet 
točk, odtiske petih prstov. Pravilni polkr o 

rad odtiski so bili sledovi skrbno gojenih 
nohtov; To so bili najbrž odtiski iste roke, 
ki se je opirala tudi na desko ob oknu . 

Primerjal je te in one odtiske. Bili so 
popolnoma enaki . Torej gotovo sledovi en e 
in iste roke. Fotografičnim potem bo tako 
mogoče vse natančno dognati . 

Torej ženska . . ? 

Stvar se je sukala na romantično plat. 

Ženska rdeče plavih las, ki nosi v njih 
drage zaponke in ima majhne roke . . 

Sipo je ukazal komisar vzeti iz okvira 
n previdno zaviti . 

Zadovoljen s tern, kar je zasledil, je 
dal stanovanje zapečatiti in se je pe 
takoj k profesorju doktorju Trtniku, ki 
slovel kot zdravniški tnikroskopik . 


Trtnik se je mudil v svojem laboratoriju. Martinič mu je izročil predmete, ki 
jih je našel, in prosil za skorajšnje pojasnilo. 

. .Ker zaponko posebno potrebuje m 
za nadaljnje preiskovanje, vas prosim, da 
bi pregledan » najprej lase. Koliko časa bi 
to trajalo ? 

— Ce se jako mudi, lahko naglo napravim . Recimo v eni urL 
— Ce dovolite, počakam. 
Dr. Trtnik je preiskoval lase z mikroskopom kake pol ure. Preizkušal jih je tudi 
3 kislinah. Nato je smehljale vstal in odšel 
3 sosednjo sobo. 

Vrnil se je z glavnikom v roki in preiskoval dalje. Nato se je ukrenil proti komisar'u. 

— Srečen slučaj je nanesel tako, da 
se vam lahko glede teh las prav natančn o 
izjavim. To so jako pazno gojeni lasje 
ženske, stare od trideset do petintrideset 
let. Lasje so prvotno črni, barvani so p a 
z mazilom, ki se mu pravi ,,Fleur d' o , 
Steklenička stane 40 kron . 

Dr. Marti-nič je nad točno izjavo ostrmel 
in vprašal, kakor bi ne mogel verjeti : 

— Oprostite, gospod profesor, kako ste 
prišli do tako določnih zaključko v 

Špijonova usoda 


— Prav enostavno, gospod komisar. 
3 tvarini, ki tvori mozeg las, opa'ž'arn ve č 
črnih točk, ravnotako so korenine črne. Iz 
tega sklepam, da dama še ni stara in da 
so bili njeni lasje prej črni. Mazilo „,Fleur 
d' or” mi je pa dobro znano. .Torej ni moj e 
sklepanje nič posebno umetnega. 
Dr. 1artinič je še vprašal : 
AH bi mi mogli povedati, kje se 
izdeluje ,,Fleur d' or ? 

— Seveda, izdeluje ga družba Feritsc h 
Komi). Ni še dolgo tega, kar mi je poslala tvrdka mazilo v pregled . Izjavil sem, 
da jneškodljivo. 

Dr. Martinie je šel v parfumerij» Feritsch 
Kornp. 

Mazilo se je do teclaj še malo prodajalo. Nekaj dam so navedli prodajalci po 
imenu. Komisar je imena zabeležil . , 

Martinič je premišljal to-le: Ce je 
prišla tuja dama v stanovanje, si je venda r 
morala poprej vse ogledati. Bila je najbrž 
večkrat v tisti hiši. Gotovo jo je kdo vile 

Ni dolgo ukrepal. Peljal se je zopet 
nazaj na Dorotejino cesto . 
Najprej je povpraševal pri strankah, ki 
so stanovale v visokem parterju. Izvedel 

ni ničesar. 


sl 

Le neka sl-Ukinja je rekla, da je pričel 
nekega večera psiček, ki spi v kuhinji ,
nenadoma lajati. Slišala je šum na hodniku 
in mislila, da je zunaj berač. Odprla je 
vrata in videla damo, ki je stekla po stopnicah. Kako je bila oblečena, ne Ve ve(','' . 
Spominja pa se, da je imela rdečeplave lase. 

Po dolgem izpraševanju je dognal komisar, da se je to godilo 9. januarja, torej 
tri dni pred umorom. 

Martinič je povprašal dalje v tobakarni 
in pri vseh strankah. Izvedel ni ničesa 
Potem je šel peš k izvoščekorn na Nikolajevo cesto . 

Eden izmed njih je rekel, da je vozil 

9. januarja damo z rdeče plavimi lasmi. 
Kar je pravil, je bilo sumljivo. Peljal jo je 
do hiše na Jakopovem -nabrežju štev. 64 
Tam ga je bogato plačala . 
— omislil sem, je pravil izvožeek, da 
stanuje tam, pa ko sem zavil mimo ogl a 
v drugo ulico, sem videl, da je sedla v 

Francljevo kočijo. 

Dr. Martinie' si je zapisal številko iz

voščka in šel na Jakopovo nabrežje. Pod 
hišo štev. 64 je bil prehod na Leopoldov o 
ulico. 

Izvoščka Franclja je kmalu naše 
Izvedel je, da je rekla neznana dama, na j 

4' 


jo pelje v Prečno ulico. Med potjo pa 
ukazala ustaviti. Pred Elizabetinim mostom 
je izstopila. 

Od tu dalje ni bilo o neznani dam 
ne ,duha ne sluha . 
* 

* .* 
Dr . Marinič je ves teden neprestano 
delal . 

Vse tiste, s katerimi je govoril na Dorotejini cesti in v okolici, je pozval na 
policijo in izjave protokoliral. 

Strokovnjaki so preiskali najdene stvari . 
Njihove izjave so komisarjeve slutnje potrjevale. 

Odtisk prstov in roke so fotografiral i 

n povečali. Sklepali so na Žensko desn o 
roko, ki je imela nohte prirezane ob straneh 
v špico. Morala je biti majhna in skrbno 
gojena roka . 

Z izjavami strokovnjakov si torej dr. 

Martinič ni posebno pomagal. Dognalo se 
je le, da so opazili v kraju, kjer se je 
izvršil umor, fino damo rdečeplavih las, k i 
je bila najbrž bogata . Da bi bila ta dama 
umorila neznanca, zato je govorila sam o 
ena stvar. Bila je v kabinetu, odkoder je 
bil izprožen strel. Ali je to dovolj, da jo je 
mogoče obdolžiti umora? 


Da bi bilo vsa* mogoče kaj poizvedet i 

o možu v kožuhu in z rnonokljem! Toda 
natakarica bezniške kavarne na oglu Srebrne ulice ni vedela drugega, kakor da j e 
prišel elegantni gost trikrat v lokal in vs e 
trikrat čakal na rumeni avtomobil. 
Dr. Martinič je tudi pizvedoval po 
skrivnostnem domina. Dr. Zolna, njegov 
kolega, mu je dal na razpolago anonimna 
pisma. V pisavi niso našli strokovnjaki 
nič takega, kar bi dajalo jasnost na to al i 
ono stran. 

Komisar je še nekaj ukrenil. Tri pisma, 

ki jih je imel, so nosila enak poštni pečat. 
Dognal je lahko, da so bila oddana na oglu 
Maksimilijanove ceste . Poizkusil je, če bi 
slučajno poznal ta ali oni pismonoša pisavo . 
Toda brezuspešno. 

Med tem so obducirali Adolfa Streingerja. 

Sodni zdravniki so določili, da je na 
stopila srnrt vsled strela. Krogla je priletela 
skozi levo sence v glavo, ranila možgan e 
in zletela skozi desno sence ven . 

Sprevod se je vršil popolnoma mirno . 
Kaj osebnega se ni dogodilo, 

alo zapuščino je oblast preiskala. 
Našli so nekaj perila in obleke, ki e bila 
zaznamoyana z začetnicami ,,A S . . Na 


dnu kovčega je ležala v zaprti kuverti ne 
kakšna opomka. 

Glasila se je : 

Če bi se mi v bližnjih dneh kaj pripetilo, kar bi povzročilo mojo smrt, potem 
naj se proda moje perilo in obleka. lzku-* 
piček naj prejme stanodajalec Mlinar, d a 
pokrije male stroške, ki jih je imel z menoj . 
Ce bi kaj ostalo, naj se izroči tisto mestnim 
revežem, ker nimam sorodnikov . 

Ta list je bil pisan . januarja, torej 
dan kasneje, kakor je Strebinger prišel stanovat na Dorotejino cesto . 

Pisanje je kazalo, da je Strebinger 
slutil, kaj -mu preti . IVialo več je povedalo 
pismo, ki so ga tudi našli, ki pa ni bil o 
končano. Glasilo se je : 

Ljubi prijatelj ! 

Prišlo je, česar ni bilo mogoče odvrniti . 
Kar me je tako dolgo strašilo, se je zgodilo. Pred trerni dnevi sem jo srečal . Slu-Čajno, na cesti. Spoznala me je takoj in 
mi sledila. In od takrat nimam miru Tri 
krat je bila Že tukaj, enkrat mi je pisala . 
Kaj, si lahko misliš : Zahtevala je pisma. 

Moja prva skrb je bila, da bi ji ušel. 
Stanovanje sem takoj izpremenil . Bog ve, 
če bo to kaj pomagalo. Ne morern se 


netiti slutnje, ki me neprenehoma spreletava : da bo to pot namreč vse zaman. 

~e hi le ne bil moj položaj tako nenavaden! Saj ti veš, da se ne morem 
obrniti na oblasti, in da sploh ne sme m 
vzbujati pozornosti. Sicer pa upam, da bom 
mogel v treh ali štirih dneh odpotovati . Vse 

se je izteklo gladkej§e, kakor sem pričakoval. Kupčija je Že toliko kot got{ova. 
Nadjam se, da me varajo plašna . 

S tetri se je pismo končalo. Bilo je datirano s 6, januarjem in torej pisano v istem 
razpoloženju kakor oporoka . 

Kakor je bilo vse v pismu temno, nekaj 
je bilo le, nedvomno res : neka Ženska je 
bila Strebingerjevernu žlvlJeri ju nevarna. 

— Ali ne verjamete, gospod svetnik, 
da bo vsa stvar prešla v navadno ljube 
zensko dramo ? 
— Ravno narobe, ljubi doktor. Strebingerjevo pismo mi budi misli na vse plati . 
Ne dajte se na noben način zmgati! Imejte 
vedno pred očmi, da je opozorila dama na 
maskaradi dr. bolno na hišo na Dorotejin i 
cesti in,,,sicer z ozirom na §pijonažno zadevo. Ce na to pomislite, potem se vam 

zdi gotovo mogoče, da misli Strebinger tam,
kjer piše „,vse se je izteklo gladkej§e, kakor 
sem pričakoval”, najbrž tatvino dokumentov . 


upeljo" pa je nemara sklepal s tisti m 

človekom, ki ga je videl stražnik v njegovi sobi tik pred smrtjo . Iz tega sledi, d a 
'mamo posla s politično diplomatično stvarjo , 
kjer je služila kot pomožno sredstvo nek a 
dama. 

Kroglo, ki je obtičala v okviru, so kemiki analizirali in preiskali . Konštatirali s o 
sestavine, iz katerih je bila krogla -ulita, i n 
odločno zatrdili, da je bila izstreljena brez 
smodnika. Dotnnevali so, da je rabil morile c 
ali tudi morilka neko v Ameriki nedavn o 
izumljeno puško, ki strelja s pomočjo zračnega pritiska. 

Vsa taka in enaka izvajanja niso mogl a 
pojasniti zagonetne zadeve. Bolj so sporo 
mešala, kakor jasnila, ker so dajala povo d 
za najraznovrstnejša domnevanja . Edini, ki 
se ni dal okreniti ne na levo, ne na desno , 

temveč je mislil vedno v ravni črti, je bil 
policijski svetnik Koren . 

Peto poglavje. 

— Vse je prav lepo, kar pripovedujete. 
gospod policijski svetnik, je rekel baro n 
Fop šefu varnostnega biroja, ne vem pa 
ne, od katere strani bi stvar zgrabil . V teli 
stvareh nimam nobene izkušnje in se ne bi 
rad blamiral. 

Policijski svetnik se je smeh : 

— Ljubi baron, slučaj in sreča sta s i 
nejša nego mi . Glejte, tukaj so imena dam , 
ki, si barvajo lase s pomado „Fleur d' or” . 
Oglejte si imena! Morda to ali ono poznate ? 
Baron Fon je preletel listo in dejal : 

— Nekatere poznam. Tako staro baronico Sturtn. ki s svojimi rumnitni lasm 
strašno iz leda. Potem čudovito lepo gospo 
pl. Skalar, ki ima vampirske oči. Njej bi 
človek marsikaj prisodil. Pravijo, da ima 
pisano preteklost. Ljubosumnost, nevarne 
grožnje in take reči . Poznam tudi grofico 
pL Carnponegro — no, tudi ženska taka 
in taka — in markizo Gonsalvi, ki ima 
posebno grdo hčerko. Igralko Eh) Crnivec 
bi bil tnalu pozabil Pa ta ne pride v po§tev ,
ker je., imela pred petimi dnevi še črn e 
laseé Sele včeraj sem opazil, da se je prelevila v plavolasko. V loži sem jo koma' 
spoznal. 
— Seveda, to tudi poznate, je draži l 
svetnik. Vidite, napravite torej tako : Pojdite k eni izmed teh dam še daries popoldne in,napeljite pomenek na umor. In 
če opazite kaj sumljivega, izkušajte izvedeti, kje je bila plavolaska 12. januarja 

zvečer. Poizkusite tudi priti v te-le hiš e 
italijanske kolonije ! In tam bodite pozorni 


na vsako besedo. Drugega za enkrat ni 
napraviti. 

Policijski svetnik je izročil baronu listo 
v mestu stanujočih plemiških italijanski h 
rodbin. 

— Po vojaško rečeno moram torejteren r9kognosdrati. 
— Prav tako, gospod baron . ~elim 
obilo sreče. 

Baron se je poslovil . 
Doma je mislil najprej na to, kako bi 
prišel do italijanskih plemiških rodbin . Pisal 

je pisma svojim prijateljem častnikom, k i 
so v vseh mogočih kotih in krajih občevali . 
Ponekod pa je bil Že s-am znan. 

Markizo Gonsalvi je obiskal še tisto 
popoldne. Naletel je na večjo družbo . S 
starejšimi damami je bil jako ljubezniv , 
z mlajšimi je šegavo ljubimkal . Drugi danje Že oddajal posetnice po stanovanji h 
vseh tistih, s katerimi se je bil seznanil . 
Dobrih manir je bil vajen z bogatega plemiškega doma . 

Tako je tekal vsako popoldne od 5. do 

8. ure sern in tja, popil mnogo nedolžnega 
čaja, igral visi z napo!glubimi ekscelencami 
in presedel dolge noči na vročih foteljih . 
Zabaval se je na račun države in edino, 


kar ga je delalo nezadovoljnega, je bilo 
to, da ni imel nikjer niti najmanjšega uspeha . 
Našel je Že preko deset dam, ki so 

nosile rdečeplave lase. A vse so bile dobre 
in poštene in -nikakor zmožne hudobije al i 
celo umora. In o vseh je bilo lahko dognati, 

kje so bile na usodni večer . 

Tudi intimnejši pomenki niso Fonu 

nič pomagali, Edino, na kar je bil pozoren , 
je bilo to, da se je omenjalo ob nenavadn o 
rnnogih prilikah ime baronice Sternberg. 
Vedno iri vedno so obž-alovali, ker je n i 
od nikoder na spregled. In ravno nje je 
bilo prej povsod dovolj. Nekatere dame s o 
trdile, da ima hudo influenco, druge zopet, 
da je -odpotovala. Tiste, ki so ji bite najbližje, so skrivnostno šepetale o ` zarok'', 
Vse pa so obžalovale, da je odpovedala 
sprejem, ki ga je bila prej za dvajsetega 
že napovedala . V njeni hiši je bila zabav a 

vedno na vrhuncu, Prihajalo je mnogo častnikov, kar so matere zelo cenile zaradi 
svojih možitve željnih hčerk. 

Po preteku enega tedna se je oglasil 1)1 . 
Fon zopet pri policijskem svetniku javil 
je, da je prebredel osemindvajset druin, 
Uspeh njegov je ta, da se mu je pokvari l 
Želodec. Taka je ta reč. Nam se suše mož 
gani, vam se pridi Želodec. Pa ne jemljite 


o 

si vsega skupaj preveč k srcu . Take stvari 
se ne opravijo od danes do jutri . Ce bi 
bilo vse tako lahkotno, bi rešil zadevo na jnavadnejši agent. Saj vendar ne gre za 
'enega izmed dveh tisočev ogrskih žepni h 
tatov, ki jih imamo v evidenci . Torej po-
potrpljenje, ljubi baron! Kaj napravite no

cojšnji večer ? 

— Povabljen sem na soarejo h grofic i 
Camponegro. To je ena izmed onih, k i 
nosijo rdečeglave lase. 

Našli boste zanimive ljudi . Camponegro je najboljši prijatelj italijanskega po

slanika in je opravljal, če se prav spornin'arn, pred - leti sam diplomatsko' službo . 
Torej dobro poslušajte . 

* 

** 
Pri grofici Camponegro se je zbral a 
velika družba. V štirih velikih salonih j e 
bilo okoli 150 ljudi. Grofica je stala blizu 
vhoda in pozdravljala goste, ki so še vedn o 
prihajali . Bila je visoka, lepa vitkega

,gos 

p stasa in krasnih strastnih oči

. Ce so za-
plamtele, se jib je človek ustrašil . Okoli 
nervoznih ustnic so bile začrtane poteze 
neizprosnosti in odločne volje. Bleda je bil a 
tako, da se ji je poznalo tudi skozi šmink o 
in puder. Oblečena je bila v valovito obleko 


z dolgo vlečko ; prsi, roke in hrbet 
bile globoko gole. Na vratu so se lesketali 
dragulji, kakor tudi v ušesih in v rdečeplavi'h laseh . 

Blizu nje je stal gospodar, konte Giacomo di Camponegro.- Bil je majhen, izžlt 
mož. Nasprotje med njim in soprogo je , 
govorilo tako, da ga je vzela gospa zarad i 
denarja. Njega, šestdesetletnega starca, je 
premamila lepota, njo udobnost in naslov. 

.oda contessa di Camponegro je bil a 

lakomna časti . Slavne in važne goste zbirati okoli sebe, to je bil njen ponos . Na, 
ta večer je slavila spet svoj triumf., Po salonih se je zbirala le najodličnejša gospoda, 
S trudnimi očmi jo je kontesa ogledovala . 

Prišla sta tudi dva gosta nanovo . 

Oba sta bila še mlada. Gibala sta se 
tako prožno, da je opazovalec z lahka 
odkril na obeh nekaj vojaškega. Eden od 

obeh je imel obraz izmučen . Poznalo s e 
rut 'življenje. 

Gospodar ga je rezervirano pozdravil . 

— Dober večer, grof Reinen ! 
— Dovolite mI, je odgovoril Reinen, 
da vam predstavim svojega prijatelja barona Fona. 
— Me jako veseli. Takoj vas seznanim 
s svojo ženo. Ada, dovoli — baron Fon. 

Gospa je grofa hladno pozdravila, 
s Fonom pa je bila naravnost ljubezniva . 

-Mislitn, da se midva že poznava . 

— Bil sem tako sreč-en, da sem vas 
spoznal nedavno tega pri baronici Silove"evi , 
'e odgovoril baron in se poklonil . 
Ah da, spominjam se. 

Sledilo je par brezpomembnih fraz, 
nato so se pomešali med družbo novi 
došleci. 

Grof Reinen je predstavil barona Fona 
raznim znancem, sedel nato za igralno mizo 
in pričel partijo vista. Baron se je menil 
z gospodi, ki so stali tam okrog, brezpomembne stvari. 

— Servus, Fon, je zaslišal naenkrat 
za seboj. 
Stotnik generalnega štaba mu je molel 
roko v pozdrav . 
Bog te živi, Fran ! 

— Si na dopustu, kaj? je vpraša l 
častnik. 

— Ne. Od prvega dalje sem že civilist. 
— Tako? Tega n'i$enl vedel, Kaj p a 
počneš? 

— No, živim. Kako gre pa tebi ? 
— Hvala. Poglej me in verjel boš, 
dobro. 
— Pokazal je na svojo uniformo .

— Ah, saj res! Čestitam! Torej se ti 
e vojna šola obnesla . Ali si vedno tukajGospa je hitela mimo. 

— Oprosti me za trenotek ! se je opra
vičil stotnik. Grofica, prosim v-as, ali ste 
kaj izvedeli, kako ie z baronico Steráberg ? 

— Ničesar! Ze teden dni je ni n a 
spregled. Menda je odpotovala . Kaj več ve 
nemara Reinen, ki igra tarn-le visi. 
-- Hvala lepa ! 

Stopil je nazaj . 

Ce se hočeš seznaniti s Remenorn , 
lahko predstavim, se je ponudil Fon . 

O, saj se že poznava, je odvrni l 
stotnik zategovaje. Ali izognem se mu rad ! 

— Zakaj pa ? 
— E, tako! Simpatičen mi ni . Igralec, 
pivec — ne veš, od česa živi. Pred dvema 
letoma je -imel afero, ki še zdaj ni jasna. 
sploh ni za voljo. 

— Ti misli§ tisto zgodbo na cesarskih 
manevrih . 
Tisto, res je !

-

— Zdi se mi, da mu delate ktiv co . 
Z vojaškega stališča je bilo tisto sicer veliko zanemarjanje dolžnosti . S človeškega 
stališča pa se mu lahko odpusti. Pijan je 
bil, to pa se vsakemu pripeti . 


— kako preprosta ni ta reč, , dragi 
Maks, je odgovoril stotnik resno . Castnik 
se v službi ne srne napiti. In če je člove k 
poveljnik važne eskorte, ne sme zaspali. 
— Zanesel se je na četovodjo . 
— To je nasprotovalo istrukcijarn', 
ki jih je dobil — boljše je sicer, da stva r 
pustiva. Srečen je lahko, ker je mogel tako 
gladko stran. Zahvaliti se mora ,za vse 
samo svojemu stricu Holmhorstu. Ce ne 
bil ta njegov brigadir, ne vem, kako bi s e 
bilo končalo. Naj bi kdo drugi kaj takega 
napravil, ta bi jih izkupil ! 
— Tj — midva z Reinenom sva prijatelja. Ce hočeš, povprašam jaz po baronici . 
— Hvaležen ti bom . Primi se ga takoj , 
m-le prihaja. 
Baron Fon je ustavil Reinena, stotnik 
generalnega štaba Femkorn pa je odšel v 
sosednjo sobo . 

— Ti, Reinen, poslušaj! Ali je baronica 
Sternberg tukaj ? 
Reinen presenečen pogledal barona . 

— Katero baronico Stemberg misliš ? 
Tvojo kiizino . 
Grof je pomolčal . 

— Ali smem vedeti, zaka' po njej izprašuješ? 

— Ce te zanima, gotoo> Eden izme d 
mojih znancev je vprašal domaéico po Imronid in ta je rekla, , naj se obrne nate. 
— Zakaj pa ni prišel tvoj znanec sam 
k meni? je vprašal grof . 
— Poklicali so ga nekam. Zato e 
prosil mene, a to storim . 
— Tako . tako .o pa je ta 
gospod? 
Čuj, ti si pa pravi inkvizitor l Stotnik 
Fernkorra, če hočeš na vsak način vedeti . 
Grofov obraz se je zresnil . 

— Torej sili še vedno za nj o 
Reinen si je grizel ustne. 
— Povej mu, da je grofica odpotoval a 
v Berolin. Enajstega mi je -od tarn pisala . 
Naj se ne vozi za njo, ker bi ji bilo neprijetno. 
— Kakor praviš, tako bom povedal . 
Ali ostaneš-še dolgo ? 
Samo še domačici moram nekaj pove 

dati, potem grem. lgrarn slabo. Danes imam 
smolo. 
Baron Fon je poiskal stotnika, k' j e 
dejal : 
Ze ven-i, kje je baronica. 

— V Bero inu, je odgovoril Fon . 
Špi'jonovll, usoda 


— Ne, v Benetkah . Svojemu stricu 
Holmhorstu je od tam pisala. 
-Reinen je rek .I, da je v Berolinu. 
Fon je prikimal . 

— No, potem naravno. V Berolinu je 
sploh ni bilo. Pred štirinajstimi dnevi je 
odpotovala z jutranjim vlakom v Benetke. 
— Reinen je povedal z vso gotovostjo, 
da mu je brzojavila enajstega iz Berolina . 
— Enajstega? Čakaj, da preračunim . 
Nemogoče! Dvanajstega opoldne sem govoril ž njo še tukaj . Danes je sedemindvajsetega. Pred štirinajstimi dnevi, torej trinajstega zjutraj je odpotovala . Zdaj vidiš,
kako te je Reinen nalagal . 
Grofica di Camp>negro se jima je 
pridružila. 

— Gospod stotnik, vprašali ste, kje je 
baronica Sternberg. Runo sem izvedela, 
da je v Berolinu. 
— Hvala vam lep grofica. Kdo vam 
je to povedal ? 
— Grof Reinen . 
Cudirn se le, da ni že tudi grof 
Reinen v Berolinu . 

— Vi ste ljubosumni, gospod stotnik. 
Bože moj, on jeendar njen sorodnik, on a 
vdova brez mo§Kega varstva. 

Ali ne veste, grofica, kaj dela baronica v Berolinu ? 

— Na obisku je, mislim, pri sorodnikih . 
— Se nikoli nisem slišal, da bi imel a 
baronica sorodnike v Berolinu. Po rodu je 
Italijanka. Njeno dekliško ime je Castellmari, je dejal stotnik. 
Obraz gospodarice je spreletel za hip 
strah. 
Nesla je k obrazu robec, da bi skril a 
nenadno zadrego . 

Baron Fon ni prezrl učinka, ki ga j e 
povzročilo na grofico ime Castellmari. 
S 'čudno tresočim se glasom je odgovorila stotniku : 
Obitelji baroničine ne poznam. Cula

-

da je v Berolinu in vam hotela to 
sporočiti, ker ste me prej vprašali . 
Steni je končala pomenek. 

— Čudno! Re'; ,;'en me hoče spraviti 
za vsako ceno na r~. ivo sled. Zakaj? je 
rekel Fernkorn pri~Me1 ju . 
— Res prb v čudno! je odgovori l 
Fon, vidno zaposlen z drugačnimi mislimi . 
Gledal je zamišljeno za gospo, ki se je v 
sosedni sobi živahno razgovarjala z grofom 
Reinenom . 
— Zakaj ta človek tako dela ? 
Morda je ljubosutt en nate? 

— Ljubosumen? Ne! Zato nima niti 
pravice, niti vzroka. Vedno se sicer tišč i 
baronice in ona ga ne odganja. Zakaj ne, 
tega ne vem. Občeval je zelo mnogo v njeni 
hiši. Njen bratranec je. Razmerje med njima 
pa ni niti prijateljsko. Baronica mi je dostikrat rekla, da ji ni simpatičen . 
— In vendar živahno občujeta? Kako 
to? je vprašal Fon . 
— Meta — baronica, je popravil nagl o 
stotnD<, mi je namignila, da je napravil neko č 
Reinen njeni rodbini veliko uslugo . Zato' 
mu mora biti hvaležna itd. Zato ga trpi v 
hiši. 
— Zdaj pa še to povej, Fran, je prosi l 
Fon, zakaj se pa potem ti in Reinen n e 
marata, če je stvar taka . 

— Ker . o starih zadevah ne govorim rad, je odgovoril stotnik s tišjim glasom . 
,Na tistih cesarskih manevrih seru bil tu l 
jaz ; dodeljen sera bil Holmhorstw Reine n 
ve, da poznam natančno celo zgodbo. In 
zato bi mu bilo ravno tako nerodno obče 
vati z menoj, kakor meni k njirn. A iz vsega 
tega le še ne vem, zakaj . 

— Zakaj je baronica tako nenadoma 
odpotovala, je mislil Fon na glas . 
Stotnik ga je začudeno pogledal . 
Kakšne zveze so to? 


— Misli sem zamešal . Hotel sem reči, 
da 'ne vem, zakaj Reinen ne govori resnice . 
Predstavljam si celo stvar prav preprosto 
Mož' te ne mara, zoprno mu je, ker občuješ z njegovo sestrično, pa bi rad pre-
prečil stike med njo in teboj . 
Meniš? 

— Gotovo! Vse leži na dlani! 
Fon je pogledal v drugo dvorano . 
Gospodarica je stala sama pri bifeju . 

— Isto pot imava, je rekel, ali še n e 
greš ? 
— Prav rad. 
Ko sta se poklonila, se grofica d ' 
Camponegro zdrznila, a se takoj zopet 
zbrala in rekla z ljubeznivim smehljaje m 
na obrazu. 

 Med šesto in osmo sem vsak četrtek doma. Veselilo me bo, če me gospoda kaj kmalu obiščeta. 

Stotnik Fernkorn in baron Fon sta šla 
molče po cesti, Fon je hotel zbrati in urediti v celoto vse tisto, kar je nocojšnji 
večer doživel . Misli so, se mu sukale okoli 
teh-le dejstev : 

Baronica Sternberg je tisto jutro p o 
urnoru nenadoma zapustila mesto. Grof 


Reinen je izkušal obrniti pozornost od baronice na drúge stvari, grofica dl Campo

negro je pa pobledela, ko je čuta dekliško 
ime baronice Sternberg. Ali se ne nanaša 
drugo na drugo? 

Povej mi, Fran, kakšna je baronic a

-

Sternberg ? 

— Velika, jako elegantna, zelo lep a 
gospa temnih oči in rdeče plavil las . 

Fona sta zadnji dve besedi presenetili . 
-Rdečeplavil las? Kakor grofica d ' 
Camponegro ? 

— Tako . . prilično . . Morda nekoliko svetlejših. 
— Mi morda ti veš, če ona lase barva ? 
Stotnik se je smehljal. 
— Tako daleč se ne spoznam. Če bi 
sodil po bliš'čohi, potem bi dejal, da ne . 
Mogoče pa je . Okoli božiča me je prosila, 
naj ji preskrbim vodo za lase. 
— Ali se ne pravi tisti vodi Fleur d ' 
or? Prodaja jo tvrdka Seifert 82, Comp. 
Steklenica stane 40 K. 
— Res je. Kako pa ti to veš? se je 
začudil stotnik. 

— Uganil sem samo. Ta voda za lase 
je zdaj precej v rabi . 
— Tako ? Baronici sem torej preskrbe l 
steklenico Fleur d' or. Iz tega pa še ne 

sledi, da bi bili njeni lasje pobarvani . 
Rekla mi je, da je to samo voda za umivanje Ias 

— Kakšno ima pa frizuro ? 
— Tudi tega ti ne znam opia -a 
se ne morem izraziti. Zadaj je počesana 
navzgor, spredaj valovito, ob straneh . 
Fon mu je pomagal. 
Ob straneh je naravno ohlapno po

česana Glavnike ima povsod . Ob straneh 
zaponke iz želvovine . 

— Nekako tako, da I Zaponke iz želvovine nosi. Zakaj te pa to vse zanima ? 
Ker, ker Že par tednov iščem gospo 
rdee'eplavih las, pobarvanih s Fleur d ' 
Grom. 

— Galantna zgodba. Seznanil si se 
ž njo na maskaradi . 
— Tako približno, da . 
— Verjemi pa mi, da je vse zaman . 
Ona ne zahaja nikamor. In potem, da se 
ne boš dalje trudil : Meta je moja nevesta . 
— Nevesta ? 
Fona je prešinila ta-le misel : Mesto 
je zapustila kakor na begu in svojemu ženinu ni pustila niti naslova. 

, — Midva sva ' takorekoč zaročena . 
Cudi§ se najbrž, kako je to, da ne vem 


za njen naslov. Da, je vzdihnil, tega še 
sam ne razumem. Prišlo je vse tako ne

pričakovano. Poslušaj : dvanajstega sem jo 
spremljal na trg, kjer je kupovala razn e 
potrebščine. Zvečer sva imela sestanek na 
maskaradi. Rekla je, da si hoče enkrat tako 
zabavo ogledati. Hotel sem jo, peljati tja, 
pa s tem ni bila zadovoljna. Zelela se j e 
sniti z menoj šele ob deseti uri v pred 
prostorih. Prišel sem točno, nje pa ni bilo. 

Ura je bila pol enajstih, enajst, pol dva

najstih — iskal sem jo v dvoran-i, v stranskih prostorih, galeriji — povsod, toda 
zaman. Ker se nisem mogel pomiriti, se m 
se peljal pred njeno hišo. Sobe so bile 
razvitl jene. In z vso gotovostjo trdim, da 
sem videl njeno senco ob oknu . Menih, 
da se ji je kaj pripetilo. Ura je bila pol-

noči. Tako pozno nisetn mogel v hišo. Potolažen sem bil, ker sem vedel, da je doma. 
Drugi dan sem šel z biroja naravnost k 
njej. Ni je bilo več. Izvedel sem le, da se 
je prejšnji večer ob osmih odpeljala in p o 
enajsti pripeljala nenavadno razburjena 
domov. Vedla se je, kakor da bi obupavala . 
Naročila je takoj napolniti kovčege. jokala 
je do jutra in ob pol sedmi uri se je odpeljala. Od takrat je nisem videl, niti o njejničesar slišal . 


Fon je poslušal in se vedno bolj raz 
vnem al . Ko je prijatelj končal, je vprašal. 

— Ali si slišal, kje se je mudila med 
osmo in enajsto uro ? 
— Ne. Na maskaradi je ni bilo. Kosturn 
za rumenega domina je ležal nedolaknjen 
v njeni sobi, Ob osmi uri se je odpeljala 
z dorna v posetnis toaleti . 
Fon je obstal. ,Zaman se je trudi 
bi prikril svojo razburjenost. 

— Se je odpeljala, si de A * Ima 
svoj vaz ? 
— Ne voza, avtomobil .
Ruen ?
Da, rumen avtomobil.
Sesto poglavje. 

Baron Fon je bil jako pobit, ko se j e 
drugo jutro zbudil . 

Med veselje, da se je njegov prvi 

kriminalistični poizkus posrečil, se je mešalo jako trpko čustvo. jasno mu je bilo, 
da ~o vsak nadaljnji korak policije, ki ga 
bo storila po njegovih navodilih, globoko 
zadel njegovega najboljšega prijatelja. 

Ubogi Fernkorn l Skupaj sta poseča~a 
ljudsko šolo, pozneje kadetnico, preživela 
pri polku mnogo veselih ur, držala vedno 


skupaj, dokler ni moral Fran v vojno šolo . 
Ali ni sirova ironija usode to, da je ravn o 
on tisti, ki naj seka svojemu mladostnemu 
prijatelju težke rane ? 

Fran je ljubil baronico . To je spoznaval 
Fon iz vsake njegove besede. In Fran je 

bil nenavadno korekten človek. Torej on, 
Fon, je določen, da razbije srečo svojega 
prijatelja, da odloči usodo dveh ljubečih . . . 

Fon se je boril sam v sebi . Prijateljstvo 

mu je velevalo, naj molči ; dolnost pa je 
zahtevala, da dela takoj dalje . Pri tem ni 
mislil niti nase niti na mesto, ki st) mu g a 
obljubili. Govoril si je : Ce se ne motim, 
sem 'obvaroval prijatelja nesreče i ip bo 
prišel čas, ko nji . bo zato hvaležen. Ce se 
pa motim, potem ne' uničim ničesar. Vest 
me pa še celo tolaži, ker nisem mirno 
gledal, ko je stopal prijatelj po spolzki i n 
nevarni poti . 

Peljal se je na policijsko predsestvo . 
Policijski svetnik boren je sedel za 
svojo pisalnq, mizo in se živahno r zgovarjal z dr. Zorno. 

— Ali prinašate dobre vesti ? je p a 
dr Fona, ki je vstopil . 
— Da! Sled storilca, mislim, da je 
najden. 

Zanesljivost, ,s katero je Fon te besede 
izgovoril, je dr. Zolno presenetila. 
Policijski svetnik se je smejal : 
No, lepo,! Prosim, pripovedujte ! 

Baron Fon je opisal svoje vtiske včerajšnjega večera, povdaril, kar se 'mu e 
zdelo važno za preiskavo, imena prijateljevega pa ni imenoval. 

Policijski svetnik Koren je jako na

tančno poslušal, napravil s svinčnikom paropomb v svojo beležnico, vstal izza miz e 
in pričel zamišljeno hoditi gor in dol p o 
pisarni. Končno se je pred Fonom ustavil , 

— Prav dobro ste opravili. Vi menite 
gotovo, da j.e baronica Sternberg morilka , 
ali ne? In če bi bilo po vaše, bi morali 
mi brz9javno zahtevati v Benetkah, naj jo 
aretirajo. To je vaše mnenje, ali ne ? 

— Vsekakor, gospod policijski svetnim l 
Pritrditi mi morate, da je opis osebe, nenaden beg, rumeni avtomobil -
-Sumljivi znaki so tukaj, ga je prekinil policijski svetnik . vendar pa ni zadostnih dokazov, vsled katerih bi mogli 
damo od stanu kot osumljeno umora aretirati. Predno napravimo kaj takega, kar 

vzbudilo največjo pozornost, moram o 
vendar vse podrobnosti natančno pretehtati 
in presoditi. Pred vsem moramo delati na 


da doženemo, kdo je umorjenec. D 
Zolna je menil, , da pridemo do tega cilj a 

na dva načina Eden bi bil ta, če bi mogl i 
razrešiti pismo umorjenčevo, pisan 

o Ko ste vstopili, sva se z dr. Zolno 
ravno s tem ukvarjala. Drugi način bi bil 
ta, . če bi se nam posrečile poizvedbe v 
preteklost Spričo vaših podatkov, upam , 
da hi ne poiskusili zaman zadnjega načina . 

— Kaj imajo pri tem opraviti cesarske 
vaje? 
— Dajmo poizkusiti, je odgovoril 
,svetnik, vidite — Strebinger gotovo ni bil 
ta, za katerega se je sam označil. Dr. Zolno 
so opozorili na hišo na Dorotejini cesti i n 
to v zvezi s tatvino vojaških listin. jako 
mogoče je torej, da je bil ta Strebinger 
poverjenik kake tuje države . Pričeto pjsmo , 
katero poznate, na to namiguje. Ce je 
opravljal umorjenec tujo službo, potem j e 
verjetno, da je s tem v zvezi afera, ki se 
je zgodila na cesarskih manevrih. Kolikor 
se v naglici spominjam, je šlo takrat za 
špijona, ki je ušel, katerega smo pa tudi 
mi pridno iskali. Poizkušal sem, poizvedeti 
kaj s fotografijo urnorjenca . Seveda ga 
noče tam nihče poznati, kjer je bil najbrž 
znan. Zdaj sem ukaza poiskati stare akte . 
Prosim vas, spremite gospoda dr. Zolno 


in dr. Martiniča v umverzitetno l njižnic . 
Kar izvesta tam, to nam gotovo delo olajša . 
Pozneje bomo govorili dalje . , 

Spotoma je poslušal dr. Zolna na 
lastno željo še enkrat dogodke, ki so se 
vršili pred štirimi leti na cesarskih nanevrih na južnem Tirolskem , 

Gospoda sta pojasnila ravnatelju knjlznie, zakaj sta prišla . Preskrbel jima je 
takoj stare letnike uradnih listov . 

V avgustovi §teviki letnika 103 sta 

našla prvo poročilo o cesarskih manevrih . 
Od 4. septembra je bila, vest z naslovom : 
pijon aretiran . Glasila se je dalje : Včerajpopoldne so zasačili blizu trdnjave moža ,
ki je fotografiral posamezne trdnjavske dele . 
To je mehanik Bartolomej Giardini iz Mi-
ana, star 27 let, Našli so ga večkrat v, bli

i glavnega stana in ga spodili strm 
Stanoval je v Tortelu pri krčmarju Jožefu 
Schneder. Tja je prišel štiri dni prej, n e 

o se pričeli cesarski manevri. Prijeli so 
ga v neki vili, kjer je popravljal električn o 
razvetljavo. Doma ga ni bilo. 
Dan pozneje je javil neki poročevalec : 

Aretacija Giardinija, ki se je pečal s 
spijonažo, je bila jako dramatična. Mehanik 
je napeljeval električno žico ravno v prve m 
nadstropju vile Margherita„ ko so prišli 


orožniki na, vrt . V vili stanu jejo zdaj beneški senator Casstellmari in njegovi dv e 

hčerki, katerih starejša je,dova po dunajskem aristokratu 131 . ter~gu. Senator in 

mlajša hčerka sta sedela 'pred vilo in sta 

bila nenavadno 1)resenečn, ,ko je napovedal orožnik aretacijo, 

Gospod Castelmari ni vedel o meha

niku ničesar natančnejšega in podrobnejšega.,Ukazal je hčerki naj pokliče delavca . , 

Cez par minut se je vrnila gospodičn a 
Castellmari . Tresla se je od groze in rekla ,
da ji je pretil delavec s samokresom, nato 
pa ušel. 

Orožniki so šli v vilo in po dolge m 
skanju našli Gtardinija na podstrešju pod 
kupom perila. Spijon je potegnil iz Žepa 
revolver in pretil, da takoj ustreli tistega, 
ki se 'ga dotakne. Umikal se je nazaj in 

skočil skozi strešno odprtino na streho. ()d 
tarn je splezal do strelovoda in se spustil 
po njem na tla , 

Eden izrned orožnikov je pomeril i n 
izprožil. Vsi so drli po stopnicah in našl i 
Giardinija nezavestnega na pesku„ Iz desn e 
roke mu je tekla kri. Krogla ga je opra

snila. Padel je bil šest metrov globoko in 
tako nesrečno, da si je pretresel moane. 
Na željo senatorja so ga nesli v vilo . 


Umljivo je, da je v vili vse vznemir'eno. Senator Castellmari je lepo -pokazal 

svojo aovekoljubnost s tem, da je poslal 
takoj po zdravnika, ki biva precej daleč 
od tam. Delavcu vzorno streže . 

Naslednje dni ni bilo posebnih novosti. 
Pisalo se je,'da stanje ranjenca ni kritično 
in da ga mislijo odpeljati dvanajstega iz 
vile. 

Dvanajstega je priobčil list to-l e 

Generalnemu štabu dodeljeni nadpo

ročnik 11 . dragonskega polka Fran Fernkorn, ki služi v brigadi feldmar§allajtnatna, 
in nadporočnik grof Reinen sta pregledal a 
risbe in fotografije mehanika Giardinija . 
Dognala sta, da so izdelane vse le v svrho 
§pijonaŽe. Giardini to taji in trdi, da je iz 
delal vse za neko trgovino v Benetkah. 

Giardinijevi papirji so v redu. Tudi 
je dokazal, da rnu je tvrtka Be4edetto 
Co. v Ntilanu res naročila pokrajinske slik e 
v svrho reproduciranja. 

Da bi se. dognala zanesljivo špijonova 
indentiteta, ga bodo prepeljali v Franzensfeste. Do postaje ga bo spremila vojaška 
eskorta. Vodil jo ho nadporočnik grof 
Reinen . 

Nasledn dan je sledila senzacija: p* 
jon ušel. 


Poročilo se je glasilo 

Bartolomeja Giarinija so pripeljali 

včeraj zvečer na postajo lvorpiera, odkoder 
vozi 'železnica v Franzensfeste . Ponoči pa 
je na neznan način ušel , 

Nadporočnik grof Reinen ga je peha 
v 'Morpiero. Ker je bil pa aretiranec slab, 
se je transport zakasnil . Vlak, ki odhaja i z 
kraja ob šesti uri 40 minut, so zamudili . 
Giardinija so spravili na varno . Grof Reinen je lnspiciral zapor še pozno zvečer . 

Ko so pa odprli zjutraj vrata, ni bil o 
jetnika nikjer. Prepilil je na oknu železo in 
"zginil. 

Na vse strani so brzojavno izpraševali. 
toda brez vspeha. Ker je laška meja le en o 
uro odaljena, se je ogleduhu gotovo po

srečilo uiti. Pravijo, da so uvedli' preiskavo 
proti grofu Reinenu . 

Ista številka je imela pod zaglavjem 

„Osebne vesti” to-le neznatno vest 
Senator Giuseppe Castellmari in 

njegovi hčeri paronica Meta Sternberg in 
Maria di Castellmari so došli v Benetke,. 

Nekaj dni kasneje je prinesel list zadnjo vest, ki se je tikala tega dogodka, 

namreč tiralico za beguncem, ki je bil 
opisan tako : 


Barto omeo Gard ni, mehanik., 24 let 

star, pod nosom črne brke, zdravi zobje 
(na desni zgoraj manjka konča jak) nos 
primeren, usta majhna. Posebna znamenja : 
1 centimetrov dolga brazgotina . Razteza 
ena 'Mu od nosu povprečno proti des-

s

nemu sencu., 
Doktor Zolna je bral poročila polglasno,. 

Ko je zaprašeni zvezek zaprl, je po

kimal dr ju Martiniču in dejal : , 

— Zdi se, da imava srečo. Ce me vse 
ne moti, sta Adolf Strebinger in Barto orneo Giardini ena in Ista oseba . 
* 

Policijski svetnik Koren nir nikakor 
podcenjeval vesti, ki sta rnu jih prinesla 
najprej Fon in dve uri pozneje dokto r 
Zolna. Misterjozni dogodki so se čudovito . 
med seboj vezali in ujemali. Razni razlogi 
so ga vendar silili, da je postopal posebno 
previdno. V prvi Prsti je pazil, da ne pov

zroči kakršnih koli diplomatskih zapletljajev, 
v drugi vrsti pa je moral biti radi imen , 
zamotanih v aero, zelo previden . 

Stvar je bila kočljiva. Policijskemu 
svetniku so namignili, naj dela na vso mo c 
diskretno. V zadevo so se vtaknile osebnosti, katerih ni poznal. To otežkočilo 

Špijonova usoda 


poizvedovanje in vezalo roke, ali pri vse m 
tem kriminalista tem bolj izpodbadalo, d 
bi razvozlal vozel. 

Policijski svetnik je ukazal najprej preskrbeti tiralico za Bartolorneorn Giardinijem . 

Opis se je popolnoma prilegal umorjencu rta Dorotejini cesti. Manjkal je res 

tudi kočnjak in brazgotina je. bila prav 
opisana. 

Policijski svetnik je našel vysem samo 

potrdilo k svojim slutnjam. Ce sta bila 
Giardini in štrebinger ista oseba, potem 
se je vse drugo ujemalo. Tudi odhod baronice Sternberg, ki je imela rurnen avto , 

potem morda ni bil samo slučaj. In če je 
vse tako, . je treba posebno uvaževati poročilo barona Fona, kajti on je pokaza l 
smer, po kateri je uravnati nadaljne korake. 

Pred vsem je šlo za zanesljivo agnosciranje. 

Pri tem so prišle v poštev te-le osebnosti : Senator di Castellmari in njegovi 
hčeri, grof Reinen, stotnik generalnega 
štaba Fran Fernkorn in gostilničar Schneder. 

Senator in njegovi Meti so se mudili, 
kakor je povedal Fon v Benetkah . Grofa 
ReLnena in stotnika Fernkorna ni hotel policijski svetnik pritegniti zadevi, dokler 
ne bila potreba zato nujna. Preostal je 


torej le gostilničar Schneder, katerega izjave pa so morale biti tudi sicer zelo vazne , 
ker je Giardini pri njem dalje časa stanova . 

Policijski svetnik je nekaj časa premisljal. Nato je odprl vrata v sosednjo 
sobo in poklical mladega uradnika . 

— Povejte gospod doktor, kako 
se piše gostilničar, o katerem ste mi ne 
davno tega pripovedovali? Veste, tisti, kjer 
se po italijanski šegi kuha. 

— Anton Schneder, gospod policijski 
svetnik. 
— Ali je Lah ? 
Ne, Nemec. Žive pa je dolgo v Italij i 
in na južnem tirolskem . Marcon'e se pravi 

kraju, kjer je imel lastno krčmo . 

— Prosim, telefonirajte mu, naj pride 
takoj sem. 
Po preteku pičle polure je prišel krčmar . 
Bil je nekoliko razburjen, ker ga je polici ja tako nenadoma zvala . 

Policijski svetnik ga je vprašal : 

— Gospod Schneder, kaj ne, vi st e 
krčrnarili svoj čas v kraju, ki se mu prav i 
Marcone ? 
Krčmar je prikimal . 

— Mi se morete spomniti na tujca, 
ki' se je pisal Bartolomeo Gardi-ni? 

— O, tega -moža se prav dobro spominjam. 
— Zakaj pa ravno tega ? 
— Tisti škandal je bil njegov, je menil 
gostilničar, in tudi sicer — bil je posebnež ? 
Ni bil sicer neprijazen, govoril pa ni z nikomur. Pri obedu in večerji je sedel v 
zadnjem kotu gostilne. Po dnevu je hodil 
daleč na izprehod. Ponoči je gorela v njegovi sobi' luč pogosto do polnoči ali ene 
Tako dolgo je sporo vsak dan risal in 
pisal . 

Kakšen pa je bil njegov poklic ? 
Bil je mehanik. Zraven je pa fotografiral . Tudi mene, moje otroke in moje 
hišo. Slike je rabil za razgledke . 

— Ali ga je kdo obiskoval ? 
— Ne, tega se pa ne spomin jam. Ali 
vendar! Enkrat je prišla neka gospa. Gosposka dama iz vile Margherita. Ce še 
prav vem, je bila hči Laha, ki je tam stanoval. Pisala se je pa nemško . 

Ali se ji ni reklo Sternberg, baronica Sternberg? je vprašal policijski 
svetnik. 

— Da, da, ravnotako se je pisala ! 
Koren se je pogledal s komisarjem . 

— Torej baromca Sternberg je bil a 
pri Giardini'ju. Ali niste` pri obisku ničesar 
posebnega opazil ? 
— Posebnega ne. Med seboj sta bila 
jako lubezniva. Poljubila sta se in si rekla 
„ti” Pa tega nisem vedel jaz in tudi slišal 
njsern. Moja Žena pa — saj veste, kak o 
so ženske radovedne — ona je prlslu§ka
vala in gledala skozi luknjo v ključavnici . 

-Kaj — pa je videla vaša gospa ? 

— No, drug drugemu sta padla okol i 
vratu in se poljubovala . Kaj sta pa me d 
seboj govorila, tega moja žena ni razumela . 
— Povejte, ali se niste nič čudil' k o 
ste to izvedeli" ? 
— I, mislil sam si, da imava paČ kajskupaj. 
— Baronica in delavec ? 
— To se je že večkrat zgodilo. In 
zraven : saj on ni bil navaden delavec. Bil 
j .e jako naobr'ažen in se je prav dobr o 
vedel. 
— Kolikokrat pa je prišla baronica ? 
— Samo enkrat. Pozneje ni bilo več 
treba, ker je zahajal on vsak dan v vilo. 
„Uravnat električno napeljavo” — kako r 
je rekel Ce je bilo res, ne vem, se j e 
smehljal navihano krčmar. Prav trdno ravn o 
ne verjamem . 

— lakaj pa ne ? 
— vidite, gospod polici jski svetnik, 
o je bilo pa tako . Enkrat zjutraj sem nesel 
v vilo več steklenic vina . Nazaj grede sem 
hotel oditi skozi zadnja vrata, ker rnl j e 
bilo tam bliže. Ko grem okoli hiše, pa 
vidim starega Laha, obe njegovi hčerki in 
Giardinija. Sedeli so vsi složno za mizo in 
južinalL No, sem si mislil, če starši nič n e 
nasprotujejo, potem je meni Že lahko prav . 
Zakaj pa bi ne dobil enkrat revež lepe i n 
bogate gospe ! 

— Koliko časa pa je stanoval Giardin i 
pri vas? 
— Tri do štiri tedne . 
Pozneje gá pa niste več videli, kaj ? 

— Potem so ga prijeli in je ležaj v 
vili bolan. 
— Da, enkrat še v Trstu. Prisegel bi, 
da je bil on . Bil je jako gospodsko obleče n 
in me ni hotel spoznati . Klobuk je potegnil 
na oči, pa je šel naglo mirno mene . Pozdravil sem ga in nemško ogovoril . Odgovoril pa mi je laško, da me ne pozna, d a 
ne razume in ne ve, česa od njega želim . 
Mogoče je, da sem se res zmotil. 
— Torej ga vi ne bi spoznali, če bi 
ga zdaj videli ? 
— Brez klobuka prav gotovo . 

Zakaj ravno brez klobuka ? 

Na čelu ima brazgolino . Po tejga spoznal. 

Policijski svetnik je segel 'med akte 
in pokazal fotografijo. 

Ali je ta-le pravi ? 

Da, pravi je! je pritrdil oštir 

— Gospod Schneder, ta odgovor je 
za nas posebno važen. Oglejte si še enkrat 
dobro fotografijo! Ali je to res Giardini ? 
Krčmar je stopil k oknu in sliko pozorno ogledoval . 

— Prav- gotovo je on! Po brazgotin ' 
bi ga spoznal tudi med tisoč ljudmi . 

— Lepo, hvala l Samo še nekaj bi 
vas rad vprašal. Ali lil tni mogli opisati 
Žensko, ki je Giardiriija obiskala in obje 
mala? 
— Mogel!' Prelepa . je blla, da bi jo 
človek pozabil. Visoka -in vitka, veHk'h 
črnih oči, elegantno oble ena, sploh lep a 

zenska. 

— Kakšne je imela pa lase ? 
Rdee'eplave l
-

— Hvala vam lepa . Lahko greste. 
Oštir je zaprl vrata in po pisarni je 

zavladal molk . 
Policijski svetnik je naglo vrtal n 

pričel hoditi po sobi. To je bila njegova 


navada vselej, kadar je kaj važnega premišljal. Policijski uradniki ga niso hoteli 
motiti . 

Nenadoma je obstal tik mize in rekel : 
Sum barona Fona se ne da ka r 
tako. zavrniti. Smrt na Dorotejini cesti je 

vendar mogoče, krvavi konec ljubezenske 
drame . Zdaj ni več mogoče, da bi ne za 
slišali gospoda Castellmara in njegovi h 
hčerk. Giardini je ž njimi toliko občeval , 
da že morajo kaj o njem vedeti. Baron 
Fon, prosim, peljite se v spremstvu gospoda Martiniča in dveh policijski agentovše danes večer v Benetke. Ali imate tam 
kaj znancev ? 

Naš tamošnji konzul je moj sorodnik . 

— Tem bolje. Vas, gospod Martinič, 
prosim, da delate na vso moč previdno jn 
da ne zbudite najmanjše pozornosti C e 
zasledite kaj važnega, me takoj brzojavno 
obvestite ! Kolikor dolgo bo mogoče, se n e 
poslužujte laških oblasti. Le v skrajnem 
slučaju ukažete lahko koga aretirati . 
Sedmo poglavje. 

Na Piazzeti je igrala godba . Razume 
se, da arije laški oper, ki so ljudstvu š e 
vedno najbolj pri srcu. Vmes so zapele 


89 

tudi lahkotno ubrane narodne pesmi, kako r 
ona o lepi sartoreli, o blaženi Beneciji ali 
katera izmed lepih pesmi Tostijevih . 

Okoli godcev je stal špalir v petih 
vrstah. Prvi udar bobna je privabil iz ozkih 

ulic meščane in meščanke. Zdaj so stali 
okrog godcev in poslušali brezplačni koncert . 

Med odmori so se čuli visoki in čisti 
glasovi preprostih beneških deklet, ki s o 
klopotale v šolnih z lesenimi podplati i n 
nosile na malih nogah živo rdeče nogavice . 
Bile so po večini majhnih postav, nežni h 
in napudranih obrazkov z visokami frizurami In nosile so vse ponosno, dasi so bil e 
revno oblečene. Se posebno pa je tujcem 
ugajala njihova mehka govoric a 

V dolgih redovih se je sprehajala p o 
Markovem trgu mestna gospoda . Male mizice pred dvema kavarnama so bile zase 
dene. Dovolj je bilo tudi novoporočencev, 
ki se jih v tem kraju nikoli ne zmanjka. 
Ob vsakem požirku kave so se zaljubljen o 
spogledovali in si stiskali pod mizo roke. 

Domačini in tujci so ogledovali vrvenje 
in se veselili lepega januarskega dne. 

No svojem kraju so promenirali do-

mači mladi gospodje in mimo njih domače 
gospodične, ki so se ob vsakem srečanj u 
smejale njihovim dovtipom . 


Najboljša gospoda je, imela tudi svojo 
promenado in sicer na levi strani Markovega trga, kamor so se postavili enkrat na 
teden tudi godci. 

Tukaj je šetala res pristna gospoda. 
Vitke gospe v dragocenih parižkih oblekah, 
z rahlo spetimi lasmi, z rezervnimi, ponosnohladnimi .obrazi, ki so last laških aristokratk. Samo črne oči so bliskale skozi pajčolane. Njihovi spremljevalci, možje in rnla ~ 
deničt, so se ponašali s tako eleganco, kako r 
jo vidimo le v svetovnih mestih . 

Med ozkimi vrstami teh §etalcev, ki 

jih je radovedno občinstvo najbolj ogledovalo, so bili tudi trije gospodje, ki so 
mimoidoče posebno pozorno motrili. Ko so 
se dalje časa izprehajali, so obstali pre d 
kavarno „Fabian” . 

— Zopet ji,» ni tukaj. Sicer je mogoče, 
da še pridejo. Ce ti je prav, sedimo malo . 
Od tukaj jih ni mogoče prezreti , 
Gospodje so sedli za majhno žeiezno 

mizico in naročili črne kave. 

Natakar je prinesel kavo v veliki po 
sodi in natočil skodelice tako, da so bili 
tudi mali krožniki pod njim-i do roba poln i 

kave. 

— Taka navada je tukaj, je pojasni l 
starejši obema mlajšima, ki sta zmajeva a 

glavi. Domačini zahtevajo za par centesimo v 
izdatne porcije. Najprej posrebajo kavo 
s krožnika, potem se šele lotijo one v skodelici. Toda naj se' vrnem k stvari : Pri 
najboljši volji ti -ne morem povedati več,
kakor ve vsakdo drugi. Obitelj Castellmari 

reživa tukaj velik ugled. Predniki so bili 

doži, on sam je senator in ima pri seja h 
velevažno besedo. Njegova hiša „Palazzo 
del Angelo” ob „Canalu Grande” je od 
parntiveka last rodovine. jako bogati so,

goreči patriotje in nihče ne ve ničesa r 
slabega o njih. Pri njih se shaja ves 
ugledni svet. Najbolj zaželjeni cilj vse h 
boljših, ki držijo nase, je vabilo rodbine 
Castellmari . 

— Ali zahajajo k tebi . 
— Naravno, ljubi Fon. Mo a dolžnost 
je, da vsestransko občujem, in nimam po 
voda, da bi njih ne vabil . Senator sicer ni 
prijatelj Avstrije, a njegovo politično prepričanje me kot -gostitelja nič ne briga . 
Ze iz diplornatičnih razlogov je važno, da 
Živi človek ravno s takimi gospodi posebno 

v miru in spravi Povrhu tega je pa nje

gova hčerka tako ljubka in očarljiva deklica, 
da je osvojila srce moje žene ob prve m 
srečanju, Pri nas mora biti zdaj na slehern i 
zabavi. 


— Druge hčere ne poznaš . 
— Pozne, toda površno. Prejšnje 
leto, ko sem se peljal na Dunaj na. dopust, 
sem jo obiskal . izročil sem ji pozdrav e 
njene rodbine. Nekaj posebnega je njena 
postava z beneško plavirni lasmi, tak o 
rdečeplavimi, da se zde, kakor bi bili zlati. 
— O njej -ne veš ničesar natančnega. 
— Tukaj v Benetkah se je seznanila 
z baronom Sternbergom in se kmalu_ nato 
poročila. Tega ji ni senator dolgo odpusti l 
Avstrijec — mož njegove hčere! Ker pa 
je bila vedno njegova ljubljenka, ji je vse 
prizanesel. Baron Sternberg je bil vedno 
bolehen . Na nekem lovu na Sedmograš-ke m 
-se je prehladil. Pljuča so se mu vnela in 
umrl je. 

— Sicer ni otrok. 
Še sin je. To se pravi : bil je. Če 
še živi, kako živi, tega nihče ne ve. V Turinu se je zaljubil v artistkin jo, v drkušk o 
jahalko . Bila je neki čudovito lepa in imela 
zanimivo preteklost. Govorili so različno , 
a jaz si take stvari redko kdaj zapomnim . 

.njo je izginil pred kakimi petirni ali sesti-mi leti. Ljudje klepetajo tako in tako a 

niti starši, niti njegovi prijatelji niso ''e 
dobili ne od njega ne o njem glasu. Sicer 
je pa zanj škoda. Pravijo, da je bil zelo 


nadarjen in nenavadno soliden, dokler s e 
ni seznanil z jahalko . 

— Kdaj si videl nazadnje senatorja ? 
— Pri meni dorna? Prvega januarja, 
spričo novoletnega sprejema. Petnatsiega 
bi morala biti njih zabava, pa so jo naenkrat odpovedali, ker se je-bolezen hčerke, 
ki se je pripeljala tisto jutro z Dunaja , 
-nenadoma zelo poslabšala. Qd tedaj ne vidiš 
nobene izmed Castellmarijevih. Ne sprejemajo in tudi ne obiskujejo. Senator pa 
seveda redno opravlja svoje dnevne posle. 
Ali menite, da je grofica Sternberg 
res tako nevarno bolna, kakor splošno 
govore ? je vprašal tretji izmed gospodov, 
komisar dr. Martinič. 

Konzul, gospod 131 . Sendrov, je zganil 
rami . 

— Bože moj, gospodje, saj vendar 
poznate dame . Hišni zdravnik, ki je obenem 
moj zdravnik, pravi, da so povod bplezn i 
duševni boji . Gotova stvar pa je, da &
a, trda& sestra, ne gre iz hiše in strež e 
bolnico. Cesalka pa temu nasproti zatrjuje, 
da je baronica sicer jako nervozna in po 

bita, da se večkrat brez vzroka razjoče 
in nesmiselno vede, vendar pa ne more 
biti ravno posebno nevarno bolna . 


— Vprašal sem vas vsled gotovega 
vzroka. Tega kar vam zdaj povem, gotov o 
ne veste : Težko bolna baronica uhaja skoz i 
zadnja vrata palače v obleki, ki njenemu ' 
stanu nikakor ni primerna, v beznico z a 
rnostom Rialto, kjer se shaja družba, k i 
sovraži luč. Do zdaj je bila že dvakrat tam . 
Shaja se s človekom jako sumljive zunanjosti. 

— Odkod pa to veste, gospod doktor ? 
— Moji agentje stražijo hišo dan za 
dnem. Ukazano jim je, da slede povso d 
baronico. 
— To vendar ni v Benetkah tako lahko . 
Ali plavajo tudi za gondolami ? 
— Tudi zato je preskrbljeno . Za ta 
slučaj, o katerem govorimo, pa ni bil o 
potrebno. In da ni bilo potrebno, ravn o 
to se mi zdi jako surnnjivo. Baronica se 
n peljala v svoji gondoli, temveč je šl a 
rajši peš skozi mesto. Bolezen torej ni tako 
resna, četudi verjamem, da je baronic a 
jako nervozna vsled dogodkov zadnjih dni . 
Zdi se tudi, da -ima dovolj vzroka za svoj e 
samovanje. Tudi baron Fon in jaz sva bil a 
odklonjena, ko sva priglasila .svoj obis k 

V tistem trenotku se je pojavil s p azzette star gospod. Na roke se mu je nas anjalo mlado dekle . Videlo se je, da sta jako 


zna-na, ker so jih od vseh strani - zelo 
spoštljivo pozdravljali. Tudi konzul Sendrov 
je vstal in svojirna spreml jevalcerna za-
Šepetal 

— Pojdita z menoj. To je senator 
Castellmari in njegova hči . 

Castellmari je bil eleganten, visok, 
vitek gospod s srebrno brado in enakimi. 
lasmi. Njegovi hčeri bi 'prisodil sedemnajs t 
let. najljepšem cvetju, bledega, nežnega 
obrazka, tempih oči, v vsej prikazni ne 
izrekljiva dražest, plemenita, elegantna i n 
obenem preprosta v obleki in kretnjah . 

Konzul in njegova spremljevalca st a 
sledila impozantnemu, visokemu gospodu , 
ki je šel s svojo hčerjo preko in stopal 
v knjigarno, 

Le sem, zdaj nama ne uideta , 
šepetal konzul Fonu in prestopil prag. 
Senator je ravno vprašal knjigarja : 

— Zakaj pa ni danes spet dunajskih 
a opisov ? 
— Prosim, radi snežnih zametov. 
-Kakor hitro jih dobite, mi jih po
e. Tudi če bo že pozno v noč. 
Sendrov je pozdravil senatorja in n e
govo hčer in mu predstavil svoja spremljevalca. 


Senator se ni moge izogniti . Obrnil 
se je k njima in jako ljubeznivo ogovoril 
barona Fona: jako obžalujem, baron, da 
vas nisem mogel včeraj vsjed hčerine bolezni sprejeti. Veselilo me bo, če me spe t 
prav kmalu obiščete. Tudi vas, gospod 
doktor, bom jako vesel ! 

Baron Fon se je zahvalil z uljudni m 
poklonom. 

Ob pogledu na mlado in lepo devojko 
je obnemel ona je čutila njegov paleti 
pogled, povesila oči in zardela, . 

Senator se je hotel posloviti, Senekov 
pa je opazil, kako globoko je učinkoval a 
lepa gospo Mna na Fona, in vprašal : 

— Ali se lahko pridružimo, gospod 
senator ? 
Senator ni takoj odgovoril . Nazadnje pa 
se je vdal s pridržanim ,pmsim" . 
Konzul in senator sta šla spredaj, g

spodič'na sredi rned Fonom in Martiničern 
za njima. 

Parkrat so prestopili, se je razlege l 
oster žvižg. 

Martinie je obstal, se opravičil in odšel . 

Pri stolpu z uro je stal razcapan lazzarone. Ko je zagledal Martiniča, j e 
izginil 'naglo za cerkvijo . Komisar mu je 
sledi. 


— Gospod doktor, ravno zdaj je šla 
skozi mesto . Prekrižamo ji pot, če se peljemo naglo k mostu Rialto . 
— Pa kako? Na gondoli -priplavav a 
prekasrio. Ali je šla po Frezzerljr . 
— Ne, po Merceriji ! 
— Morda dobimo še vaporetto . 
Ne da bi zinil besedo, je hitel ko
misar preko plaz ette. 
vaporetto je ravno priplaval obstal. 

— Ferma! — Dieto! — Fronto! je 
ukazal kapitan,. In s klicem, „avanti!” se 
je premaknila ladja, ki bi se i moglo rec i 
tudi beneški tramvaj . 
Komisar je nervozno klel, ker so po

stajali na tolikih mestih. 
Vendar enkrat San Silvestro ! 
Hvala Bogu, ena sama postaja še, p a 

bo na cilju! 

Osmo poglavje. 

Na mostu Rialto ni bilo me duše. 
Gpdha na piazzetti je zvabila vse ljud e 
k sebi. Bil je neugoden večer za trgovce, 
ki so prodajali pod oboki mostu . 

Po tleh so stale v vrstah cenene lon

čene posode, približno tako, kakor pri nas 
po malih trgih. Zraven je visela ponošena 

Špijonova~a 7 


obleka, ženske srajce, cinasta posoda, mišje 
pasti itd. Na saltu je namreč vse na 
prodaj, kar skromni Benečan rabi. 

Dr . Iartinič je stopil v malo prodaj a 
nico, agent pa za vežna vrata in gledal o d 
tam proti mestu. 

Komisar je že spotoma odlomi kravato, ovratnik in manšete. V prodajalni je 
kupil slabo obleko . Trgovec tudi ni nasprotoval, ko se je kupec kar pri njem preoblekel . Zdelo se je, da je takih slučajev 
vajen. 

Komisar je že zmešal skrbno počesan e 
ase, potisnil na oči širokokrajen klobuk,
prosil trgovca, naj shrani obleko, ki jo j e 

slekel, do *prihodnjega jutra, in stopil n a 
cesto, 

Nihče ne bi mogel spoznati v preproste m 
delavcu, oblečenem v modro delavsko 
suknjo, elegantnega drja Iartiniča, ki j e 
še pred pol ure šetal po Markovem trgu 
s prvim beneškim plemenitašem . 

Sil je zadnji čas. 

Iz mraka hiš se je izvila visoka in 
vitka ženska postava, ki je prebirala naglo 
mostne stopnice, -ne da hi opazila oba 
moža 


Kakih dvajset korakov zadaj ji je 
sledil previdno mož, deloma skrit v senco 
hiš. Komisar in agent sta se mu pridružila . 

—ravno tako kakor zadnjikrat! j e 
šepetal agent Huher dr. Martiniču .- Skozi 
mala vrabca zadaj je prišla na piano, za 
vila po mali ulici mimo ,Markovega trg a 
in zdi se mi, da gre ravno tja, kakor j e 
šla zadnjič,. 

— Ali se je spotoma kaj pripetilo ? 
Nič takega . 

Dr. Marti'nič je samo pokimal in hitel 
dalje, kajti v ozkih in križajočih se ulica h 
te izgubil hitečo žensko vsak hip izpred oči . 

Sledili so ji že kakih deset minut. 
Zopet je zavila v eno pravokotnih, komaj 
dva metra širokih ulic. 

Ko je dospel komisar na ogel, je izginila . 

Par sumljivih ljudi'j jih je srečalo . 
Izza ogla se je oglasilo pridušeno vrvenje . 
Stali so pred malo tratorijo, katere napis a 
vsled teme niso mogli prečitati. 

— Tukaj mora biti, Huber! Poglejte ! 
Ce se v petih minutah ne vrnete, pomeni 
to, da ste jo našli. Potem pridem noter 
tudi jaz. 
Huber je prijel za kljuko. Cez pet 
minut je šel za njim tudi Martin 't' . 


Neprijetno je dišalo po olju . Na gosto 
se je valil pod stropom dim slabega tobaka. Par zapitih mladcev je sedelo okoli 
sirovo izdelane, nepogrnjene mize. Pred 

njimi je stala pijača v lončenih posodah . 
Od drugih miz je udarjalo na uho prerekanje, vpitje, kletve. Vsak hip je priče 
kdo razbijati po mizi . 

Svojega agenta je opazil komisar ti k 
vrat. Pod podzidkom je sedela ona i n 
strmela predse. 

Zdelo se je, da je globoko zamišljena 

Le tu in tam je uprla oči v vrata . 

Oštir si je komisarja dobro ogledal i n 
videlo se je, da ni žnjirn zadovoljen . Po

stavil je predenj vrč" kislega vina. 

Nekaj časa je preteklo, ne da bi se 
kaj zgodilo. Dr. Martinič je ogledoval čakajočo. 

Postala je nestrpna. Z nervozno razburjenostjo je pogledovala vsak hip v vrata . 

Dr. Martinie-je videl to pot prvič baronico. Iz ovalnega obraza so sijale velike, 
črne oči. Pajčolan je odrinila nekoliko nazaj. 
Nad čelom so se videli njeni lepi in bogati 
lasje. Na straneh je opazil komisar majhn e 
zaponke, enake, tisti, ki jo je našel v prahu . 
Poizkusil je, Če bi mogel najti v potezah 

nega obraza kaj zlobnega, toda nič ta


nega ni bilo v njih . Njeno obličje je bil o 
bledo in Žalostno. Neizrečno otožno so 
gledale oči in vsa postava je izražala ner~ 
voznost. 

Spet je minilo nekaj minut. 

Naenkrat se je začulo mijavkanje. 

Komisar se je spogledal z agentom. 
Mijavkanje je bilo dogovorjeno znamenje 
agenta, ki, je stal Zunaj . 

Vrata so .se odprla. Vstopil je visok, 
plavolas mož trudnih potez in povešeni h 
p avih brk. Daši so bile vse njegove kretnje 

izmučene, je tičalo vendar v njem neka j 
zanosa. 

Bližal - se je podzidku in pozdravi l 
gospo. Komisar je natančno opazoval . V 
vedenju ni bilo sledu o drzni vsiljivosti, 
Nasprotno je kazal prišlec dobre šege ,
prirnerne občevanju z, baronico . Poklon 
njegov je bil lahek in prožen. Ne delal bi 
sramote nobenemu obiskovalcu salonov. 

Baronica je pokimala in počakala, d a 
prične govoriti sam. Došlec se je ozrl k 
sosednji mizi. Ko je videl, da se gosta rned 
seboj pogovarjata, je nalahko vpraš a 

— Ali ima§ denar s seboj ?
Baronica je pokimala.
— Koliko ? 
— Kolikor si zahteva 

— Daj sem . 
— Nekaj ti moram prej povedati. Ta 
stvar se mora končati . Potrebna sern miru . 
Poslušaj! Koliko zahtevaš, § e 

Pričela je šepetati in komisar 'ni več 
razumel. 

Odgovor se je zopet razloči l 

— Recimo 30.000 kron. Ti dobro veš, 
da je to jako malo. Dobil bi bil še enkrat 
:toliko. da mi ni tisti večer vsega pokvaril . 
Baronica se je zdrznila .
Nehaj, nehaj !


Potegnila je z roko preko črrioohrobl enih oči in strmela predse. 

Snoma se je naenkrat zravnala i n 

pričela : 

— Torej 30.000 kronami bi bil o 
opravljeno . 
— Da,'toda niti vinarja manj. 
— Ali se ne bojiš, je vprašala čez 
nekaj časa, da bi ,te naznanila ? 
— Ne! Predobro veš, da bi razrušil a 
beseda iz mojih ust vso tvojo življensk o 
srečo. Sicer je mogoče, da bi ti sebe 
žrtvovala, ali cele svoje obitelji ne b* nlkol 

— Denar ,prejme§. 
Prav. Se danes se peljem nazaj v 
vstrijo. Kakor hitro prejmem denar, ti 
Ijem kar Želiš, po kakem zaupniku, ali 


pa prinesem sam. Zdaj mi pa odštej 
4000 kron. Cas beži. 

Komisar je že dalje časa opazoval par 
sumljivih moških, ki so sedeli za sosednjo 
mizo in, vlekli na úšesa, kar sta govoril a 
baronica in njen čudni znanec, Ko je izročila baronica več bankovcev, so se pomenljivo spogledali, Eden, ki je imel brazgotine na licu, je šel ven . 

Baronica in njen znanec sta si rekla 
potihoma še par besed. Nato je on vstal, 
potegnil ovratnik kvišku. upognil krajce 
svojega mehkega klobuka, se leno, a kavalirsko poklonil, vrgel oštirju liro in odšel. 

Hitel je na severno stran proti železnemu mostu, ki vodi v Mestre . Agent Krof, 
ki je stražil pred gostilno, mu je sledil . 

Par minut nato je prišel iz temnega 
vhoda neznan mož in tudi sledil. 
Tudi baronica je zapustila lokal . 

Za njo sta stopila iz krčme tista dva 
moška, ki sta jo v krčmi tako pozorno opazovala. 

Komisar je rekel agentu 

— Dajte mi zunaj vaš samokres, Na m 
bo še prav hodil. 
Nato sta šla z elitam naglo proti 
mostu Malto. 


Ko sta prešla dve ali tri a lice, sta čila, 
kako je nekdo zakričal . 

Tekla sta v tisto smer, odkoder j 
prihajal krik Iz ulice v ulico sta hitela, 

dokler nista prišla do mračnega prehoda. 
Tu sta videla dva moška, ki sta vrgla Žensk o 
na tla, 

Komisar in agent sta zgrabila vsa k 
enega zadaj za ovratnik. Potegnila:sta jih 
od ženske, ki je ležala brez giba kakor v 
omedlevici. 

Zdaj so se zasvetili noži. 

kletvijo se je hotel vreči prvi na 
drja Martiniča. 

Toda komisar je nameril hladnokrvn o 
samokres. 

Potepuh je odskočil in zbežal . 

Tudi tisti, ki se ga je oklenil agent, 
je potegnil nož'. 
Zadel je agentovo roko. Agent je naahko kriknil in ga izpustil. Drugi potepuh 
je zbežal za prvim. 
Agent je hotel za -njima, Glasi je bi l 
ranjen. Toda komisar ga je ustavil . 

— Naj uide, pustite ga. Na u čaka 
važnejše delo. 
Isti hip je počil v smeri na Vestre 
strel iz samokresa, takoj za njim drugi . 

** 

* 


Dr: Martinie' se je sklonil k baronici, 
ki je ležala kakor mrtva. 

Oči so bile zaprte, lica bleda ., Poteze 
krog ust so ji neprenehoma vztrepetavale . 
Komisar jo je poklical : 
Gospodična, gospodična !

-

Ustne so se premikale, kakor lil hotel a 
odgovorili, ali iz ust ni bilo glasu. 

— Ce bi le vedel, kje je kak zdravnik 
ali vsaj lekarna. Ljudij ne mararn klicati . . . 
lahko bi jo spoznali . Cuber, poglejte, če 
je kje v bližini kaka gostilna ! 
Agent je tekel do prvega ogla i n 
zaklical : 

— Luč vidim. Tu bo rnenda tudi prenocrsée. 
— Spraviti je morava tja . Al bi nog i 
pomagati ? 
Mislim, da. 

-

Komisar je prijel baronico pod pazduhami, ranjeni agent pa je pomagal, kako r 
mogel. Tako so prišli počasi v vežo 
gostilne. Krčmar jih je nezaupno ogledoval . 

r. Martinič, ki je znal laško, je dejal : 
Gospodično sem našel nezavestn o 
na cesti. Pokličite zdravnika in odprite na m 
kako sobo . 
Ob teh besedah je izročil gostilničarju 
bankovec . 


Zorno Denar je oštirja popo notna 'pomiril . 

je stopal po stopnicah spredaj, odprl 
nizka vrata in se odmaknil, da sta mogl a 
dr. Martinič in agent s svojim bremenom 
naprej . 

— Po zdravnika' grern sam . Po prija
telja drja Sada, ki ga najbolj priporoča-m. 
Sedi v bližnji kavarni. V par minutah se 
vrnem. 

Dr, Martinič je položil nezavestno baronico na divan . Mlada deklica je prinesl a 
veže vode in močila baronici senca. 

Agent si je med tem izmil v mrzli vodi 
rano, ki ni bila posebno globoka. Obvezal 
jo je z robcem. 

Kmalu bi bil nekaj pozabil, gospod 
komisar. Potepuhu, ki sem ga zgrabil, je 
padlo to-le iz rok. Ubral je gotovo tej dami . 

S temi besedami je izročil dr . Martihnču medaljon . 
Komisar ga je odpri in začudeno vzkiiknil. 

V medaljonu sta bili dve sličici. Ena 
je kazala stotnika avstrijskega generalnega 
štaba, druga umorjenca z Dorotejine ceste. 

To je važno in pomenljivo !
Razmerje med to gospo in umorjencem


je bilo gotovo več k&kor navadno, ker j e 

nosila ona v medaljonu njegovo sliko . Do


kaz je zdaj jasen, da nikol tega! Kako j e 
dobila sliko? Zakaj je btžala iz Avstrije, 

mesto da klicala na pomoč oblasti, ki 
naj bi izledile morilca tistega, čigar slik o 

nosi s seboj ! 

Ali potrebno je, da ona za zdaj še ne 
izve, kako se pogrezajo drugi v njen o 
skrivnost. Komisar jo je hotel presenetiti, 

stopiti pred njo z dokazi, ki izključujej o 
sleherni izgovor. .Zaprl je medaljon in ga 
spustil v njeno torbico. Sledov, da bi se 
pričela zavedati, na bledem obrazu e ni 
opazil. 

Med tem je prišel zdravnik, ki je bil 
postaren in je jako hitro govoril. Pogledal 

je gospo in izjavil, da ni nič nevarnega. 
Gospodje naj se pomirijo, bolnica se je 
samo ,globoko prestrašila ali kaj takega in 
se bo kmalu zavedla . Nato j.o je ku§al z 
raznimi sredstvi predramiti . 

Prej bleda lica baronice so se nalahko 

pordečila. Parkrat je vzdihnila, nato je odp a počasi oči . 
S pogledi, polnimi straha in začudenja, 

je ogledovala neznane m~že. Naenkrat 

je zasijala iz oči nenavadna groza . 

Napol se je dvignila, segla h glavi i n 
jecljala : 

Kje sem — kaj hočete? 


los 

— Ne bojte se, gospodična, je odgovoril dr. Martinič, našli smo vas brez zavesti na cesti in vas prinesli sem, da va m 
pomagamo. 
Ta odgovor je baronico nekoliko pomiril. 

— Prosim vode. 
— Najboljši bi bil kozarec dobrega 
vina, je svetoval zdravnik. 
Komisar je pomignil oštirju g

vprašal, če ima v kleti šampanjca . 

— Slučajno, res imam ga, je leja 
oštir. Od zadnje svatbe je ostala še ena 
steklenica . 
— Prinesite jo ! 
Vino je baronico okrepilo. Vidno se je 
boljšalo njeno stanje . Vstala je, si popravila 
toaleto in segla po ogrinjalu. 

— Domov 'hočem . Gotovo že jako skrbe 
zame. Ali sem Že dolgo tukajKvečetnu četrt ure.

-

— Potem še ni pozno. 
Devet je twa, je rekel zdravnik. 
O, potem se mi jako mudi, iskrena 
hvala gospodje ! 

Oprostite, gospodična, ne morern 
vas pustiti same. S prijateljem vas bova 
spremila. 


— Ne, ni treba, hvala,. Počutim se 
prav dobro. Stanujem v bližini. Takoj onstran -mostu. Teh par korakov stečem sama . 
'Gospodična, je pripomnil komisar 
s tišjim glasom, bojim se za vašo varnost . 
Spomnite se, kaj se je zgodilo pred 'éetrtinko ure. 

— Napadli so me, se mi zdi . Dva 
moža sta platiila nadme . In le vi . 
— Ne omenjam tega zato, se je branil 
dr.
. Martinie', temveč zato, ker se bojim, 
da bi vas lopova zopet napadla . Prosim, 
dovolite mi, naj vas spremim vsaj tako 
daleč, da'boste na varnem. Poslovil se bo 
kadar boste želeli. 

Baronica je zmišljala. 

— Ali, prosim, res ni potrebno . 
— 'Nočem se, dovolite, vsiljevati . Gotovo pa ne boste nasprotovali, da vama v 
primerni razdalji slediva vsaj do mostu. 
Baronica je še trenotek premišljala, 
nato pa sekla : 
-e hočeta biti na vsak način tak o 
ljubezniva, pa pojdita torej kar z menoj. 
Dr. Martinič je ponudil baronici rok o 
in jo peljal previdno po ozkih stopnicah. 

Na cesti je baronica parkrat globoko 
vzdihnila in se z vso težo Života oprla na 
doktorjevo roko. 


— Strah mi še leži v udih. Težje 
hodim, kakor sem se nadejala . Hvala lepa, 
ker ste se zame tako ljubeznivo zavzeli . 
Brez vaši pomoči bi ne prišla domu . 

Počasi so sli proti mostu. Ulica je bila 
popolnoma prazna. Mesec je sijal in sence 

streh so se določno črtale po tleh . 

Agent Huber se je oziral na vse strani , 

pa nikjer ničesar sumljivega opazil. Za 
vsak slučaj pa je tiščal samokres v roka . 

Baronica je šla molče in globoko za 

na ter se krepko opirala na ko m 
sarjevo roko. Kdo je ta mož, ki jo pelje ? 
se je vprašala in od strani naglo pornotrila 
spremljevalca. lnozemec je. Njegova lašéin a 
kaže, da je Nemec. Vedel se je pa tako 
dostojno, da to ni soglašalo z njegovo slabo 
obleko. 

— Vi se mudite gotovo samo mirnogrede v Benetkah? ga je vprašala . 
— Da, prišel sem po poslu .
Kje pa sicer živite ?
Dr. Martinič je imenoval večje avstrijsko mesto. 

— Tam ? 
— Ali poznate to mesto ? 
— Poznam, je odvrnila obotavljaje se . 
Služila sem tam pri neki gospodi. 
— Tako, služili ste . Pri kom pa.? 

— Pri neki gospe, čakajte — kako s e 
1 že pravi . . da, da : gospa pi. Sellheim . 
— Potem govorite tudi nemško ? 
— Malo . Dobro ne.
Baronica je umolknila.
Do 'mostu nista več govorila,. 

— Tako ; še enkrat iskrena hvala! Al i 
mi -nočete povedati svojega imena? Mord a 
se ponudi prilika, da vam izkažem svoj o 
'hvaležnost zato, kar ste mi danes storili . 

— Moje ime je Martinič, se je predstavil komisar in izgovoril svoj priimek narnenoma nerazločno. 
Baronica je obstala in rnu ponudila 
roko. 
Ali sme vedeti, komu sem noge 
storiti neznatno uslugo ? 
-7, jaz sem Maria Feretti, stanujem v 
ulié biva del Sol, št . 132. 

— Gotovo mi dovolite, da jutri povpra§arrt po vašem zdravju . 
— Prosim, ne . . Namreč' — jutri potujem v Turin, kjer nastopim pri neki go 
spodi šolo . . In zato vas tudi prosim, da 
bi o današnjih dogodkih molčali. Izgubila 
bi službo, če bi o tem moja gospoda kajizvedela. Prosim, zdaj me ne spremljajte 
več. Par korakov od tu stanujem . Č& bi 

11 

bi me videli v mo§id dnúb', bi bilo to 
slabo zame. 

— Kakor želite . Lahko noc . Morda 
na svidenje ! 
— Na svidenje! Če nanese slučaj, d a 
se še kdaj srečamo in bi vas jaz ne spoznala, Ijle dajte spomniti samo na most 
Rialto. Se enkrat srčna hvala ! 
Zadnje besede je govorila z grandezzo 
visoke dame. Celo tisti običajni, milostiv ' 
salonski smeh je zaigral za hip na njene m 
obrazu . 

Komisar in agent sta trenotek počakala. Slišala sta njene izgubljajoče se korake. 

— Hube'', pojdite previdno za njo ! 
Najbrž gre naravnost domov . Današnja izkušnja ji je prepodila smisel še za kako 
tako pot, kakor je bqa popoldanska. Bolje 
pa je, če ji sledite. aovek ne ve. 

Kje se najdeva, če bo treba . 

-- V hotelu. 

Agent je naglo odšel za baronico„ 
dr. Martinič pa je stopil v gondolo in e 
peljal v hotel . 

Drugega agenta še ni` bilo domov,. 
Baron Fon pa je sprejel izredno srečen in 
vesel komisarja, ne da bi opazil njegov()
obleko, in vzkliknil : 


113 

Rečem vam, da ni na svetu lepšega 
dekleta, kakor je -mala Castellrnari . 

Deveto poglavje. 

Ko je prišel agent Krof dve uri pozneje 
domov, je pisal dr. Martin-i-č še poročilo za 
policijskega svetnika Korena. Opisal je natančno dogodke pri mostu Malto in izrazi l 
nado, da bo prihodnje dni njegovo delo v 
Benetkah končano. 

Agenta je poklical takoj k sebi . Izvedel ni posebnega. 

Tujec, ki rnu je sledil, je šel po ovink u 
proti Železnemu mostu. V ulici Bocho di 
San Pietro ga je neki potepuh napadel . 
Tujec se je postavil v bran, nastavil smokres in dvakrat ustrelil na napadalca . Po

tepuh je ušel, tujca je čakala gondola . 
Stopil je vanjo in se peljal proti Mestru 
Agent je čakal, da se je gondola vrnila. 
Gondolier je povedal, da je dospel tuje c 
ravno prav k vlaku . Odpeljal se je. 

Dr. Martinie je sestavil brzojavko, s 
katero je obvestil svojo policijo o prihod u 
sumljiv _ga tujca. Pismo in brzojavko je 

izročil agentu, ki je nesel oboje takoj na 
pošto. 

Špijouova usodtt 


Spal je dobro.- Zjutraj je šel v kavarno . 
Baron Fon je že tam m pred njim n a 
mizi je« ležal velik šopek. 

Kor risar ga je porinil proti robu mize . 

— Ljubi baron, je rekel, vi ste popolnoma pozabili, po kaj sva prišla v Benetke. Včeraj nisem hotel motiti vašega 
srečnega razpoloženja, danes pa nehajt e 
z ljubezenskimi zadevami in . . . 
— Pardon, ljubi doktor, ga je prekini l 
baron Fon, povedati vam moram na vsak 
način, da sem od včeraj dalje popolnom a 
drugega mnenja. 

-- Tako, zakaj pa ? 

Ker ne more biti tako čisto, sveto 

In nežno bitje, kakor je Marija, sestra morilke. Ker ne more hči takega moža, kakršen je senator, delati zločinov . 

— Prositi vas moram, da pustiva -n a 
stran pomisleke, ki jih narekavajo čustva . 
Na ta način ne pridejo nikomur hudodelci 
v roke. 

Korni.sar je nato obvestil barona o dogodkih prejšnjega dneva . 

— Kakor vidim, nameravate Castellmarijeve obiskati. Dovolili boste, da grem 
z vami. 
Dr. Martin . č in baron Fon sta bila ta 
pot sprejeta . 


115 

Sluga jih je peljal skozi stebrišča d o 
razkošnih stopnic in po stopnicah v velik o 
dvorano, ki je kazala bogastvo in slav o 
nekdanjih beneških dožev . 

Dvorana je bila velikanska. aobeh 
straneh so se vrstila visoka okna. Ena 
vrsta je bila cbmjena na lagune, drug a 
na Campiello . Na levov in desno je vodilo 

več visokih, v renesančnem slogu izdelani h 
vrat v notranje prostore . 

Skozi ena teh vrat je peljal sluga ob a 
gospoda v manjši salon. Stene so bile 

odete s starinskim, težkim, temnordeči m 
svilenim brokatom in po njem so se vrstile 
slike dedov in babic. 

Tik kamina iz črnega marmorja je sedela v usnjenem stolu Marija di Castellmari. Njena fina, in vitla postava v ohlapni , 
a elegantni domači obleki je najboljše 
učinkovala. Skozi okna je sijalo nanjo 
solnce. 

Marija di Castellmari je sprejela ba

rona s prelepim smehljajem ter opravičil a 
svojega očeta, ki se je 'mudil pri seji . 

— Moji sestri je od včerajšnjega ve 
cera tudi slabše, zato se morata gospoda 
zadovoljiti z menoj . 

Dr. Martinič je Čutil, da je odveč. 
Lepa gospodična se je bavila samo z baronom Fonom . 

Komisar si je ogledoval iz dolgega 

časa slike dedov in babic, ki so visele p o 
marmornatih stenah. 

Poleg slike senatorja je bilo prazno 
mesto, a poznalo se je, da še ni dolg o 
tega, odkar je od tam odstranjena slika. 

Gospodični je zato rekel naravnost : 

— Tam je visela gotovo slika vašeg a 
brata. 
Marija je plašno pogledala in odgovorila : 

— Res, ali kako pridete < na to ? 
Mislil sem samo . Vsi moški člani 
rodbine so tukaj, a ena sama slika manjka . 

tako sem prišel na to. Zakaj ste pa podobo odstranili ? 

— Mapa je ukazal. Takrat, ko se je 
moj brat (pričela je trgati besede) v t o 
osebo — moj Bog! — igrala je v varietej u 

— zaljubil. Niti njegovega imena ne smemo 
več imenovati. Bili so jako žalostni časi . . . 
Marija se je obrnila spet k baronu. 
Videlo se ji je, da ji ta pomenek ne ugaja . 

Dr. Martinič je premišljal, kako bi v 
teh razmerah ravnal. Med tem so s-e odprla 
vrata in senator je vstopil . 


11 7 

Pozdravil je gospoda, posebno ljubeznjivo pa barona . 
Dr. Martini-t' je prosil takoj za kratek 
pomenek. Senator ga je hladno povabi 

naj mu sledi. 
V sobi, kjer je senator delal, sta edta. 

Senator za pisalno mizo, Marti nič na stol 
ob desni . 

— Prosil bi vas za par pojasnil, 
gospod pl. Castellrnari, je pričel komisar . 
— jako rad, go~pod, sem vam n a 
razpolago, samo če mi je mogoče . 

— Prosim, ali ste bili pred štirim .i leti 
v kraju Marcone ? 
— Bil . 
Odgovor je zveni,l hladno in ostro. 
Obraz se ni izpremenil niti za troho. 

— Ali se še spominjate moža po 
imenu Bartolomeo iardini ? 
Zdaj je spreletel senatorjeva lica lahen 
trepet. 

— Da, je odgovoril z istim glaso m 
kakor prej. 
— Ali mi morete povedati o tem možu 
kaj natančnejšega ? 

— Mehanik je bil. Parkrat je delal 
takrat v moji vili, če se prav spominjam. 
Več ne vem. 


— Oprostite, vaša hčerka, baronica 
Sternberg bi utegnila nemara več vedeti ? 
-- Ne vem. Moja hči dela to, kar hoče. 
Prosim, pojdite k njej . 

-Potem bi vas, gospod senator, sam o 
še nekaj vprašal. 
Komisar je segel v žep in prinese 
njega otografijo Strebingerjevo. 
' Ali je to Bartolomeo Giardini ? 
Senator je strmel v sliko z velikimi 

očmi, stisnil ustne in molčal . 

Naenkrat je vstal in se ponosno zravnal. Vprašal je : 
Zakaj in s kakšno pravico me izprašujete ? 
Tudi dr. Martinič je vstal. Sprevidel 
da se je treba legitimirati. Poklonil se 
je in odgovoril : 

— jaz sem policijski komisar. 
Imenoval je biro, kjer je stalno služboval . 

— Tako . . policist? In kaj vas je 
privedlo v mojo hišo ? 
— Velikemu zločinu je treba priti d o 
dna. V vašo hišo sem prišel zato, ker se m 
mislil, da mi pojdete gotovo na roko pri 
iskanju morilca, ki je umoril znanca vašeg a 
cenjenega doma. 
Obraz senatorjev se je pomračil . 


119 

Odgovor je zvenel kakor grož ja . 

— Kdo pravi, da je bila mož. znanec 
ega doma ? 
— Trajalo bi predolgo, če bi vam 
hotel našteti, gospod senator, vse razloge, 
ki to dokazujejo. Priče lahko potrdilo, da 
je vaša hči tega moža obiskala, da je sede l 
za vašo mizo v kraju Marcone, da je ime l 
zveze z vašo starejšo hčerjo . 
Senator se je obrnil stran in strmel 

nekaj časa skozi okno na lagune. Ko se 
je spet okreriil, je bil bled. 

— Na sliki je GiardinL Bil je sin moega mladostnega prijatelja — z mojo sta
rejšo hčerjo sta se skupaj igrala kot otroka . 
če bi se bila takrat v Marcone poročila, 
bi ne bil nasprotoval . Ali bi še sicer rad' 
kai vehli ? 

— Ne. Hvala. Čudim pa se, da me 
vi ničesar ne vprašate . Giardini je bil v 
mestu, kjer službujem, 7 . januarja umorjen. 
Zadnja kaplja krvi je izginila iz senatorj evega ,, obraza . 

— Molčite, je zakričal s hripavi m 
glasom. Znano mi je vse, kar hočete povedati, a ne maram teh grozot še enkra t 
poslušati. Bartolomea Giardinija je imela 
rada moja hči in tudi jaz sem ga imel rad . 
Ne vrtajte po ranah, ki še niso zaceljene . 

12o 

— Gospod senator, se je opravičil dr . 
Marti*', služba mi nalaga, da rnoram govoriti o stvareh, ki so drugim neljube. 
Prosim vas samo še da mi omogočite obisk 
pri vaši starejši hčeri . 
— Meta je zelo bolna. Razburjenje bi 
utegnilo biti zanjo usodno . Kakor hitro p a 
bom videl, da vas moja hči lahko sprejme, 
vas obvesti m 

— Gospod senator, je povzel komisar 
se enkrat, bodite prepričani, da je mojedini namen, razjasniti kako temno zadevo . 
Zdaj, ko je umorjenec znan, treba izslediti 
samo še, morilca . 

— Ce vam norem pri tem pomagati„ 
storirn to z veseljem. 
Ko se je vrnil Martinič v salon,
sedela mlada dvojica v kotu, čebljala 

in se smejala, da je bilo veselje gledati . 

Baron Fon je očitajoče pogledal komisarja , 
vstal in se ž njirn vred poslovil. 

Senator je bil popolnoma miren. Dr.0 

Martiniču je segel v roke sicer nekoliko 
trdo, z baronom pa sta se presrčno poslovila. 

Marija in baron pa sta si ljubko olyljubila : 

— Na svidenje na trgu sv. Marka. 
* 

Popoldne sta šla baron in Martlmc na 
trg sv. Marka. Dr. MartiniČ se ni tnalo 
začudil, ko ga je sprejel senator z beseda 

mi

. Moja hči vas prosi, če je moo-oiúe, 

da hi stopili takoj k njej . 

Martinič se je takoj poslovil. Na gondoli se je pripeljal pred palačo del Angelo. 

Sluga ga je vprašal. 

— Ali so gospod tisti doktr, ki ji h 
žele gospa baronica sprejeti ? 
Komisar je potrdil in nato . sledil slugi 
po neštetih sobah. Baronica Sternberg ga 
je sprejela v majhnem prostoru, razsvitljener n 

z negotovo svetlobo luči, ki je stala na 
mizi in bila zastrta s čipkami. 

Na sebi je imela preprosto obleko angleškega kroja. Rdečkasto svetli lasje s o 
bili nalahko speti in so obdajali v široki h 
valih mali in lepi obraz. V njenih očeh je 
ležalo nekaj iskajoe'ega . 

— Gospod doktor., izvolite sesti. ~uia 
sem, da bi radi z mano govorili . 
Ponudila je belo, fino roko in ga ž nj o 

takorekoč prisilila, da je sedel v fotelj . 
Zdaj mu je sijala luč naravnost v obraz . 

Na baroničinem obrazu se je prikaza l 
strah. Stopila je nehote korak nazaj. Videlo 
sé je, da se premaguje. Ko je spet sedla 
ter se takorekoč pogreznila v mrak, se je 


naglo prilagodila položaju. Njen obraz je 
bil vsakdanji . Samo malo bledej§i . 

Komisar je preudaril situacijo . Baronica 
ga je takoj povabila. To kaže, da ima 

osla z energično žensko in tudi zelo zvita, 
ar je lahko sklepati iz tega, da je pos a 
dila njega v ostro luč, sebe pa v mrak . 

Njenega straha in nenadnega presene

čenja ni prezrl. jasno je bilo, da je spoznala v njem tistega, ki jo je rešil pri 
mostu Rialto. Ali je slutila, zakaj je prišel ? 
Ali je že uganila, kakšno službo opravlj a 
tisti, ki se je mešal med potepuhi v zakotni ulici ? 

Gotovo je bilo, da ni bil tak posel z 
baronico lahak. Na poti je bilo visoko 
mesto, ki ga je zavzemala v javnosti 
njeno življenje, ki je bilo brez prigovora , 

njena izobraženost in odločnost, ki je sijala 
iz njenih oči . 

— Oče mi je rekel, da bi -mi radi 
stavili par vprašanj . Ker je jasno, da sem 
udeležena pri stvari, zaradi katere ste 
prišli v Benetke, sem se odločila, da a s 
takoj sprejmem. Prosim, vprašajte kar 
neženi'rano.. Kar veni, rada povem. 
— Baronica, kaj ne, v tern, da ste 
dobro poučeni, zakaj se mudim tukaj, Se 
ne motim? 


Oče rni je pravi. V vašem mestu 
se je pripetil umor v umorjencu ste spoznali mojega nekdanjega ženina Bartolomeja Giardinija. Vi imate nalog, izsledit i 
morilca. Ali je tako ? 

— Da . To se pravi : iščem tisto osebo , 
ki je zagrešila zločin
-Saj sem prav razumela . Rekla sem, 

da iščete morilca. 

— Oprostite. Mogoče je tudi, da j e 
ženska umorila Giardinija, je pripomnil komisar, in naglasil pri tem besedo „ženska” . 
Baronica je uprla svoje velike oči v 
Martinie'a. 

Ali imate vzroke za tako domnevo ?* 
-oprostite, baronica, to mora ostat i 
za zdaj še skrito. 
Bilo bi zanimivo, je šepetala predse. 
Zenska . . .? 
Nato je izpregovorila spet na glas i n 
uprla pogled v komisarja. 

— Torej, prosim,. kaj bi radi izvedeli ? 
— Najprej, kaj rni morete vse povedati o Giardiniju . 
— Tega ni mnogo. Spomini iz srečni h 
otroških let. (Njen glas bil zdaj rnehak in 
sanjav). Sanje o lepi bodočnosti, pripovedke 
v otroški izbi, vožnje na gondoli v mesečini, izprehodi pod starimi platanami . 

Sterm vam bo tnalo pomagano. (Njen glas 

e postal strožji) . Bil je tovariš moje prv e 
mladosti in ljubila sva se. Hotela sem a 
poročiti. Takrat je prišla katastrofa in ločila 
sva se. 

— Menite aretacijo zaradi osumljenj a 
§pijona'ie ? 
Da ! 

— Ali je bil Giardini res §pijon v ita-
l anski službi ? 
Baronica je dvignila ponosno svoj o 
tnalo in plemenito glavo ter pogledala postrani komisada. 

— Ne vem. In če bi vedela, nebi nato 
odgovorila. Revček je mrtev. Pustiva ga 
v miru počivati. Kako je služil pred leti 
domovini, to je zdaj vse eno . 
— Ne zamerite to je tako : Ne bi NI 
tega vprašal, če bi ne bil umor v zvezi 
z drugim hudodelstvom, ki se tiče §pijonaže . 

Baronica je pogledala nejevoljna kvišku , 
Hladno je odgovorila : 

— Vi vendar ne boste :trditi, da je 
ukradel Giardini papirje iz miznice feldrnarš'allajtnanta Holtnhorsta? Bartolomeo 
iardiril„ ni tisi 

— Cudrlo, kako dobro vam je vse znan o 
Ekselenca Holmhorst je moj stric . 
Mnogo sem čuta o tej stvari. Ali ponavljam : 


Giardini s tatvino teh papirjev v nikak§ni 
zvezi. 

— Tako odločno trdite to . 
Giardinija sem natančno poznala ,
-

je baronica glasno nadaljevala. Bil je goreč 
patri jot. Ali bil je tudi značajen in častivreden mož, ki se ne bi bil nikoli odločil 
za tatvino. 

— Baronica, vznemirjate se o Trepotrebnem, ker nisem dolžil Giardinija tatvine. 
Rekel sena le, da sta oba zločina v zvezi,
za kar imamo dokaze . Zato vas moram š e 
enkrat vprašati . . 

— Povedala sem vam že, ga je pre
kinila baronica, da o tem ničesar ne ve m 
in da bi vam ne pravila, če bi kaj vedela. 
Nepotrebno je torej, če me s tern še dalje 
mučite. Ali vam še lahko kaj drugega pojasnim? Glede teh stvari pa vas najnujneje 
prosim, da jih pustiva pri miru. 

— Kakor hočete. - Gotovo ni moj na 
men, da bi vam budil neljube spomine . 
Komisar je pomolčal in nato naravnost 
in lahkotno vprašal : 

— Vam, baronica, so gotovo dogodk i 
našega mesta malo znani, ali ne'? 
— Kako naj to razume 
— Menim, da mi ne more. te povedati 
ničesar ne o umoru ne o tatvini. 

— Kako pridete do domneve, da I) " 
jaz.. . 
— Stvar ni tako daljna, je odgovoril 
komisar. Umorjeni Giardini je bil vaš zaročenec. Dognali smo, da je bil v naše m 
mestu že osem dni prej, predno je bil 
umorjen. Nadalje je najel na jako sumlji v 
način pod nepravim imenom na Dorotejini 
cesti malo stanovanje dan potem, ko s 
bili, ukradeni vojaški dokumenti . Ne bi bil o 
popolnoma nemogoče, če bi bili imeli vi 
ž njim kake stike . 

— Ne, je odvrnila, po onetn nesrečne m 
dogodku nisem z Giardini jem več govorila . 
Tudi videla ga nisem več. 
In tiho je dostavila : 

— Nikoli, nikoli več. 
Molčala je minuto in .potegnila nato 
z roko preko čela . Potem je nadaljevala : 

— Da je v mestu, sem izvedela iz 
časopisov . 

Kotnisar se je neopazno nasmehnil. 
Zdaj jo je ujel 

— Iz časopisov ste to izvedeli ? Tako, 
tako . . Kje ste pa to brali ? 
— Tega se več ne spominjam. V enem 
izmed časopisov pač. 
— Oprostite baronica, ali vs a v tej 
edini točki se gotovo motite. Raze 


policijskih uradnikov niha-Če ne ve, da sta 
Giardini in Strebinger ena in ista oseba . 
To stvar sem šele jaz dognal s polnočj o 
vašega očeta. Torej' v časopisu niste izvedeli, da je Gardini v mestu. 

— Mislila sera, je odgovorila baronica , 
ne da bi se vznemirila, na umor. O umoru 
se-m čitala v časopisu i oče mi je povedal,
kdo je umorjenec. 

— Ne zamerite, toda tudi to bo težko 
mogoče. Vaš mir, vaši jasni in premišljeni 
odgovori kaiejo„ da ne tičite pod vtiskom 
strašne novice, ki ste jo šele pred *dobr o 
uro čuti. Prosim vas torej, povejte 
točneje, kako ste izvedeli o umoru fari 
dinija ? 

Meta je uvidela, da se je zapleta z 
nepremišljenim odgovorom . Zašla je tako 
v težek položaj, iz katerega se ni mogl a 
izmotati. 

— Tako je, kakor sem rekla. Kako 
morete soditi, kako je name poročilo vplivalo? Saj vendar nič ne poznate. Vam so 
neznane vse okolnosti, ki bi mogle name 
delovati. Kaj veste o rnojetn duševnem Življenju? Dolgo je že tega, kar sva se z 
Giardinijem zadnjič videla . 

Vse prav, ali 


i28 

— Kdo vam pravi, da ga še ljubim ? 
Ali ni mogoče, da bi mi ne bilo nič več zanj ? 

Ali pa sem zadeta zdaj-le v dno srca ? 
Morda divja v -mojih prsih vihar, ki ga 

hočem, ali pa - tudi moram prikriti? Kaj p a 
vi sploh veste ? 

— Več nego si vi mislite, baronica . 
Sicer bi me ne bilo danes v Benetkah , 
sicer bi ne govoril danes z vami . 
Zadnjo besedo je krepko naglasil . 

— menoj ? Kaj pa mene vsa ta reč 
briga?, Ali, gospod doktor! Premislite ven 
dar! .Ce bi nji bil ta pogovor količkaj nevaren, bi vas kratkomalo ne bila sprejela . 

In še enostavneje : Odpotovala bi iz Benetk , 
predno bi se vam sanjalo. 

— To bi ne šlo lahko. Moji ljudje vas 
Že pet dni stražijo,. To vam povem zato , 
da nebi morda po tem razgovoru kaj 
kega poizkusili . 
Baronica je ostrmela.
:----Kaj — naj — to — pomeni? Za

kaj me stražijo policaji? Kaj hočete o d 
mene ? 

Komisar je pomaknil stol bliže k ba

ron ci in ji gledal ostro v oči . 

— Vedel bi rad, zakaj ste 13, januarja nenadoma odpotovali iz našega mesta . 
Kje je vaš rumeni ávto? Zakaj ste pred 

svetom holm, na skrivaj pa se sestajate vbeznici onstran mostu Rialto s, sumljMm i 
ljudmi? Zakaj . te dali, včeraj onemu možu 

'

toliko vsoto denarja? Zakaj, hodile oble s 
čeni kakor navadna pedmestna deklina 
ponoč '

i, ,po Benetkah, kaj — ne zam trite, 

včasih sé vam ponesreči igrate vlČgo 
služkinje iti odklanjate moje spremstvo, češda bi vam to pri ,vaši gospodi- Škodovalo ? 
Fred vsem pa bi rad ,slišal, kje ste bili 12., 
januarja' rned poldeveto in polenajsto uro 
ponoči. ? 

— čemu bi radi vse to vedeli? j e 
vprašala baronica. Ustne so ji trepetale in 
svoje, oči,- je umaknila ostrim komisarjevim 
pogledom . 
Komisar si je naglo ogledal prostor. 
Samo ena vrata so bila in sicer za njegovim hrbtom . Vstal je in rekel ukazujoče : 

— Ker ste zelo osumljeni, da ste se 
udeležili umora na Dorotejini cesti . 
Metin obraz je bil bled kakQr zid . 

Skočila je kvišku 'in strmela par hipov 
v kornisarja. Nato je padla v naslonjač, 
zakrila z rokami obraz in pri-čela krčevito 
okati. 

Deset minut miqilo, gredno se j e 
mogla baronica obv adati . Par-krat se je 

Špijonova usoda 


13o 

zde o da hoče govoriti- Končno si je vendar 
opomogla toliko, da je rekla : 

— Kar pravite . . . je grozno. jaz . . . 
da bi bila pomagala Qiardinija . . . umoriti? . Njega, ljubega mladostnega -prijatelja . nežnega druga , motili otroških 
let? . . . To da sem zakrivila? Kdo si je 
misli1 to- blagost?? Kdo? Kdo ? 

-Komisar ' je zpreVidel, da tako nj o 
hičesar ne opravi . Treba jo je bilo pred 
vsem pomiriti, 

— Prosim vas, baronica, ne razburjajte 
se. Mogoče je kriva čudna zamotanos t 
stvari, da so oblasti ravno vas osumile. 
Treba je, da mi odgovorite le na nekaj
vprašanj in sumničenje takoj samo od seb e 
razpade. Zato pa je treba mirnega prevdarka. 

Baronica se je naslonila nazaj. Glava 
je padla na prsi. 

— Prosim, dajte mi tisti zavojček z 
mizice, je kazala. In prosila . 
Komisar ji je ustregel. Pogledal je 
nap s, ki se te glasil : brom. 

Baronica je vzela s tresočimi prsti dva 
praška. Nato je., rekla : 

— Prosim, molčite par minut. 
Pomaknila se nazaj v kot, zaprla 
oči in obmirovala. 


13 1 

Dr. Marhni je e zdaj čas premišljati. 

Gospa se mu je smilila, toda . kaj naj. 

napravi? Najhu§ega ji še ni povedal, a po

vedati jl mora, če hoče ka~ dosee"L Izdala 
pa se je s svojim govorjenjem sama. jasno 
je, da je v zvezi o hudodelstvom in da se 
trudi na vso moč, kako bi to prikrila . 

Baronica je končno odprla oči in se 

obrnila trudno h komisarju : 

— Torej, prosim, zdaj pričnite. Ce mi 
bo mogoče biti mirni spričo dejstva, da m e 
sumite z~ sokrivko utnora, tega ne v 

Storila pa boni, kar morem . 

Prenehata je in globoko dahnila. Nato 
je ndljeal : 

— Ce sen prav razumela, ste me 
vprašali, zakaj sem potovla iz vašega 
mesta dvanatstega zvečer,. Ze prej s--m se 
en peljati se k staršem. Za potna) 
sten. je bila napovedana pri nas veselica, 
katere bi se bila morala dele iti . Odpeljala ser se zato trinajstega zjutraj. umeni avtomobil, po katerem vprašate, rni 
je sledil do kraja Me tret Tam selil ga 
narot'il~~ predii. ker ga tukaj ne morem 
rabat Soler šot se je vrnil v mesto . Av 

tornoNi mi je' samo sldil. Imela sem na 
njem nekaj stvari, katerih nisem zaupala 

9


ellei. Zvečer pred svojimtodhodom se m 
bila na maskaradi. Ali ste zdaj zadovojpi? 

Konlisarju, je bilo za hip nekoliko ne 
prijetno 

— Obšlo a je nekgj, kakor da bi ga 
bila gospa prevarila. Ze jo je bil spretno 
stisnil v kotček, zdaj pa ji je dal časa, d a 
se je zbtataAn vse premislila, kar jeza 
previdno odgovarjanje potrebno. 

Res je zviti ,Tudi brom ji je dal sam, 
v rpkel Naravno je, da je zdaj vse dobro 
prQvdacila. Da se ni v svojerri premišlje

vanju s čim drugim bavila, kaže to, da s e 
je dotaknila takoj v prvih stavkih najva'z'nejšlh vprašanj. 

In nezadovoljen sam s seboj sklenil * 
naglo postopati. Naj se zgodi, kar se hoče . 

Ne, baronica, z va'šimi odgovori nisem 
zadovoljen. . Ce je bil vzrok vašega odhod a 
popolnoma družaben, kako §-i naj potem 
razlagam, zakaj ste tako nenadoma Odšli. 

ikaj ste ,bili tisto . noč pred odhodom tako 
T,remim,, obupani? Eden najboljših vaš ih 
prijateljev, stotnik Ferpkorn 

Barolijca se,, je zdrznila . 

—, Tudi to ime se navaja? je za.jeca a. 

— T-udi ` o! je nadaljeval neizprosno 
komisar. ,Torej' s'~otniku, katermu niste ni
česar prikrivali,* gp;(ovo niste brez vzroka 


€alisvojega odhoda.' In, to še posebno 
ne,' Or> sté potovati, kakor pravite, zardd i 
domat~ veselice. odhod je bil nenaden ;
bit je posledica važnega dogodka, bil 
pravi .beg. 

—tli zakaj naj bi bila beža14? Recite mi to, zakaj , 

— Prosim, . ne prekinjajt m!, Za svoj
rumeni avtomobil ste se odločili e1e zadnj o 
jninuto. Sklenili ste ga vzeti .s . seboj. Naročili ste bili že izyo§čka, ki naj bi vas 
peljal na postajo. Spkrju ste naročili, na ' 
vam sled'i, toda lo šele potem, ko ste 'éitgl i 
jutranje liste in videli, da je igral v zadev 
rumeni avtomobil svojo vlogo. Na maska 

rado vas ,n bilo. S stotnikom,Ferrikorno m 

i sta se zmenila za sestanek. Cakal vas je 
zaman. Vaš maskaradni kostum je ' -,*,~e-a 
n'edotaknjen v -'slanovanju . &raj vbite sani, 
da so med vašimi odgovori in stvarmi, k i 

jih je dognala policiji., velike neskládnosti . 
In te moram uravriati. 
Baronica se' je popolnoma pomirila . 
Videlo se ji je, kako napeto je premišljala. 

Predno govorim dalje, mi morate 
nekaj povedati . Ali ima stotnik Fernkor n 
še sicer kakšne stike s to stvarjo ? 

Komisar seveda ni prezrl, kako je 
Ilcinkovalo na baronico stotnikovo 

ime. 


134 

zpreme a se je popolnoma. Iz njenega 
oaza sla izginila pogum jn o41očnost. Iz 
o,,je strmel *ah, Srajn,o neprijetno ji 
je bilo, da se vlači v zadevo stotnikovo ime . 

Dr. Mgrtinič je vedel, da je policija 
dalje čaa opazovala in nadzorovala Fern

korna. StOtnq; je službeno v zvezi s 
feldrnarš i aj*tnar torn Holrnborstom . Spoznali 
pa so kmalu, 4a je na4aljnje opazovanje 
stotnika nepotrebno, ker je 'popolnoma ne 
dolžen. 

Presenečenja baronice, torej tni bilo 

o-,če razlagati, kakor tako, da j e 

*k p njej več vedel, nego je baronu 

o u zaupal. 
-Kolikor ,vem„ se v tej ,zadevi stot
nikovo ime ‘š'e sploh ni imenovalo, je od 
govoril komisar na. plahó baroničino

ra


—n,-Kar sem omenil, , izvira Iz ,mojih 

razgovorov z ,neko tretjo osebo. Stotnik 
ne ve, da sem v Benetkah in da se z 
vami ;ugovarjam o tako kočljivi in neprijetni zadevi. 

— To je dobro, je rekla baronica. 
Njen glas je kazal, da se ji je odvali 
kamen o(l srca. 
Globoko si je oddahnila in iz obraz a 

je zasijala spet moč In 'krepka volja . 


Hvala bogu, da ni zavlečen v stva rspoštovanja vredni mož . . 'Vračam se 
na najin prejšnji pomenek in povem jasno ,
da se policija moti. Rekla sem res v zadnjern trenotku, naj mi avtomobil sledi, a 
ne zato, -ker sem brala časopise, -temveč 
zato, ker sem zadnji hip sklenlla, da preživim zimo ,Italiji, Da sem se na pot

kr

Že prej pripravila, to vam lahko dokaže m 
s pismi med menoj in očetom . Ako bi tem 
ne zaupali, vam dokažem lahko tudi drugače. 
Naročila sem več toalet, ki so primerne 
le ,za Benetke, za vaše mrzlo mesto pa nikakor ne. Tisti večer sem pa bila na maska-
radi, če me prav stotnik Fernkorn 'ni videl . 

Kakorkoli je komisar dalje vpráal, na 
vse je slišal enake odgovore. Meta je 
trdila ve~lno eno in isto. 

Da bi napravil temu izbegavanju ko

nec, se je odločil komisar za končni nastop. 

— Baronica, silite me, da se po-služim 
skrajnih sredstev. Nisem prišel sem zato , 
da vam povzročim neprijetne stvari, temveč 
zato, da dobim od vas potrebna pojasni a. 

Odkar poznat osebno vašo obitelj, res 
želim, da bi se policija motila. Vendar se 
ne odpeljem prej, dokler rie vem tega, zaradi česar sem se pripeljal . 


a je, o? je 411)) ga bái-óriica 

z, odločnim gla som, ve-dar Šinil iz 
oči vilo vi& strah, 

Gfa?dinijeva ogbnost je &gnana . 
za vas„ 
—=' Torej> vi še vedno mislite . ? 

— Ne mislim samo. Vaša urriikarij,a v 
odgovorih, iz' begavan]a, nesoglasja, doz
,devnaneresničnost vaih podatkov vse 
to krepi ámjo,umnjo > Kako velik siri leti 
na vas, to razvadite iz tega, ker' je poslala 
poliCija uradnike in agente za vami v Benetke. Ali s~ torej nočete odtočiti za re.srrl izjave? 

Govorite neprestano v sarnib ugankah. Cesa me sumite? je vprOala baronica in se trudila, da bi bil njen glas 

zvočen. 

Njeni pogledi so trepeTali polni prlcakovanja na komisarjevih ustnah. 

— Če'-rne silite `torej, da se izjavim, 
naj, se zgodi. Sfinim vas,. A- a. ste zakrivil i 
iardi_rri j ev o srn rt . 

az? — je zakričala baronica, 

— človek, vi norite! Kako? Način mi po 
vejte! 
Ustrelili ste ga . 

— Ah . . . zgrabila se je za vrat, kakor 
bi o kdo davil. Vsa, kri ji je Dušila v glavo. 

7137 

To . . to' . .t-o je pree'c' . s , Morilka- G' iardinile?va? Vi mislite, da --senT ' zmožn a 
umora? jaz da sem zavratno in, hladno 
usmrtila:človeka ? Cloveka, ki sem ga 
ljubila? . . . Za katerega-bi, ée bi bilo treba ,
tudi marsikaj žrtvovala? . .-. 

— Mislil sem, da ste nevesta stotnika 
Fetnkoru a,? 
— molite ! .* .-, je zakričalp baronica 
in iz njenih oči so švigale strele . N~, vlae'ite v blato še tega imenal . . . Qiardini 
je bil drag . . Najneznosnejše je, naj 
strašnejše . mene dolžite take - stvari. 
Zadavila bi vas, tako vas &sovražim ! 

Vrniva se k stvari! Ali ste vi umo

-

rili Giardinija, ali ga niste ? 
r— Ne!. je kričala hripavo baronica. 
Ne! In tisočkrat nel , 

— kako mi to dokažete ? 
Gospod, ali vi v k j verujete ? 
Nekaj človeškega, mislim, ,mora. »hiti tudi v 
duši policista. Prisegam vam pri zdravj u 
svoje sestre, pri življenju' svojega očeta ,
da sem nedolžna. Ali mi zdaj verjamete ? 

— Baronica ne gre zato, kaj ja~ ve 
ujem, nego zato, kaj mi vi lahko dokažete . 
— Tako? Torej na prisege ne daste ? 
Naravno, prisega morilke! Vi mislite, da j e 
kriva. Kdor je končal življenje dragega m 

človeka, ogroža lahko tudi življenje sorodnikov. Torej to v.s- ne pomaga. 

Ko je sikala te besede, je trgala robe c 

na drobne kosce. ' 
Silovito je bila razburjena. Zravnala 

se je, gledala preteče uradniku v oči i n 
vprašala : 

— In kaj boste storili zdaj ? 
Komisar je vstal. molov je je skomignil z rameni in odgovorit uljudno, a od

ločno : 

Na razpolago sta ml dva načina. Zapiskam lahko v tb piščalko, ali gretn . s—e 
zapiskam, bo pripel jat moj agent, ki čak a 
spodaj, policijskega uradnika, ki vas bo 
aretiral. Grem pa samo tedaj, če vi takojpripravite svoje kovčege, se vrnete z menojv naše mesto in se tako dolgo zadovoljite 
z mojo družbo ali z družbo enega izme d 
agentov, dokler ne dokažete policiji svoje 
popolne nedolžnosti. Če ste nedolžni, potem 
se ne boste obotavljali, temveč pojdete 
radi z menoj. Če bi se pa ustavljali, potem 
pa moram, kakor mi je tudi žal, prositi 
tukajšnjo oblast, da posreduje . 

Baronica Sternberg ni premišljala niti 
trenotek. 

— Ne mislite, je odgovorila, da s e 
vaših grožen' bojim. Prav dobro vem, 

da,,aystrijski poli-diski uradnik e,more tebi 
in meni nič ukazali tukajW ~~ ~ 
hčer prvega ,senatorja, a 

e in zapre. To bi se dalo doseči 

gole potomk diplomacije. In dokler bi ne 
Mio potrebnega ukrepa, bi mi e m' vi 
nXesar serif. Da pa spoznate, kako nedolžno se. čutim, se hočem peljaz va i 
Tréba Pa mi daate dva časa. 

e~ 

— Torej en dan. Čakajte vsaj do 
jutrišnjega večera. 

obro„, do jutrišnjega večera . Ali 
pozabite, da ste dobro zastraženi. 
Jutri zvečer se vam predam n a 

posli ji. Seveda tako, da ne bo mogel biti 

pozoren. Zahtevam, da opustite vse, 

kar bi moglo povzročili le-najmanjši škandal 
Moji ,ljudje me spremijo na postajo . Ko se 
odpeljemo s postaje, se mi šele lahko bil

'žate . Moj oče ne sme izvedeti, da je osum 

ljena njegova hči umora. 

— Torej jutri večer.
jutri večer.
Dr. Martinič se je lahno poklonil i n 
odšel. 

Baronica je nekaj časa popolnoma 

mirovala. S svojimi vročimi, črnimi očm i 
je gledala za njim . 


enkrat se -je obrhga zmagdsLaven 
smeh é zajgtsal po njenem~brazu_, -. . . 

Štiriindvajset ur časa! — jmrmra a . 

Deseto poglavje. 

Wo noč sta str41a palaéo»e1 Angel o 

dvw, agenta. Menjala sta. se ,vsako uro. 
Nihče ni Mogel neopažen iz palače, rlibce 
vanjo. Dr. Martinič si je najel gondolo i n 
e peljal pp kanalu-večkrat okoli palače . 

V prvem nadstropja je .gorela pozno 

v noč luč. Po, oknih so §e, videle sence 

mohiteelh prebivalcev. Sele okoli ene 

ure so ugasnile po palači luči . 

Takrat je šel komisar šele -v hotel , 
kjer je noéil . 

Fon" je prihitel razburjen nasproti.. 

Povejte,,A{je .r ste tako dolgo tie'ali ? 
Z& sem se bal za vas. .Mislil sém,_,.,da se 
vam, je kaj pripetilo. V srednjeveških Benetkah je vse mogoče. Torej ,kako ste 
opravili pri Castellrnarijevih ? 

— jutri odpotujemo, je odgovori l 
dr. Martinič resno . 
-Odpotujeffio? Kdo? Midva z agenti , 
ali vi in baronica ? 

— Vsi skupaj . 
— Kaj ste jo prijeli'?
Komisar je zganil rama

i4i 

— Na žalost nisem imel ptaviee. Ne 
póz'
ablte, da s'va v' Italiji, torej ria tujih 
tleh. Tudi veste, kaj mi je zabidl policijski 
svetnik. Premislite tudi, kakšen škandal bi 

bil nastal, če bi bil prosil tukajšnjo policijo,
naj prime hčer prvega mestnega senator'a. 
Ne, hajprej jo speljem čez mejo. Potem 
mi več ie uide. Da bi se mi le že to posi-eéilo ! Pripravljen pa mora biti človek pri 
tej ženSki na vse . 

Mislite, da je kriva' ?
Zapletla se je v taka nasprotja, da


je nemogoče drugače misliti . Ve vaml več, 
nego vsa policija skupaj , 

— Vse zaman. Tega ne morem verjeti. 
Če bi jo bili danes- videli, potem 
bi ne dvomili več Bojim se le, da Tras ne 
potegne .zadnji trenotek za nos. Se spat 

e ne upam iti. 

Tisti hip je zažvižgal z ulice pisk . 

— Zdaj bomo pa videli vraga . 
Komisar je planil iz sobe in stekel po 
stopnicah. 
Spodaj je stal agent Huber. 

Uiti hoče, je naglo zašepetal. Krof 
gre za njo. 

— Kaj' je tor je vzkliknil komisar 
;zrno. Prijel naj bi jo bil! Kam pa je šla ? 

— Svojo staro pot . Proti mostu Malto. 

142 

Lokal ik več vozil, gondole 
h 113 nikjer. 
Komisar 'i 4ar *najbolj je mogel, 
preko, Markovega proti mostu Riá~to. 

sape so prihiteli o mostu. Čakali
so četrt ure, pol ure, a nikogar 4e, bilo.
Agent Hitber je motat do palače 
.


Mesto njega je prišel dragi agent

: . Ta je javil 

Huber jaz sva stražila, Vrata 
zadaj so se naenkrat odprl;a,. B:aronica je 
prestopila prag, pa ne tako oblečena kakor 
zadnjič, temveč jako eléotn . Ozrla se 
je previdno na vse strani . Naju ni opazila ,

V senci hiš je šla naglo dalje in preko 
Markovega trga skoro' tekla. Hubra sem 
poslal k vami sam pa sem ji sledil, Hotel 

kjer stanujete, se ni izognila. Pogledala je 
celo v okna vašega stanovanja. Huhrov 
žvižg jo je preplašil. Ozrla se je in me 
zagledála. Vrnila se je takoj domov. 

— Torej je spet doma? Ali je to éotova stvar ? 
— Brez dvoma. Videl sem jo z last
nimi očmi, ko je odprla vrata. Z mesta pa 
se nisem ganil, dokler ni prišel Huber . 

— Torej smo se brez potrebe razl?uril‘ 
je pripomnil Fon, 

Komisgr je opazko preslišal . 

— Stražite palačo dalje, je ukazal 
agentu. Posebno pazite zjutraj, ko odhaja 
brzec. 
Dr. Martinič in - baron Fon sta se vračala počasi v hotel. 

— Ali še vedno dvomite? je vprašal 
komisar. 
Baron Fon je molčal . 

— Bežati je hotela, to je jasno. Toda 
tla so prevroča. Paziti pa je, treba nanjo 
na vso moč . 

— Ali moram jutri z varni potovati, 
gospod doktor? je vprašal baron . 
Dr. Martinič se je smehljal . 

— Ostali bi rajši, kaj? Razumem razpoložaj. Sicer pa: ostanite! Celo dobro je 
to! Obljubiti pa mi morate, da ne boste 
gledali in poslušali samo lepe Marije, 
temveč vse, kar se tukaj vrši . 

Ko ;ta dospela 'v hotel, sta bila oba 
trudna. Sla sta spat. 
Drugo jutro na vse zgodaj j 
dr. Marti-nič pred palačo del Angelo. 
Agent je bil na svojem mestu. javiti 

mogel ničesar. Nadalje je bila noč mirn o 
potekla. Beg je torej izostal. 

Dopoldne se je poslovil komisar o d 
avstrijskega konzula. Opoldne je uredil 


svoje kovčege in jih naročil peljati na &
stajo: In tu je, prejel pismo baronice.- G la-
silo,,se je : 

Spoštovani gospod doktor ! 

Odpeljem se z vlakom zvečer ob osni 
uri dvanajst minut, kakor sva, se dogovorila. Se enkrat vas prosim, ne nagovorile 
me na postaji. Od svojih ljudij se hočern 
mirno posloviti. Naročila sem si kupe 
prvega razreda, 

Popoldne je šetal komisar ,do postaje . 
Spotoma je pregledoval vozni red . vic1el 
je, da vozi ob osmih 12 rninut brzec proti 
Dunaju, dve minuti za njim pa odhaj a 
poštni vlak proti Rimu. 

Kotnisar je, prosil načelnika postaje, 
naj-mu rezervira kupe. Načelnik pa je 
odvrnil, da si je najel pred dobro uro senat-or Castellmari zadtjega, ki je bil še n a 
razpolago . 

Dr . Martinič je kupil zase in za agent a 
vozne listke, da bi se zvečer ne mudil s 
takimi stvarmi . Nato se je vrnil v hotel . 

Tu je sporočil policijskemu svetniku 
Korenu v daljši brzojavki kako in kaj. Z 
baronico da se zvečer odpeljeta. 

Agenta Hubra je poslal na posta o. 
Moral je iti za baronico do vagona in ostati 
tam toliko časa, dokler se ne odpelje vlak . 


Krofa je postavil pred palačo . Moral ,bo 
signalizirati, ko se odpelje baronica izpredpalače. 

Salp se je namenil 'Čakati na nasprotn i 
strani kanala in opazovati vožnjo baronice 
proti postaji . 

Ob pol osmih je bil vsak na dolocenem mestu. 
Kanal je bil miren in teman. Med 
oblaki je sijal krajec in slabotno svetil. 

Visoke palače so le zabrisano odsevale 
v tihi vodi. Od daleč se je čuia serenada . 
Prijetno je božal uho mehki tenor. Polagoma se je približal vesel šum In pisani 
lampijončki, s katerimi je bila okrašena 
gondola, so zasijali v pestrih luč-1h. 

Ura cerkve sv. Marka je bila tri četrt 
na osem . Agent še vedno ni bil signaliziral ,
da se je odpeljála baronica . 

Zdaj so se naenkrat odprla vrata i n 

sluga je poklical dva čolnarja . 

— Pronta la gondola, se je glasil od
govor. 
Prikazale so se štiri osebe . Komisar 

jih je dobro razločil. Bili so : stari senator ,
baronica in še dve ženski. Ena se je gibala le v ozadju . Bila je gotovo služkinja. 

Baronica je objela sestro. 

§pijonova usoda 1o 


Trga je pogrnil po zelenkasto se 

svetlikajočih stopnicah preprogo . 

Trije sto stopili v gondolo. 

Kakih trideset korakov zadaj sta s e 
peljala v gondoli komisar in agent Krof . 

Vozili so se po tihih, temnih in rnokri h 
cestah. Samo vesla so po§umevala, in kadar 
so se približali oglu, je zadonel v noč. 
melanholični klic čolnarjev : Stali l 

Ko se je videla postaja, je agent zapiskal. Hub& se je odzval enako s postaje . 

Martini:e'u se je zdelo, da se je baronica naenkrat ozrla. 

Ukazal je gondolir ju, naj vesla pogasi . 
Obenem' z baronic() ni maral izstopiti. Caka 
jo itak Huber, si je mislil. Naj se v miru 
poslovi ! 

Ko je končno stopil na suho, &
gledal senatorja na pragu čakalnice. Govoril je živahno z damama . 

Agent Hraber je stal na svojem mestu . 

Dr. Martinič je stopil na peron. Ura 
je kazala osern in pet minut. 

Na bližnjih dveh vzporednih tirih stri 
stala dva vlaka. Dunajski spredaj. Mimo 
njega so bodili potniki k drugemu vlaku, 
ki je odhajal v lirn. 

Naročeni baroniéni kupe je komisar 
takoj našel. Brzovlak je imel samo dva 


voza, ki sta bila namenjena do Dunaja. 
Poskusil je odpreti ena izmed vrat in sprevodnik ga je opozoril, da je kupe rezerviran. 

Obstal je za stebrom na perpnu in 

čakal, da vstopi baronica. Ko bo enkrat 
v vlaku, potem mi ne more več uiti. 

Veliki kazalec peronske ure se je pomikal dalje . 

Manjkale so do odhoda vlaka še štiri minute. Komisar je bil vseeno miren. V čakalnici 
je stal za baronico Huber, pri izhodu Krof . 

Manjkale so še tri minute . 

Senator je stopil iz čakalnice . Za njim 
sta sli dve dami in zadaj Huber 

Baronica je stopila s služkinjo nagl o 
v voz, ne da bi se še enkrat poslovila od 

očeta. 
Oblečena je bila v angleško potno 
obleko. Obraz ji je zastiral gost pajčolan . 

Agent Hub« se je postavil tostra n 
vagona, Krof onstran . 
Za šipami malega okna se je pokaza l 
obraz baronice. Odložila je bila klobuk i n 

mala z roko očetu. Nato je pogledala 
komisarja ostro in odločno. Umaknila se je 
in zastrla okno . 

Komisar je hitel h kupeju. Bil je 

zadnji čas. 


baroničina služabnica je hitela n in o 
agenta Krofa. 
Vlake zažvižgal in se pričel pomikati 
počasi s postaje . 
Dr. Martinič je šel po hodniku do vra t 
baroničinega predala in potrkal . 
Odzval se ni nihče,. Poizkusil je odpreti, toda vrata so bila trdno zaprta. 

Šipa v vratih jbila zagrnjena. Skozi 
špranjo je vendar videl gospo, ki je sklju

čeno sedela in tiščala obraz v dlani . Tudi 
tnalo rdečeplavih las je opazil . 

Vrnil se je na svoj prostor in prižgg l 
smodko. Zdaj se ni moglo zgoditi ničesa r 
več'. 

Baronico je imel v rokah. *Agenta stojita vsak na eni strani vagona. Po razburljivih dogodkih zadnjih dni si je lahko v 

miru privoščil dobro cigaro. Vrata odpro 
na meji carinski uslužbenci . Do tam se 
noče vsiljevati baronici. Zaslišavanje bi 
bilo tudi brez pravega smisla, dokler se 
vozita po laški zemlji. 

Dr. Martinič je šel po hodniku še enkrat gor in dol. Prepričal se je, da oba 
agenta stražita. Skozi špranjo je pogledal 
tudi na gospo. Sedela je kakor prej, Nato se 
je vrnil v svoj' predal in zaprl za seboj vrata . 


149 

Bila za južne kraje nenavadno 

hladna noč. Vlak je ropotal čez , most, k 
veže Benetke s celino. Ob desni in levi 
so se videli podaljški lagune. Po mirni 
vodi je plaval lunin svit. Ropot vlaka se 
je -nenadoma ublažil. Vlak je vozil po celini 
in sanje Benetk so se razgubile. V ozadju 

je sijalo še par [tičic Kmalu so ugasnile 
se te in po krajini se je razlivala temn a 
in tiha noč. 

Kornisar se je udobno naslonil in gledal 
zadovoljno predse . 
Na postaji, kjer je obstal vlak, 
vstopilo nekaj ljudi, Prišli so v kupe. 

Dr. Martinič je pogledal, kdaj priae 
vlak v Pontebo. Agentoma je naročil, najga četrt ure prej zbudita. Polotil se ga je 
spanec. 

Svojo dolžnost je storil . Baronica se 
pelje njim . 

Zaprl je oči in takoj zasp a 

Zbui1 ga je šele agent Huber. 

— •Cas je, je dejal. 

Komisar si je pomencal oči in vstal 

Šipa v sosednji kupe je bila zdaj popolnoma zaprta . Opaziti je bilo mogoče l e 
senco gospe, ki je. odpirala kovčke za 
revizijo. 


Iso 

vlak je vozil vedno bolj počasi Signalske luči so švigale mimo oken . Vozovi 
so ropotali s tira na tir in se pri tem stresali in odskakovali. Stroj je zabrlizgal in 
vlak je obstal . 

Agenta sta izstopila najprej in se po

stavila vsak na drug konec vagona. 

Dr. Martinič je ostal na hodniku . 

Vrata so se po vrsti odp arala. Potnik* 
so hiteli na carinski urad . 

Tudi vrata sosednega kupe a so se 
odprla . Komisar je odskočil. 

Neznana gospa temnih las in v sivi 
potni obleki je stopila na hodnik. 

Kje se je vzela? Ali se ni baronica 
sarna peljala? Ali še sedi. v kupeju ? 

Tujka ni pogledala komisarja. Spotoma 
je gospoda, ki ga je srečala, nekaj vprašala . 
Agent Krof jo je pustil mirno kakor vse 
druge potnike . 

Dr . Mai-tinič -se je pririnil skozi gnečo 
do vrat kupeja . 

Kupe je bil — prazen . 

Kovčki so ležali po sedežih. 

Kako je bilo mogoče? Tujka, ki j e 
šla iz vagona, vendar ni bila baronica ? 

Nemogoče! Videl je njen obraz, stiš a 
n en glas. Baronica ni bila . 


Morda pa tista, k' j e z baronico sporazumno delala ? 
Komisar je letel ven . 

— Kam je šla tujka ? 
— Katera tujka, gospod kotdsar? je 
vprašal Huber. 
-- Visoka, temnolasa gospa . Človek, 
premislite, potegnila nas je! je zakričal 
komisar. 

— Gospod doktor, tnimo so šli sam i 
tuji ljudje. Ne vem, katero mislite. Gospe 
baronice ni bilo. 
Komisar je1ete.i na carinski urad. 

Nič ! 

Pogledal je po restavracijskih prostdrih . 

Zaman ! 

Visoke, temnolase gospe niz bilo nik er .

* 

** 
Vlak je, stal v Pontebi 40 minut., Ta 

čas je spreletavala kornisarja jeza. Nikakor 
ni pričakoval, da se bo zadnji trenotek 
izjalovilo vse delo, ki se mu je posvečal 
z vso vnemo tri tedne. Slutil je težave 
in boje, ki so ga čakali, ali o čem takem , 
kar se je res zgodilo, se mu ni niti-sanjalo . 

Kaj naj stori ?
Baronica je ušla. O tem ni nobenega


dvorna več,. S telil dejstvom je moral računitl. Skrčil je pesti. 


Tisto gospo, ki jo je tako skrbno varoval do Pontebe. je najela najbrž baronica . 
A sama je ostala v Benetkah. Sam sebi 

se je zazdel neskončno smešen. 
Pa kako je bilo to mogoče? Baronico 
je videl v Benetkah vendar za šipo vagona. 

Niti tujke, ki je bila zaprta v kupeju,

ni mogoče več prijeti . Neznanka je že gotovo na italijanskih tleli, ki so oddaljena 
od avstrijske postaje le par minut. Ni 

vedel pomagati . Zenska je vlekla za nos 
prebrisanega policijskega komisarja . 
In baronica? Ta je najbrž kje sedeta 
se mu na glas smejala. 
Komisar je zaškripal z zobmi . Če bi 
šlo, bi bil skočil najrajši iz kože. 

Kaj naj stori? . Ali naj prosi italijanske oblasti za posredovanje? Naj po

vzroči tisti veliki škandal, ki ~e ga je za-
bič-H njegov šef ogniti ? 

Ali se naj pelje domov in stopi pted policijskega predsednika z besedami : »Zenska 
rne je potegnila za nos, prosim, vpokojit e 
me zaradi nezmožnosti ? 

V žepih suknje je stiskal pesti in §etal 
po peronu. Ustavil ga je sprevodnik i n 
vprašal : 

— Prosim, gospod, ali niste v d 
Nlartinič? 


— Da. 
Pjsmo Imam za va s
-Čigavo 
?


— Dama, ki se je peljala v kupeju 
poleg vas, mi ga je dala v Vidmu s prošnjo , 
naj ga varn izročim šele v Pontebi . 

Komisar je naglo odprl in bral :
Spoštovani gospod doktor !
Prav iz srca mi je žal, da sem va m


morala povzročiti to malo in neprijetn o 
iznenaden je. Na najinem zadnjem razgovoru sem vas prosila za dva dni odloga, 
toda niste bili tako ljiibeznjivi, da bi m i 
ustregli. Tako mi ni preostalo drugega ,
kakor to, kar sem sicer prav nerada in le 
prisiljena storila. 

Ne iščite me. Čez dva, najdalje čez 
tri dni se pripeljem v Pontebo z isti m 
vlakom, v katerem ste me danes pogrešili . 
Nimam vzroka, da bi se bala avstrijskih 
sodišč. Pridem gotovo. Pridem zato, ker 
mi je mnogo do tega, da se dožene, kd o 
.e morilec — celo več, kakor vi slutite . 

Oprostite, da sem se poslužila okolnosti, ki so mi zopetne . Toda morala sem. 
Vaša vdana 

M. St. 

Komisar je eital še enkrat od kraja 
do konca. Nato je v divji jezi zmečka l 
popil.. 

Pač naivna in zlobna domneva! Da 
bi on verjel temu pisrnu in čakal! Kaj pa 
še! Ali je mogoče misliti, da bi prišla? Ali 
ga ne prepričuje vse, da bo ravno narobe ? 

Treba naglo poslovati. Drugič naj se 

L enakega ne posreči ! 

Sel je k načelniku postaje. 

— Kdaj pelje prihodnji vlak v Benetke ? 
— jutri ob šestih zjutraj . 
Komisar je zacepetal . Na šest ur brezdelja je torej brezpogojno obsojen . Da bi 
se vrnil z vozom v Benetke, nato ni bil o 
misliti . To noč je moral prebiti v Pontebi . 

Baronica je pridobila tako dvanajst 
varnih ur. Prav lahko se pelje v kako 

bližnje pristanišče in se tani vkrca . 

Komisar je vprašal, kdaj odhajaj o 
parniki. 

Iz Genove, Benetk in Trsta odhajaj o 
zjutraj na vse strani sveta,. 

Komisar je brzojavil vsem policijski m 
uradom po pristaniških mestih. Opisal je 
baronico, ne da bi imenoval njeno ime, in 
prosil, naj jo takoj primejo . ' 

Nato je pregledal baroničino prtljago . 
Poleg perila je našel rdečep avo lasuljo, 


popotni klobuk z gostim pajčolanom in 
angleški kostum — torej tisto opravo, v 
kateri je stopila v Benetkah na vlak. 

Predno je poiskal prenočišče, je 
dogodku brzojavno obvestil policijskeg a 
svetnika Korena. Skrival ni ničesar- Prosil 
'e za nadal jne ukrepe. 

Agenta sta sedela potrta oh kovčkih 
na peronu. Ko je izginil,brzovlak s postaje , 
ju je komisar poklical . Sli so nočit v hotel 
nasproti kolodvora . 

Dr. Martinie' dolgo ni mogel zaspati . 

Zgodaj zjutraj je bil na nogah in hitel 
brez zajutreka na postajo. 

— Ravno sem vam hotel poslati to 
brzojavko, je rekel načelnik. Za vas -e. 

Komisar je odpiral brzojavko s tesnobo 
v srcu. Besedilo se je glasilo : 

Se mi je zdelo. Ostanite v Pontebi. 
Pridem z jutranjim vlakom . Baronico najdete prej, nego si mislite. 

Koren. 
Doktor je strmel brez besedi v depešo. 

Enajsto poglavje . 

A kje je bila baronica? Kako se ji j e 

posrečilo, prevariti policista in uiti ? 

r. Martinič si je razbijal s tem glavo ,
baronica pa je sedela v mračnem kupeju 

tretjega razreda. Peljala se je s poštnim 
vlakom proti Rimu. 

Nihče je nebi spoznal . Zlatoplave lase 
ji je krila črna lasulja, lice si je prebarvala, oblekla preprosto obleko, se zavila v 
ruto kako bi človek slutil, da je to 
dama, ki sprejema v svojem salonu naj 
boljšo gospodo ! 

Ko je dr. Martinie" po onem nesrečnem 
pomenku odšel, je. bila njena prva misel : 
beg!

Spoznala pa je, da je težko bežati . 
Stražijo nepretrgoma in zasledovali bod o 
vsak njen korak . Kaj doseči bi se dalo l e 
z izredna predrznostjo . 

Zaupljivo je vprašala svojo zvesto 
služkinjo, če bi potovala mesto nje v Pontebo. Postavi obeh sta slični. Rdeča lasul'a 
in baroničina obleka zraven — in prevar a 
gotovo uspe. 

, Baronica je zagotovila deklico, da ni 
stvar nevarna. Obljubila ji je tudi nagrado . 

Zdaj bo lahko poročila čolnarja, ki ga ljubi . 
Baroničin načrt je bil tak-le : 

Sklenila je iti na postajo, toda ne ko t 
gospa, temveč kot služkinja. Vedela je, da 
se odpelje dve minuti za vlakom, ki odid e 

v Avstrijo, vlak v Rim. Upala je, da se 

vtihotapi v splošnem vrvenja v rimsld vlak . 


Ponoči se je Marijeta, kakor bilo 
služkinji ime, preoblekla. Baronica jo je 
poslala na ulico . 

Na svoje veselje je opazila, da sta j o 
agenta takoj opazila in ji sledila,. Zvečer 
se tedaj zarnenjava prav gotovo posreči. 

Baronica je učila služkinjo ves dan,. 
Naročila ji je, naj zapre takoj vrata kupeja , 
kjer se bo peljala. Tik pred Pontebo najodloži lasuljo in se preobleče. Mimo policistov naj gre, kolikor je mogoče brezbrižno,
nato a takoj na laška tla. Tam je varna» 

Težavna ura je naposled prišla . Ram-
rilca je vedela, da je igra, ki jo igra, ne 
varna . Napela je vse moči . 

Ona, senator in Mari'jeta so se peljali 
na postajo. Nestrpno so čakali usodnega 
trenotka. Baronica je dala sluzi dnji gost 
pajčolan, ki ga tudi ostre luči na .postaji 
niso prodrle . 

Obe ženski sta že v čakalnici opazili , 
kako ju policist premotriva. Ker pa je posebno pozorno sledil sleherni kretnji Ma 

ete, je bila baronica uverjena, da za 
menjava Marijeto k' njo. 
Skrbelo jo je sarmo še srečanje z 
dr. Martiničem , 

Stopila je na peron in gledala po ca 
kakih. Opazila ga je šele, ko je stala tik 


železniškega voza. Kakor Že verno, je sta l 
komisar za stebrom . 

arijeta je stopila na voz in baronica 

je nesla naglo za njo ogrinjalo in kovček . 

V kupeju je odložila črno lasuljo, sto 
pila k oknu, pomigala očetu in dobro vzdržala komisarjev pogled . 

Ko je videla, da hiti tudi on na voz, 
se je naglo umaknila v kupe, poveznil a 
na glavo črno lasuljo in stopila z voza 
takrat, ko je doktor na drugem konc u 
vstopil. 

Agent Huber, ki jo je imel že cel 

večer za služkinjo, jo je pustil brez vsega 
mimo. 

Ko se je vlak premaknil, je hitel a 

baronica preko tračnic in sedla v voz zada jstoječega vlaka, ki se je odpeljal dve minut i 
kasne jé proti Rimu. 

Izstopila je v malem mestecu San 
Sebastiano približno ravno takrat, ko je., 
stal vlak z N .ari jeto v Vidmu. Previdno se 
je pomešala med popotnike . Vratar je vze l 
tudi njen listek, ne da bi se vanjo ozrl . 

Baronica je šla nekaj -časa proti mestu , 
nato si je najela voz in se peljala nazajna postajo. Vzela je listek do Cinča, malega kraja ob lokalni železnici, tako 


nadaljevala svoj beg.' Vozila se je spet 
med kmeti in delavci v tret jem razredu . 

Vož'nj , je trajala po ure in vlak j e 
obstal v anču. 

Uslužbenca, ki bi moral obrati, listke 
ni bilo. Najbrž je pil v krčmi. Tako je 
prišla baronica s postaje, -ne da bi imela s 
kom posla. 

Ni mnogo premišljala. Pogumno je 
mahnila po sneženj poljski stezi, ki pa n i 
vodila proti málemu kraju, temveč po ravnini v nasprotno smer. 

Celo uro je hodila . Prišla je do mračnega poslopja. 

Vsa okna so bila temna, eno v 

pritličju je bilo še razsvetljeno. Stopila je 

bliže nalahko potrkala . 
Bližali so se koraki in kmalu se j e 

tiščalo šipe staro lice. Stara ženska je zakričala : 

— Kdo je ?
Baronica ni odgovorila z besedo, tern
vec z znamenjem. 
Starka je odprla okno in vprašala : 

— Kaj hočete ? 
Baronica je zašepetala starki na uho : 
jaz sem, Meta! Odpri zadaj vrata. 

Pa glej, da ne ropotaš! n luč pihnil 


Starka je pogledala ,začudeno kvišku, 
vzdihnila svoj ,,io -mi& in izginila. 

Baronica je šla okoli hiše. Starka jo 

je že čakala pri odprtih vratih. 

Po temnem hodniku in stopnicah j e 
tipala baronica krog sebe. Toda hiša ji ni 
bila tuja. 

Starka je odprla vrata majhne pritličn e 
sobice. Porinila je k peči naslonjač in baronica je sedla izmučena vanj. 

— Zastri okna, pa dobro, Brigita,
predno prižgeš' luč ! 

Ko je zagorela mala svetilka, se je 

baronica prepričala, če se skozi okna re s 
nič ne vidi. Nato je vzela z glave lasuljo 
in sedla spet v naslonjač. 

— Prinesi mi gorko. obleko in čevlje. 
Mrazi me. 
Starka je šepala proti vratom . 

— Ne hodi gor iskat! Daj ml kaj
Marijetinega, tudi njene čevlje mi daj . 

-Madonna rnia, gospa baronica ven 
dar ne bodo oblekli Mari jetine obleke! In 
v opankih z lesenimi podplati ne bod o 
mogli hoditi. Gor grem, saj bom naenkrat 
nazaj. 

— Ne hodi, je ukazala Meta. Ne ma-
ram zgoraj luči. Hitro mi prinesi, kar se m 
ti naročila! 


S pomočjo starke se je baronica naglo 
preoblekla. 

Starka je vrgla na ogenj par polen . V 
kaminu je prasketal vesel platnen, obseval 

s svojo rdečo svetlobo starinsko phi§tv o 
in male svete podobice, ki so visele po 
steni, in razširjal prijetno toploto. 

— Skuhaj mi čaj, je rekla Meta . 
Starka je nalila samovar in ga prižgala . 
Baronica je sedela zamišljena pri peči 
in se večkrat zdrznila . 

— Poslušaj, Brigita! Nihče ne srne 
vedeti, da sem tukaj . Molči, razumeš ? 
Kam me boš skrila ? 
— Ali nočete iti, gospa baronica, v sobo ? 
— Kaj pa misliš? Ce bi svetile luči v 
prvem nadstropju pristave, potem bi s e 
moralo razvedeti na daleč in blizu, da 
nekdo tukaj. Ostanem samo par dni. Ce 
pride jutri Marijeta, jo boš že kam vtaknila . 
— jutri pride Marijeta? je vzkliknila 
starka veselo . 
— Da, vsaj mislim, da pride. 
Veselje, da bo videla spet svojo hčer, 
je starko vidno pre'&zelo. Sla je naglo iz 
sobe. 

Baronica je slišala, kako je zakuril a 

v sosedni sobi peč, premikala pohištvo i n 

Špij o nova usoda 


ropotala s stoli. Cez četrt ure jprišla i n 
rekla, da je vse pripravljeno . 

— Dobro bi bilo, če bi gospa baronica 
takoj legli. Bledi ste, je dostavila s skrbno 
ljubeznijo. 
Baronica je takoj legla. Postelja je bila 
sicer trda in njena glava polna skrbi, tod a 
trudnost je vse premagala. Gospa je takoj 
zaspala. 

Zbudila se je, ko je bilo solnce 
visoko na nebu . 

V sosednji sobi je bila miza pogrnjen a 
in zajutrek pripravljen . Star, siv mož je 
vzel naglo iz ust pipo in se globoko i n 
ponižno priklonil . 

Meta mu je prijazno odzdravila . 

-Vedno zdravi, kaj ne? Ali je ka 
pošte? 

— Ekspresno pismo za mojo ženo. 
Marijeta piše, da se pripelje danes' popoldne 
z vlakom . 
-Hvala Bogu!' je vzkliknila baronica. 

— narijeta poljubuje gospe baronici 
roko, je nadaljeval starec, in ji sporoča, 
da se je vse srečno izteklo. 

Poročilo je baronico nekoliko pomirilo . 
Vseeno pa je bila jako nervozna in j e 
komaj čakala, da pride Mari jeta. Končno so 
minile tudi te, zanjo tako izredno dolge ure. 


163 

Baronica se je zaprla z deklico takoj 
v sobo. Toda posebnih novic ni bilo. 

S postaje je šla takoj čez mejo n a 

aška tla. Tarn je prenočila v krčmi in se 
zjutraj odpeljala v Benetke, kjer je ostala 
eno uro. Od tam se je pripeljala sem . 

S seboj je prinesla brzojavko, ki je 

prišla že pozno včeraj v Benetke. Naslovljena je na baronico in se glasi : 

Vse oskrbljeno. F. se jutri odpelje in 

zaželeno prinese. 

Zdaj je vse dobro ! je vzdihnila baronica . 

Takoj pa jo je spet obšla slaba volja . 

Lepa gospa je sedela skoro ves dan v 

naslonjaču in strmela predse . 

Brigita in Marijeta sta bili zaradi nj e 
v velikih skrbeh. Baronico je pričelo mraziti. Prepovedala pa je, klicati zdravnika,. 

Po večerji je rekla stari Brigiti 

— Z vlakom, s katerim se je pripeljal a 
danes Marijeta, se pripelje jutri neki gospod, 
ki bo vprašal zame. Pospravi v prVeITI nadstropju sobe in pelji ga v mali zeleni salon . 
Zvečer se potem odpeljem. Marijeta, ponoči 
ostani pri meni, ker se ne počutim posebn o 
dobro. 

Brigita in njen mož-bi bila zelo rada 
izvedela, kaj pomeni nagli prihod baronice 
in vse to skrivnostno vrvenje'. 

II. 

Dvanajst let je bil senator že posestnik pristave, pa samo neko zimo se je 

mudil v njej član njegove rodbine . Stara 

'Brigita se je še dobro spominjala tiste vi

harne noči, ko je nenadorna potrkal mlad i 
nadporočnik Gorgio di Castelltnari in prosil , 
naj mu odpra. Vedel se je ravno tako čudno , 
kakor zdaj baronica. In danes ravno tako 
kakor takrat starka ni izpraševala po vzroku,. 
Mladega nadporočnika je videla zadnjikrat . 
Teden dni je tičal v pristavi, neko noč p a 
je šel in nihče ga ni več videl . . 

Zdelo se je, da se godi zdaj neka j 

sličnega. Baronica ravna skrivnostno kako r 
takrat nadporočnik. Da bi le ne bil to pot 
konec -tako nesrečen, kakor je bil takrat ! 

Starka in starec nista izvedela ničesar . 
Mar jeta ni črhnila o tem besede in baronica še celo ne. 

Tako je napočilo drugo jutro . Baronic a 
'e prič kovala gosta. Oblekla je eno izmed 
najlepših svojih letnih oblek, kar jih je 
imela na razpolago. Njena lica so izražal a 
veselje in vznemirjenost . 

V salonu je bilo pospravljeno in zakurjeno . 
Baronica je stopila k vratom balkon a 
in gledala nervozno na zasneženo poljsko 


pot, ki se je vila do postaje. Zagledala je 

v dalji &do točko, ki se je večala. 

— On je! je zaklicala, ko je razločila 
voz, ki je peljal proti pristavi . 
Stekla je po stopnicah v vežo, odprl a 
vrata na stežaj in pozdravna z roko. 

Voz je obstal pred pristavo . 

Mlad mož z usnjeno spravo za akte 
je stopil z voza. Takoj za njim je šel star 
gospod. 

Baronica je hotela nazaj, a mladi mo ž 
jo je poklical. Stopil je pred njo resen in 
bled. 

Dovoli, da ti predstavim tu znanca , 
ki želi nemudoma s teboj govoriti : Policijski svetnik Koren. 

Dvanajsto poglavje. 

Ko se je -mudil Martinie v Benetkah, 
je delala policija na vse kriplje . Kornisarjeva poročlla so povzročila, da je sklenil 
policijski svetnik Koren najprej na vsa k 
način dognati, kdo je umorjeni Adolf Strebinger. 

r. Martinič je sicer dokazal, da j e 
Adolf Strebinger Bartolomeo Giardini, ali 
to je bilo tudi vse. Dalje ni bilo mogoce 
najti sledu . 

Kdo je bil pravzaprav ta Bartolome o 
Giarcini, odkod je prišel? Kako to, da j e 
hodil v hišo senatorjevo in da je bil v 

njegovi rodbini celo domač ? 

Oblast v Markoniu je poizvedovala za 

tem čudnim. Giardi'nijem. a dognala ni 
česar. Da bi bil Gardini ženin baronice , 
tega svetnik Koren ni mogel verjeti . Boljverjetno se rnu je zdelo, da so vezale senatorja in Giardi'nija politične vezi, katere 
'pa skušala hči prikriti Vedel je, da j e 
Giardini v senatorjevi hiši važna oseba . 

Prej se je glasilo vprašanje : Kdo je 
Adolf Strebinger? Zdaj se pa vpraša : Kdo 
je Bartolomeo Giardi'ni ? 

Prva naloga je, je sklenil Koren, i z 
materi jala, ki je že zbran, to stvar natanko 
dognati. Večkrat je zasli'hl restavraterja 
Schnederja, domačim in inozemskim oblastim je poslal slike umorjenca, poizvedoval i 
so po kaznilnicah, poizkusil je vse, kar j e 
bilo v njegovi moči, toda razrešitve ni bilo . 

Dr. Žolna je razreševal skrivnostn e 
StreNngerjeve zapiske in prebedel nad 

njimi včasih 'noč za nočjo . Vedel je, da 
tiči v njih ime človeka, ki še živi in morda 
celo blizu in ki bi mu mogel dati vsa pot bna pojasnila za rešitev stvari, ki postaj a 
zagonetka. 


Komisar je preizkusil 'razrešiti zapiske 

na vse mogoče načine. Sestavljal je sam 
posebne pisave in iskal po tistih ključa 
za Strebingerjeve zapiske. V neki osmozložni besedi je našel rned črkami tudi 
številko in ta slučaj ga je spravil do zaaljuga, da pisave . ne bo mogoče drugače 
rešiti, kakor s pomočjo posebne knjige, ki 
tla še ni znana. 

Sicer je ta knjižni način prav lahek . 
Izbere se poljubna stran poljubne knjige. 
Za prvo črko, ki jo hočemo zapisati, štejemo tako dolgo na izbrani strani črke, 
dokler ne pridemo do nje. Mesto črke 
zapišemo potem številko . 

Ali kako naj 'določi dr. Zolna knjigo, 
katero je izbral Strebinger in kako stran 
knjige ? 

Sobo, kjer so našli Strebingerja, so 

točno in večkrat preiskali. Razen par številk nekega domačega lista niso našli ničesar več. List sam je bil nedotaknjen. 

Ko je premišljal tako komisar sem i n 
tja, se mu je v glavi posvetilo. Pri umorjencu so našli številko lokalnega lista z dn e 

12. januarja. Morda se da s tem listom 
kaj napraviti. 
Poizkusil je s prvo, z drugo in s tretjo 
stranjo. Od leve na desno, od desne na 


levo, od zgoraj iavzdoi in narobe. Na šesti 
strani, ki je, bila najbolj rabljena, je dobi l 

s pomoč» številk te-le črke : 

F. z. r. y. k. s. r. 
Na isti način je dobil od spodaj navzgor : 

P. e. I. n. I. o. t. n. 
Torej nič ! 

Komisar je vrgel svinčnik jezno n a 
mizo in strmel predse. In tako je motril 
brez misli dve vrsti črk, napisanih drug a 
pod drugo. 

F. z. t. y. k. s. r. 
P. e. f. n. 1. o. t. n* 
Kako bi bilo, če bi poizkusil iz obe h 
vrst kaj dognati ? 

Posrečilo se mu je. Ko je preizkusili 
razne načine, je prišel tudi na to, a bi 
porabil iz vsake vrste le po eno črko . 
Pričel je s prvo črko zgoraj, vzel drugo 
spodaj, tretjo zgoraj itd. Izcimilo se je ime 
„Fernkorn . 

Zapisnik se je glasil v celoti : Jutri 

pokličite Fernkorna”. 

Fernkorn! To je bilo vendar ime tistega stotnika, ki je bil vodja Holrnhorstovega štaba. Kako je bil umorjenec v zvezi 
s ten , možem, ki je bil brez dvoma poštenja k od nog do glave? 


To vprašanje je stavil komisar policijskemu svetniku Korenu, ki je zganil z 
ramam in odgovoril : 

— vidite, ljubi doktor, vsa stvar j e 
res skrivnostna. Zdi se mi, da se stikaj o 
konci nekje tam, kjer se nam še ne sanj a 
Slutim, da bomo doživeli še par razočaranj, 
ki ne bodo posebno prijetna. Stotnika bom o 
morali spet opazovati . Kako gre to skupaj,
mi ni jasno, dve stvari pa sta, ki kažeta 
prav tesno zvezo. Prvič : Prej je bil tiarlini baroničin ženin, zdaj pa je baje Fernkorn. Vedo, da je stotnik poštenjak, toda 
pomagati si moramo na vse načine. Feldmaršallajtnantu Holmhorstu so ukradeni 
važni dokumenti . Kdo je tisti, ki je dobro 
vedel zanje? Kdo je tisti, ki je moral tudi 
vedeti, kje leže? Vodja njegovega štaba ,
stotnik Fernkorn, kateremu je, kakor vemo, 
general vse zaupal! Stotnik je bil usodnega večera pri generalu, zapiski §pijon a 
imajo njegovo ime, torej ne smemo vseg a 
tega prezreti. Zraven se je pa še baronica 
jako prestrašila, ko ji je imenoval dr. Martinič njegovo ime in nenadoma vprašala ,
če ima policija za to dokaze, da je stotnik v zvezi s to afero. 

Najenostavnejše bi bilo, stotnika uradno 
pozvati. Toda zdelo se ni popolnoma pri


tnemo. e Fernkorn o stvari nič ne ve, 
je zvanje itak brez pomena, če je pa pr i 
stvari , udeležen, bi policija na ta nači n 
prezgodaj vzbudila njegovo jezo. Treba 

je pričeti na pravern kraju. Ena sama neprevidnost bi -utegnila marsikaj podreti in 
vse skupaj še bolj umešati, kakor je ž e 
tako zamešano. 

Koren je šel takoj k Holmhorstu ter 
mu vso zadevo razložil . 

— Gospod policijski svetnik, je reke l 
general, dostojnejšega človeka tli na svetu,
nego je stotnik Fernkorn. Izključeno je in 
nesmiselno, da bi se premaknil ta oficir 
le za milimeter s poti, po kateri ga vodita 
dolžnost in čast. 

Vstopil je pribočnik in naznanil d a 
želi prositi stotnik Fernkom za neko služ , 
beno stvar. 

General se je opravičil, odšel v sosednjo sobo in se kmalu vrnil. Rekel je : 

— Gospod stotnik je ravno prosil za 
tridnevni dopust. Pelje se v Italijo. Nimam 
vzroka, da bi mu ne dovolil . jutri opoldne 
je prost. 
— Ali ste, ekscelenca, vprašali gospoda stotnika, zakaj potuje ravno zdaj v 
Italijo? 

17 1 

Ida. Ko sva službeno stvar opravila. Rekel mi je, da ga je nevesta brzo

javno prosila, naj jo obišče . Torej ljubezenska zadeva, kakor vidite,. 

— Da, tako se zdi, je odgovorit poli
djski svetnik vdano in se poslovil. , 
Torej v Italijo se pelje! K baronici . 

Hm! jako sumljivo! Martini'č je dobro 
ugnal gospo! Godi se ji tako slabo, da 
kliče na pomoč svojega stotnika. In vendar še vse to ni pravi vzrok za nenadno 
potovanje v Italijo. 

Baronica je bila vendar jako prepa

dena, ko je čula, da se imenujejo v aferi 
tudi stotnikovo ime. In zdat, ko je stvar 
vredna vedno večjega pomisleka, ali j e 
mogoče, da bi ga klicala? Tista, ki j e 
plašno če se imenuje pri stvari 
tudi Fernkornovo ime, da bi vlačila sam a 
v zadevo Fernkorna? Neverjetno! Prisilil i 
so jo gotovo prav posebni vzroki, da je 
brzojavna ponj . 

Svetnik je krenil proti standvanj u 
Fernkorna. Stotnik je stanoval v prostrani 
ulici. 

— Ali je gospod stotnik doma? j e 
vprašal služkinjo . 
— Nikogar ni doma, je odgovoril 
Kdaj pa pride gospod stotnik? 

— Čez kake pol ure 
.
-Počakam je dejal gospod svetnik.
Služkinja je odprla vrata v stotnikovo
sobo in svetnik je vstopil . 

Ogledal si je in opazil brzojavko, k i 
je ležala na košu za papir. 

Vzel je v roke list in čital : 

— Prosim, pridi takoj. Se na pristavi. Ne pozabi zavoja . 
M.. 
Našel je, kar je iskal . 

Policijski svetnik je čakal še nekajminut, stopil potem v predsobo in reke l 
služkinji, da pride pozneje. 

— Ali naj gospodu stotniku kaj spo 
o 
-Ne, ni potrebno, je odvrnil Kore n 
in naglo odšel. 

** 

* 

Ko je prejel svetnik Koren ponoči 
Martini'čevo brzojavko, ki ga je obveščal a 

o begu baronice, se je takoj odločil, sp'remljati Motnika na poti v Italijo. 
Slučaj pa je bil vendar nekaj docela 
posebnega. Kakš'en vzrok je imela baronica , 
da je bežala pred policijo? Zakaj je po 
klicala nenadoma stotnika? Kaj je bil o 
tisto, kar ji je moral prinesti in kar j e 
omenjala celo v brzojavki 


Vedenje stotnika je kazalo, da ne ve 

ničesar o tem, kar se je godilo na Laškem . 
Iz vsega se je dalo sklepati, da je pri stvari 
nedolžen. Služkinja in hišnik sta vedela, 
kdaj odpotuje. lzvo§čeka, ki -bi ga najpeljal na postajo, je naročil dan poprej . 

Z mirnostjo, ki je je bil vajen, je stopil v vlak. Svetnik Koren je videl, kako 
-mirno si je kupil vozni listek. Sledil mu 
je in sedel v isti voz. Sluga je prinesel 

stotniku kovčeg. Svetnik se je pričel s 
stotnikom pogovarjati. To je trajalo par 
ur. O razburjenosti ali nervoznosti ni bil o 
ne duha ne sluha. 

Policijski svetnik je bil dober poznavalec ljudij. Videl je takoj, da ga stotni k 

ne bo nepričakovano iznenadil s kako prevaro. Kam se pelje, mu je bilo znano, ke r 
je stal tik stotnika pri blagajni za vozne 
listke. 

Koren se je sti~nil v kot in zadremal. 

Spal je vso noč. Sele blizu meje ga je 
zbudil sprevodnik. 

Ko je vozil vlak počasi v Pontebo, je 
opazil svetnik že oddaleč dr. Martiniča in 
oba agenta. Dal jim je znamenje, naj bodo 
previdni. 

Stotnik Fernkorn in svetnik Koren sta 

čakala v kupeju- colninskih preglednikov . 


174 

Stotnik je takoj odprl kovčeg. Na 
obleki je ležala zapečatena sprava za akte. 
Zavoja, za katerega je prosila baronica, 
svetnik ni mogel opaziti . 

Nato sta šla oba gospoda v restavratijo zajutrkovat. 

Na peronu je čakal dr. Martinič. Ker 
je gledal svetnik namenoma stran, je sledil komisar oddaleč in sedel na drugi konec iste mize, za katero sta sedela svetni k 
in stotnik. 

— Kako dolgo stoji vlak v Ponteb' ? 
je vprašal stotnik. 
— 42 minut. Peljete se gotovo na 
milansko razstavo. 
— Ne tako daleč . Samo do kraja Čiriča . 
— Ab, torej ravno tja kakor jaz . 
Policijski svetnik je pogledal komisarja. 
Ali ste Že bili kdaj v Linču, gosyod 
stotnik? jaz se namreč tam prav nič' n e 
spoznam, je dejal Koren po kratkem odmoru . 

— Činču pravzaprav še nisem bil ,
je odvrnil stotnik, pač pa na nekem po
sestvu blizu tega kraja. 

— Potem mi morda poveste, kod s e 
pride najprej do pristave senatorja Castellm arija ? 
Stotnik je iznenadeno pogledal . 


— Gotovo vam lahko povem . Posestv o 
senatorjevo leži prilično uro hoda od po

staje. Z vozom se pripeljete v pol uri, Al i 

vas čakajo? Ali ste Že naročili voz? Dvomim namreč, da bi bili v Linču taki vozniki, ki bi čakali na postaji potnike. 

— To bo že kako, je menil svetnik. 
Hvala lepa za pojasnila. Neprijetno je, če 
mora človek šele na postaji izpraševati. 
Policijski svetnik je napeljal pogovo r 
spet na navadne stvari. 
Dr. Martini'é je odšel . Kupil je, zase 
in za oba. agenta. vozne listke do Linča. 
Pozneje mu je namignil svetnik, na j 

stopi za njim v čakalnico. Naglo mu j e 
pojasnil, kako je, in tnu naročil : 

— Za vsak slučaj bodite- pri roki, al i 
ne storite ničesar, kar bi vzbujalo pozornost I 
Med vožnjo do Linča sta govorila 
stotnik in Koren o vseh mogočih stvareh. 
Policijski svetnik se je med pogovorom 
spretno dotaknil te in one stvari in spoznal, da nima stotnik o policijski akci 

niti pojma . 
Za postajo .estre se je zdelo Korenu 
primerno, govoriti o namenu svoje vožnj e 

razločneje. 

Prav mu je prida stotnikova opazka. 


Pravzaprav bi morali izstopiti na tej 
postaji, je menil stotnik. Dvornim, da bi se 
mudil senator pozimi na deželi . 

— Ne peljem se k senatorju, temveč 
k njegovi hčeri. 
Ali je gospodična CastellmariCinču? 

— Drugo hčer mislim, starejšo. 
— Vi se peljete k baronici Sternberg
je, vprašal stotnik začudeno. 

Da, k baronici. Govoriti morem ž njo 

o važnih stvareh. 
Stotnik je gledal skozi okno . 
— jaz sem dober prijatelj Castel ma
rijevih, je nadaljeval čez nekaj časa. Zanimam se za vse, kar se tiče njih rodbine . 
Peljete se torej v .inčo. Ali imate z baronico kupčijske posle ? 

— Ne, je odgovoril svetnik. So privatne in jako diskretne stvari. Ker ste 
prijatelj Castellmarijevih, me lahko morda 
d tem in onem poučite . 

Stotnik je dvignil glavo in dejal : 

— Pardon,' gospod. Razumete gotovo . 
— Dovolite, da se vam predvse m 
predstavim : policijski svetnik Koren, šef 
varnostnega biroja v našem mestu. 
— Stotnik generalnega štaba Fernkor.n . 

Obraz stotnikov ni kazal sledu niti o 
vznemirjenju, niti o prestrašenosti 
Odgovoril je celo jako prijazno : 

Torej gospod policijski svetnik se 
pelje k baronici Sternberg zaradi nek e 
privatne in iskretne zadeve. 

— Tako je, gospod stotnik. Stvar je 
preprosta. Gre za prejšnjega baroničineg a 
ženina, o katerem bi rada poklja kaj več 
vedela. 
omislite gotovo njenega prejšnjeg a 

-

moza. 

— Ne, ne, Ženina ! 
— Kolikor vem, je bila baronica za
ročena samo z baronom Sternbergom, katerega je tudi poročila. 

Bila je . . . vsaj rekla je, da je bila . 
Preko stotnikovega obraza je šinila 
senca. Malo se je vzdržal, nato je reke 
precej ostro : 
Ali veste to zanesljivo ? 
Policijski svetnik je prikimal . 

— S kom pa naj bi bila zaročena ? 
'vprašal stotnik dalje. 
— Z nekim Gi~rdinijem
Conte Giardini ?
— Ni plemenitaš. Bartolorneo Giardin i 
samo. Ali ga morda poznate ? 
Špijonova usoda 12 


— Ne, je. dejal stotnik po pomisleku . 
Sicer ne slišim tega imena prvič, toda v 
kaki zvezi z imenom baronice ga nisem 
še nikoli slišal . 

Mislil sem, da ga poznate, ker ste 
dejali prej, da ste dober prijatelj Castellmarijevih. Giardini je lil v oiro§kib letih 
baroničin vrstnik. Zaročil pa se je njo 
pred štirimi leti, mislim, v kraju Markove. 

Stotnik je skočil pokonci, kakor bi ga 
kdo zbodel. 

— Markonu?! je vzkliknil. Takrat 
se je mnogo govorilo in pisalo o neker n 
Giardiniju ali — ne, ne . . . to ie gotovo 
zmota. 
— Mislim tistega Giardinija, ki je bil 
med cesarskimi vajami aretiran radi vohunstva, pa j.e potem ušel . 
— In ta naj bi bil zaročen z baronico ? 
Nemogoče ! 
-Saj tega ne pravim jaz, gospo d 
stotnik, to trdi baronica . 

-Stotnik se je prijel za čelo . 

— Ne, ne, ne, je zanikal se enkrat, 
to je nemogoče! V tem tiči zamena . Morda 
je to druga baronica $ternberg. 

Policijski svetnik je sklenil prste obeh 
rok, kakor je imel navado . Poklonil se 
in rekel : 


— Baronica Sternber, ki jo mislim , 
je velika, lepo vzrastla gospa zlatoplavih 
as, stanuje v našem mestu in je, kakor 
sem poučen, nevesta stotnika generalnega 
štaba gospoda Frana Fernkorna . 

Lica stotnikova je spreletela nejé"voljna 

rdečica. 

Poučeni ste dobro, gospod svetnik. 
Zeljni pa, da mi pojasnite, kaj naj pomen ita pogovor, ki ni Že več pogovor, temveč 
navadno uradno zaslAavanje . Gotovo niste 
slučajno zašli v isti kupe, v katerem sem 
bil jaz, in se tudi ne peljete samo slučajn o 
isti dan v Italijo, kakor jaz. 

— Gotovo ne, gospod stotnik. Vemo, 
da vas jvaša nevesta brzojavno poklical a 
in sicer ravno v trenotku, ko je bežal a 
pred policijo . 
— Bežala Pred policijo je bežala ? 
— Kako to mislite ? Kako naj vas razumem ? 
je nadaljeval F,ernkorn z razburjenim glasom. Drugi izraz bi bil v tem slučaju splo h 
na mestu, se . mi zdi — da bi moja nevesta 

bežala? 

— Zal mi je, toda moram vam povedatL da bi bil moral pripeljati baronico 
iz Benetk v naše rnesto uradnik naše po
licije, ali spotoma mu je ušla iz kupeja n a 

način, ki dozdaj še ni pojasnjen . 

12* 


Stotnik ni mogel najti v prvem hip u 
primernih besed. Trudil se je, da bi prikri l 
svoje vznemirjenje, in dejal : 

Ali sena prav razumel? Mojo nevesto ste hoteli spraviti pred policijo ? 
Torej je nečesa takega kriva, kal— nud i 
vzrok, da zaprete. 

— To je preveč' rečenega. Baronica 
je le osumljena, da je udeležena pri zadevi, ki policijo zanima . V Benetkah se n i 
hotela mojemu urglniku izjaviti, obljubil a 
pa je, da se odpelje k' njim. Spotoma pa 
je izginila . 
Stotnik se je še vedno trudil, da b i 
prikril svoje vznemirjenje. Na vse kriplje 
si je prizadeval, da bi obranil hladno in 
mirno liri . Počasi in trdo je vprašal : 

Prosim, zakaj pa pravzaprav gre ? 

— Gre za umor na Doritejini cesti . 
morjenc in Giardini sta bila ena in ist a 
oseba. Ce je bil torej Gia'rdini baroniči n 
ženin, kakor je rekla sama in njen oče, 

tedaj mora ona o stvari več vedeti, kakor 
je dodaj povedala. 

— Vrag me naj vzame, če to razumem l Sicer pa borno v Linču vse izvedeli 
Meta bo povedala vse, kar ve. Bodite o 
tem uver'eni. 

18 1 

Prikazal se je stolp sv. Sebastjana. 
Pripeljala sta se na postajo, kjer je bil o 
treba prestopiti. Stotnik je odprl kovčegin položil spravo za alte na svoj sedež . 

Nato je rekel važno 'in resno : 

Dam vam kot mož in častnik svojo 
čaStno besedo, da nimam o teh stvare h 
pojma. In ravno zato vas prosim, peljite 
se z mano k nevesti in jo o vsem v moj i 
navzočnosti vprašajte. Misliti si morem le , 
da se policija moti, in zelo želim, da se 
ta zmota v moji navzočnosti dožene. 

Do Činča je razodel policijski svetni kstotniku vse, kar je bilo vredno vedeti .' 

Samo dvojega ni omenil . Prvič, da 
osumljena baronica umora, in drugič, da je 
združena s' to zadevo tatvina dokumentov. 

Tako je prestavil stotnik svojo nevesto policijskemu svetniku, ne da bi vedel , 
da je tudi on osumljen. 

Isti hip se, je odpeljal s postaje š e 
drug voz. V njem so sedeli dr. &artini č 
in oba agenta. 

Trinajsto poglavje. 

Policijski svetnik se je najuljudneje 
priklonil in je z vdanim smehljajem% stopil 
k baronici . 


— Oprostite mi, m'ilostiva gospa barorlica, da vas motim . Gospod stotnik je 
bil tako ljubezniv in rni obljubil, da rne 
gotovo sprejmete. Gre za to, da se dolo 
Čijo nekatere stvari, zaradi katerih se va m 
nizdelo vredno, da bi se peljali z dr. 
Martiniéem. 

Baronica je čutila, da gre zdaj zares . 
Spoznala je že prvi hip, kako policijski 
svetnik cel položaj igraje obvlada. Ispremenila se je tako v veliko damo in spretn o 
plačala ironijo z ironijo . 

— jako ljubeznivo od vas, da ste se 
potrudili k meni. Lahko bi si bili pa tud i 
vso vožnjo z njenimi težavami vred prihranili. Danes sem se hotela tako peljat i 
z gospodom stotnikom v naše mesto. Bodite uver jeni, da bi vas bila gotovo v bi 
roju obiskala. Prosim, blagovolita gospoda 
vstopiti. 
Pokazala je z roko proti vratoma . 

Pripravila sem malo za jutri a, j e 
rekla stotniku. Nato se je obrnila k svetniku z besedarni : Gotovo boste tako lju

beznivi in mi ustrežete . 

Koren se je v zahvalo priklonil . 

Gospoda sta šla za baroni:co v salon 

v prvem nastropju. Za tretji zajiitrek je 
bilo takoj vse pripravljeno . 


Policijski svetnik je ravnal po svoji 
taktiki. Govoril ie lahke stvari in zabaval 
baronico in stotnika, ne da bi se za en 
krat dotikal svojega cilja . 

Meta, ki je bila obrnjena proti oknu, 
je sedela zamišljeno in gledala po' zimski 
krajini. Stotniku je bilo zelo tnučno. Policijski svetnik pa je užival gosja jetra, kaviar in sekt, z največjo slastjo. 

Se ni končal, ko ie obstal pred pristavo 
drugi voz. 

Baronica se je poskusila nasmehniti . 
Rekla je : 

— Gotovo sprernstvo . Pred policijo 
veljam pač za jako nevarno osebo . Stili 
možje proti eni ženski . 

— Oprostite, baronica, je odgovori l 
prijazno svetnik. Dama je vedno nevarn a 
stvar, ki užene pogostokrat tudi štiri može . 
Gospodje prihajajo le zato, ker jih, nisem 
mogel pustiti v snegu na polju. Ce dovolite 
-Gotovo dovolim . Veselilo me bo , 

če hoče piti z nami gospod komisar kozarec vina. 

— Rad u osebno sporočim vaše ce
njeno vabilo, je o-vrnil policijski svetnik 
l iz sobe. 


Komaj je zaprl vrata, je stotnik že 

skočil pokonci . 

-M.eta, povej rni za božjo volja res-
me,! Pomagaj mi iz te negotovosti, ka

tere ne tnorem več prenašati . 

Baronica je vprašala : 

Ali prinesel zavoj ? 

Ta hip je pogledal v sobo policijski 

svetnik, ljubeznivo pokimal baronici i n 

dejal : 

— Da, Gospod stotnik je zavoj prinesel, ali, kaj ne, gotovo boste tako dobr i 
in še malo počakali. 

Baronica se je vgriznila v ustnico. 

— Zdi se mi, gospod, da prisluškujete. 
Na žalost moram vse videti in slišati. To spada med neprijaznosti mojega 
poklica. 

— Saj bi bili lahko ostali tukaj. 
— Ne! Potem bi ne vedel tega ,
zdaj vem.
Stotnik se je obrnil k svetniku in izjavil z ostrim glasom : 

— Zdi se rni, gospod policijski svet
nik, da je prišel čas, ko je treba igračkanj e 
končati. Morda ste tako prijazni, in vprašate takoj in v moji prisotnosti nevesto , 
kar želite od nje vedeti . 

— Takoj. 

185 

Policijski svetnik je stopil k oknu, ga 
nekoliko odprl in zaklical. 
-Doktor Nlartinič, pridite. Agenta 
naj čakata spodaj v veži. 

Komisarja je prestavil svetnik stotniku . 
Baronica ga je pozdravila s prijazn~m pogledom. 

— Najprej prosim, povejte mi, zakaj 
ste spravili dr. Martinie"a v zadrego . 
Baronica je nekaj časa molčala, nato 
odgovorila : 

— Saj mi je jako Žal, da sem provzročila doktorju neprijetnosti, toda ni bil o 
drugače rno, oče. Zahtevala sem štiriindv ;
set ur časa, pa mi ga ni dovolil. Hotela 
sem pridobiti dva dni, da bi se peljala v 
moškem varstvu (pokazala je stotnika k 
polici ji . 

Drugega cilja pri tem niste imeli 
Ne. 

— Dobro! Vzemimo za enkrat, da ste 
čakali gospoda stotnika samo radi tega. 
Gospod stotnik je zdaj tukaj . Torej vas 
prav nič ne ovira, da bi nam ne rno gpovedati vsega, kar veste. Tedaj prosim,
je nadaljeval svetnik jako vljudno zašiševanje. Pričeti moram s starim vprašanjem. 
Kaj nam lahko poveste, o Bartol-omej u 
Giardini'u? 


1s6 

— Toliko, kolikor sem Že povedala, 
je odgovorila trdo baronica. 
— Dovolite, da kratko ponovim, ka r 
ste Že povedali, je rekel svetnik in pogledal stotnika. Zrtev umora na Dorotejini 
cesti, Adolfa Strebingerja, ste spoznali za 
Bartolomeja Giardinija, svojega mladostne
ga piijatelja s katerim ste se zaročili i n 

od katerega ste se ločili, ko je bil v Ivlar

konu osumljen §pijonaže in prijet. 

— S tem človekom si bila zaročena ? 
.e vskipel stotnik. Meta, povej po pravici ! 
Baronica je težko dihala. Borila se je 
v duši sama s seboj. S prsti se je krč°evito prijela stol-a . 

Da bil je moj ženin, je končn o 
odgovorila in ustne so se ji tresle . 

In to izvem šele danes? In ob taki 
priliki? In potom tujca? Torej si lagala 
vedno lagala? Vedno lagala, da nisi ljubila Še nikogar razum Sternberga l 

— Pardon, gospod stotnik, je pripom
nil Koren . Pogovor postaja preveč intimen . 
Prilike bo še dovolj, da se pomenit e 

s svojo nevesto o teh stvareh. — Ko sem 

torej to dognal, vas moram vprašati ba

ronico, če ste v kakršnikoli zvezi z urnorom ? 


l87 

Ne To sem Že povedala gospodu 
dr. IV~artiniéu, je rekla Meta mirneje 

odločneje. 

— Vsekakor, toda pred vašim begom . 
Morda ste zamislili zdaj drug odgovor . 
Oseminštirideset ur, katere ste hoteli' Imeti , 
je že vendar minilo. Gospod stotnik, ka
terega ste čakali, je tukaj. Torej? 

— Vi me sumite, da bi mogla govo
riti drugače 

— Morda ne po krivem, jo je prekinil stotnik. 
— Fran 
Kaj je vse tičalo v tem vskfiku! Cel 

svet ljubezni in toplote, in kopa britkih 

očitkov. 

Njene temne oči, ki so gledale prej

ponosnó> in trdo v policijskega svetnika, 

so zdaj milo prosile stotnika, ki se je obr

nil stran. 

— Vsekakor se mi zdi, da se v občevanju z menoj nisi držala ravno strogo 
-resnice, je odgovoril stotnik . Prosim, povej zdaj gospodu policijskemu svetniku,
kar Želi slišati . 
— Torej je rekel Koren, vi trdite še
, 
dalje da niste z zločinom v noveni zvez' 


188

-Da, je odgovorila hladno. Č govore slučajnosti proti moji trditvi, ne morem za to. 

Vsekakor. C-e mi dokažete, da j e 

tisto, kar govori proti vari, le slučajnost,
potem je tukaj moj posel opravljen. 

— To vam dokažem na policiji. 
Zdaj se je oglasil stotnik. 
— Neprestano slišim sumljive stvari . 
Cesa pa osumljate pravzaprav mojo nevesto ?. 
Osumljati je pretežka beseda,

-

dejal svetnika Gre le zato, da pojasni baronica nekatera svoja ravnanja. 

— Morda bi mogel jaz to storiti . 
— To bi me veselilo. Ali veste na primer, kje je bila baronica 12. januarja od 
osme ure zvečer dalje ? 

— Ne, tega pravzaprav ne vem. Morala bi bila priti -na maskarado, pa j e 
ni bilo . 
Bila sem,. Le v drugačnem kostumu, kakim sva se dogovorila . Hotela sem 
te iznenaditi. 

— Dokažite, prosim, je rekel svetnik , 
Počakajte , v vašem mestu vam 
dokažem. 

— Zakaj se zanimate, kje je bila ba
ronica ravno tisti večer ? je vprašal stotnik . 


189 

— Ker je bil umorjen Giardini .ravno 
tisti čas na Dorotejini cesti Prejšnjega zaročenca baronice je ustrelila dama. To 
vemo gotovo. 

Stotnik je skočil kvišku. Osupel je 
gledal policijskega svetnika. 

— Z drugimi besedami . . . je zakiičal, vi sumite baronico, da je umorila Bartolomeja Giardinija, ali -ne? — Vi, č,ujte,_ 

ii ste ob parnet? Kaj takega si izmisl i 
človek le tedaj, če ga napade norost. 

Policijski svetnjk je zganil rami . 

— Obžalujem, je pričel, toda . 
Stotnik ga je prekinil . Govoril je Meti 
— In ti molčiš? Ali ne more§ ničesar 
odvrniti na tako obdolžitev? Povej jim 
vendar resnico, da izprevidijo, za kakšnimi 
neumnimi domnevanji se love. Meta! Go
vori vendar: Za božjo voljo, govori l 
Baronica je sedela bleda in s stisnjenimi ustnicami. Pogledala je svetniku od

krito v oči in rekla : 

— Boga kličem za pričo, da nima m 
z zločinom ničesar opraviti. Kar mi prisojajo, je grozno. Gospod policijski* svetnik , 
ali mi dovolite, da se pogovorirn na kratk o 
z zaročencem ? -Potem izveste vse. 
— Gotovo. Stavim samo en pogo:. 
— ki ta 'e ? 

— D pustite akte tukaj. 
— Pardon, gospod policijski svetnik, 
je pojasnil stotnik. Sami rodbinski dokumenti so, ki nimajo za tujca pomena. 
Morda je tudi kaj drugega, gospod 
stotnik. Baronica je posebno hrepenela po, 
teh papirjih in jih zahtevala v težkem položaju svojega življenja tako odločno, d a 
so moje sumnje opravičene. 

Baronica je zlezla medtem v naslo

noč in še bolj pobledela . 
Njene oči so bile prikovane na spravo 
z akti. 

— se §e želite pogovoriti z gospodom stotnikom? je vprašal svetnik hladno . 
— Ne, je odgovorila baronica . 
Ali hočete govoriti morda z meno jje vprašal Koren. 

Stotnik je hotel ugovarjati, a baronic a 
ga je prehitela. 

— Da, je rekla tiho in vstala . 
Trudnih korakov, ne da bi dvignil a 
oči, je šla do vrat sosednje sobe in vprašala : 
In >oplrji 
Popirji ostanejo medtem pri gospodu 
stotniku. 
Ko sta bilo z baronico sama ., je stopil 

svetnik bliže in 'i pogledal resno v oči . 


— Končajte Žel Ne spravljajte še drugih v nevarnost! Stotnik 
-AH je v nevarnosti? je vprašala s 

tresočim glasom . 

Nenadnja vožnja do vas j e 

jako sumnj i va. 
Baronica se je oprijela bli'Žnjega stola. 
-Nedolžen je popolnoma, je šepnila. 

Giardinija ni niti poznal . 
Za minuto je bilo v sobi tiho kakor v 
grobu . 
Baronica je strmela obupno v tla . 

— Njega tudi zasledujete . Mislite 
nemara, da je on popirje . Prisegam vam, 
da je nedolž'eh,-da ne ve o vsem ničesar . 
ali se vam zdi mogoče, da bi bil tukaj, č e 
bi le količkaj sltjtil? Ali zaradi mene na jbo zdaj. .. ne to se ne sme zgoditi! To 
ne! Bilo bi preveč] . Kako pa veste, kajmi je prinesel ? 

Policijski svetnik je spoznal iz raztr

-ganih stavkov še preveč. Uvidel je jasno, 
da se suče ves baroničin strah okoli sprave 
z akti. To je bilo treba izrabiti. Užene jo 
le s strahom za ženina, popolnoma v oblasti 
jo pa ima z dokumenti, katerih niti n e 
pozna. 

— Odkod je postranska stvar. Dovolj 
da poznam papirje. Sicer bi ne bil uka

zal opazovati stotnika, sicer mu nebi bil 

sledil na Laško, je dejal odločno in -mošk o 
ter ji gledal pozorno v oči . 

Torej niste prišli radi mene ? 

— Tudi radi vas! Toda za to .bi bilo 
dovolj, če bi bil poslal dr . Martiniču, ki j e 
čakal v Pontebi vaš naslov . Kako daleč ste 
spravili stotnika, lahko uvidite iz tega, ker 
sem se ga oprijel . 

Strašno, je šepetala baronica . 
Obraz ji je razodeval boj, ki se j e 
vršil v njeni notranjosti. 
---Kaj na stori-m ? . . je mrmrala . Moj 
Bog, pomagaj mi . . . Kje je prava pot? . 

0 Bog, če bi le vedela . . 

Naenkrat se je zravnala. 

— Bodi torej! Gospod svetnik, obljubite mi, da je cela zadeva za vselej končana, če vam izročim popirje! Da prenehate nadalje opazovati stotnika in da stvar 
gotovo ne pride v javnost ! 

Policijski svetnik je čuti da bi oral 
zavrisniti . 

Stal je tik cilja. 

— Obljubim vam popolno diskrecijo , 
je odgovoril . Kolikor je v moji moči, ne 
pride v javnost ničesar razen službeni h 
objav. 

To je obljubil tim lažje, ker so mu 

ravno pred nedavnim časom spet namigni l 
naj dela kolikor mogoče diskretno . 

— Prinesite popirje.
Policijski svetnik je gel v sosednjo sobo.
Ko je segel po spravi, rriu je položil
stotnik na ramo roko . 
Predno je mogel policijski svetnik odgovoriti, se je oglasila ,Daronica . 

— Daj mu, Fran! Zel-im tako. Naj prinese sem ! 
Svetnik je občutil napetost položaja. 
Vzel j.e spravo in jo izročil baronici. 
Meta je raztrgala pečat, odprla in ponudila dokumente. 

— Tu so popirji. Ne pozabite, kaj ste 
mi obljubili. 
En sam pogled je svetnika prepričal, 
da je-dosegel več, kakor se je nadejal,. 

Poplrji ki mu jih je izročila baronica 
S ernberg, so bili tisti važni vojaški okumen ki so bili ukradeni 4. januarja iz 
miznice feldmar§allajtnanta Holrnhorsta. 

, Policijski svetnik Koren se je popolnoma obvlpdal ; ne z obrazom, ne z besedo 
ni pokazal veselja, ki ga je spreletevalo , 
ko je držal v rokah naidene dokumente. 

Mirno, kakor je bil vajen, je spravi l 
dokumente v žep., 

apijonova usoda 13 


Baronica je sedela v naslonjaču bleda 
in izmučena. Roke so ji visile preko naslonjala. 

— Kaj ste mislili napraviti tukaj s tem i 
popirji ? je vprašal Koren. 
— popirji? je ponovila, zatopljen a 
v druge misli. Tukaj nič. Hotela sern jih 
peljati s seboj. V hiši svojega strica Holmhorsta občujem seveda popolnoma intimno. 
Popirje bi dejala tja, kjer so ležali prej,. 
Našli bi jih in vse bi bilo v redu. To sem 
hotela napraviti s popirji . 
Globoko ješ vzdihnila In pogledala policijskega svetnika. 

daj ukrenete vse vi? Lahko se 
na vas zanesem, kaj ne? In stotnika n e 
boste mešali v te stvari? To ste mi ž e 
tako obljubili. Vi vendar ne boste ogrožali 
eksistence moža, ki je vseskozi poštenjak ! 

In javnost ne izve ničesar . 

ONjubil sem že, da bom storil vse,

-

kar je v moji moči. Končna odločitev pa 
seveda ni v mojih rokah, temveč' v roka h 
višjih oblasti. Zagotavljam pa vas, da bom o 
ravnali z največjo diskretnostjo. Peljete se, 
kaj ne da, z nami in nam pojasnite še to 
ali ono temno stran. 

— Gotovo, je odvrnila baronica i n 
vstala. V treh urah se lahko odpeljemo . 

5 

ne veste, kako breme se mi je odvalil o 
s srca, ko je ta stvar odpravljena . 

— In druga stvar ? 
— Druga? Ah, vi mislite umor. O, 
zaradi tega mi je lahko. Sumnjo, ki leži 
na meni, lahko uničim z eno besedo. 

— Ali ne bi rekli te besede ? 
Baronica se je ustavljala . 
— Dejstvo, da ste imeli dokumente 
vi, vaš položaj le poostrilo, je pripomnil 
Koren . Ker smo prepričani, da obstaja zveza 
med obema zločinoma, morate vedeti tud i 
za umor. In dolžnost policije je, da poizveduje v tej smeri dalje. Na ta način so 
mogoči najrazličnejši zaključki . Da je bil 
na primer naslov stotnika Fernkorna zabeležen. Ta častnik se je peljal k vam n a 
L'ško v trenotka, ko ste ušli policiji, in 
vam prinesel ukradene popinje. Pritrditi 
morate, da se vaš položaj gotovo ni zboljšal . 
Morda se zdaj odločite, in odkrito vse 
zpoveste . 

— Torej še vedno mislite, da sem 
morilka? 
— Zamislite se v 'moj položaj! Kaj najverjamem? Vaš prejšnji Ženin je ustreljen . 
Bil je špijon. Popirje, zaradi katerih je prišel v naše mesto, imate vi. In vi ste ne
13 


vesta stotnika generalnega štaba, ki je 
zaupnik okradenega generala. 

— Umor nima s popirji nobenega stska. 
Tega tudi jaz ne trdim. Verjetna 
pa je, da je bil Giardini vaši zvezi s stotnikom na potu. Verjetno je dalje, da bi 

se hoteli vi za vsako ceno iznebiti človeka,
ki ogroža vašo življenjsko srečo. Kaj pra

vite na to. 

Baronica je gledala v tla in molčala . 

— Mi ne uvidite tega ? 
vidirn, je rekla baronica in vzdihnila. Ce bi vam rekla nekaj, kar bi one

mogočilo vsako slično nadal.nje sklepanje, 
ali bi mislili potem še vedno, da sem morilka? 

— Prosim vas, častita baronica, n e 
izprašujte, blagovoljite samo odgovarjati . 
— Torej poslušajte, je dejala baronica 
s težavo. Umorjenec ni bil moj zaročenec. 
Bil je — moj brat ! 
-Giorgio di Castellmari, nekdanji 

častnik? 

— Da, on. Ali zdaj še vedno verjamete, da sem jaz . ? 
Policijski svetnik je skočil kvišku . 

— Vaš brat! ? je ponavljal razburjen. 
Tisti Giardini, ki so ga prijeli radi §pijonaž'e, je bil vaš brat ? 

— Da, moj ljubi, edini brat, je rekla 
bolestno. Bil je najboljši, najplemenitejš i 
človek, ki je svojo domovino vroče ljubi l 
.n ki je bil vreden vsled svojih zmožnosti 
velike bodočnosti . 

— — taka je stvar. Z enim rnahom je postavljena tako cela zadeva na 
glavo,. Zdaj je vse drugače. Torej vaš 
brat. . . 

-Razumete zdaj, zakaj me morat e 
smatrati za svojo zaupnico ? 

— Gotovo. Samo tega ne vem, zakaj
ste tako dolgo molčali . 

Zato ker sem morala imeti najprej 
popirje, da spravim drugo stvar s sveta. 

Moj brat ni zdaj več §pijo~l in stotni k 
Fernkorn ni prizadet Ce bi bila govoril a 
prej, bi bila morda uničena sreča mojeg a 
življena, Zdaj pa je odvisno vse od vaš e 
diskrecije. 

— Policijski svetnik se je tiho in vljudno priklonil. 
— Pritem si je mislil : Čudno je, kako 
preprosto si ženska vse predstavlja. Odkod 
ima pa popirje? Odkod pa ve, da je bival 
njen brat v našem mestu? In da ga je 
nekdo umoril? Zakaj je bežala v Italijo ? 
Vprašati bi jo bilo treba še tisoč stvari, 

toda policijski svetnik se je zdržal in tiho 
poklonil. 

Bil je popolnoma zadovoljen s tem, 
kar je zvedel . Na avstrijskih tleh bo nadaljnje izpraševanje enostavnejše . 

Vprašal je samo : 

— Kaj je, baronica, vi vztrajate pri 
svojem sklepu in se pel jate z nami ? Ker 
se je vsa stvar povsem predrugačila, j e 
vaša prisotnost tem važnejša . 

— Gotovo, gospod svetnik . Potrudi m 
se še bolj kakor vi, da najem morilk o 
svojega brata. 
Policijski svetnik se je spoštljivo pri 
klonil in poljubil barónici roko . 

Izpovedkje Meto jako olajšala. Bila je 
kakor prerojena . Svetlih oči se je vrnila 
v salon, kjer sta Martinič in stotnik molče 
čakala. 

Hitela je pred svojega zaročenca, ga 
prijela za obe roki in mu gledala naravnos t 
v oči. 

,Vse, vse je spet v redu . 
Stotnik je pogledal Korena, ki je pri 
ki a in govoril, 

— D, zdaj je spet vse v redu. 
— Ali mi ne maraš povedati, je vprašal stotnik nekoliko ostro, kakšne skrivnosti 
si zaupala gospodu svetniku ? 

— Naravno. Takoj ! 
Prijela je stotnika za roko in ga potegnila k sebi na divan . 

— Prosim te, pojasni rni tri stvari : 
Prvič, kdo je umorjenec in ali je bil res 
z baronico zaročen, drugič, ali je Meta 
s tem umorom v zvezi in na kak nači n 
in tretjič, kaj je bilo v spravi za akte ? 

— Odgovor je lepak, je odgovoril 
Koren -mesto baronice. Umorjenec je ba
roničin brat, v spravi pa so bili rodbinski 
dokumenti, ki točno dokazujejo, kdo je bil 
Giardini. 

Stotnikov pogled se je _zjasnil. Nekaj 
mladega je spreletelo njegova lica . 

— Ali res, je veselo vzkliknil in pogledal Meto, ki je strmela vanj in mu kimala,. Torej ni vse skupaj ni'é Ti nimaš 
s stvarjo nobenega stika. Uboga Meta . 
Tedne in tedne so te mučili . 

Stotnik se je sklonil nad baroničino 
roko. jo pobožal in poljubil. Popolnoma sta 
ga preplavili nežnost in skrb za nedolžn o 
ljubico. 

Meta je policijskega svetnika hvaležn o 
pogledala. 

Dr. Martinié pa je bil zelo iznenaden . 
Polici j~ki svetnik se je vedel, kakor bi tega 
ne opazil. 


— Veselim s da se je moja pot 
vsem tako po volji iztekla—Upam, da m e 
gospoda tudi v mojern uradu ne zapusti , 
če jo bom prosil pomoči. 

Policijska uradnika sta se poslovila. 
Ko je zavil voz mimo prega- ogla, j e 
ukazal svetnik ustaviti: Pomigal je agentu 
Hubru. 

— Za vsak slučaj ostanete tukaj . S razjte pristavo tako, da ne bo nihče pozoren. 
e se odpelje drugarn kakor na postajo . 
ji sledite. 
Konja ste spet potegnila in artini č 
je dejal : 

— Zdi se, da tako gladko le ni šlo. 
— Morilka ona n je odgovoril svetni k 
s suhim glasom. 
— Gotovo ne ?
Gotove ne !
— Torej so nas varali tri tedne na
pačni sledovi ? 

— Ne. Samo morilka ni . Sicer pa im a 
pri stvari precej posla. 
— Zdelo se mi je, kakor bi se ji bilo 
posrečilo, podreti zadnji sum . Tako je vsa jnarne učinkoval a 

— V Pontebi se to izprerneni, je odgovor l boren . Do meje jo samo od daleč 

2O 

spremljam. Od meje dalje pa postanern 
njen uradnik spremljevalec ., 
Ali jo v Pontebi primete ? 

— Odvisno je od tega, kar izpove . 
Zaslišim jo gotovo . 
— Kako pa s stotnikom?, 
— Pazili borno še nanj-. Cubm pa, da 
je popolnoma nedolžen . Vendar dokler ni 
vse dovolj razvidno, moramo biti tudi prot i 
njemu previdni. 
Nekaj časa sta molčala. Nato je komisar nenadoma vprašal : 

Ze res — sprava za akte, kaj j e 
bilo v njej? Ali res samo rodbinski dokumenti. 

— Ne! Ukradeni vojaški dokumenti. 
r. Martinie' je ostrmel . 
Tega bi si ne mislil . 
Niti jaz. Verjel sem komaj lastnim 
()Čem, ko sem jih zagledal . 

— Kako pa je dobila baronica vojaške dokumente ? Kako jih je dobil stotnik ? 
'samo ob sebi umevno izpraševal komisar . 
— To nama pove v Pontebi. Kar sem 
varan povedal, gospod doktor, so uradn e 
stvari. Prosim, ne govorite o tem z nikorririr , 
niti s kolegi ne. 
— Da, gospod svetnik . 

Voz je obstal pred postajo, Uradnika 
sta šla v gostilno, ki je stala nasproti, i n 

čakala tam vlaka . 

Pokazalo se je, da je bila svetnikov a 
previdnost odveč. Dvajset minut pred odhodom vlaka sta se pripeljala stotnik i n 
baronica. 

Fernkornu se je poznalo, da je veselejši. Baronici se je bilo posrečilo, razbiti 
pomislike in ga spraviti v dobro voljo. 

Do Pontebe nista mislila na zadevo . 
Sedela sta tesno skupaj in bila tako zatopljena vase, da nista opazila policijskega 
svetnika, ki ju je neprestano ostro motril. 
Baronica je bila preprosta, nežna in stotniku otroško udana. Oba policijska uradnika 
sta na tihem sklenila, da je naja čarljivejš a 
Ženska, kar jih živi po svetu . Sla sta na 
hodnik. 

Pontebi je hotela ostati baronica v 
kupeju, 
Koren jo je prosil, naj stopi ž njim 
nšpekcilsko sobo, ker mora še o nekih 

rečeh z njo govoriti . 

Baronica je privolila nekoliko hladno . 
Stotnik jo je hotel spremljati, toda svetni k 
je vztrajal pri tem, da mora govoriti z baronico sam . 


inspekdjski sob* se je svetnik jako 
zresni 

— Uradna dolžnost ukazuje, da 
zahtevam še nekaj pojasnil, predrlo nadalju*emo vožnjo . 
Prosim, prosim ! Izprašujte ! 

— Qpozorjam vas najprej na to : Po 
avstrijskih postavah bi bili morali naznaniti 
veleizdajo, za katero ste vedeli . Ker tega 
niste storili, ste sokrivi. Nahajamo se na 
avstrijskih tleh. Moral bi vas, kakor bi m 
bilo tudi žal, takoj aretirati, če vas vaš i 
odgovori popolnoma ne oproste . 

Baronica se je sicer zdrznila, ko j e 

čula besedo „aretirati”, ali se je takojzravnala in svojo malo glavo ponosn o 
dvignila. 

— Ne zavedam se, da t>i bila česa 
kriva, je odgovorila preprosto . 
— Lepo. Potem dovoljite vprašanje : 
Kje ste dobili vojaške dokumente, ki ste 
i jih izročili ? 

— Kupila sem jih. Za veliko v 
kupila n z namenom, da jih vrne m 
niku. 
Vedeli ste torej, kdo ima dokumente. Torej ste poznali tata ? 
Baronica ni takoj odgovorila. 


— V Benetkah em slučajno zvedela , 
kdd ima dokumente. Ce bi bila javila oblasti,
bi bila (»segla ravno tisto, česar nise m 
hotela. Zelela sem, kakor sem že povedala, 
celo zadevo kolikor mogoče na tihem urediti. Ponudila sem torej dotičniku 30 tisoč 
kron. Iz lastnega žepa seveda. Bil je zadovoljen in mi poslal poplrje . To je vse. 
Policijski svetnik je gledal baronici 
ostro v oči, kar- ji ni bilo prijetno . vprašalaa je : 

— Ali ste zdaj zadovoljni ? 
Svetnik je skomizgnil z ramama . 
— Vidite, baronica, stvar je mogoč e 
drugače tolmačiti. Pazite : Vašega brata 
je nekdo ustrelil. Ta vaš brat se je v službi 
svoje domovine skrival po našem mestu . 
Pri njem najdejo beležko : „Jutri ob osmih 
zjutraj poklicati Fernkorna”. Zdaj pa potuje vaš ženin, stotnik Fernkorn, ki je šef 
generalnega štaba okradenega generala,
z ukradenimi popirji v Italijo, ki se more 
edina okoristiti z dokumentln Potem se 
posreči meni dobiti dokumente in obene m 
izjavo, da ste jih kupili vi za 30 tisoč kron . 
Vi, sestra špijona in nevesta šefa generalnega štaba. ki vam je pripeljal, dokumente. 
Ce torej ne imenujete storilca ali drugače 
povedano ne dokažete, da nima vaš -ženin 

s to zadevo nobenega stika, moratn zahte

vati točno izjavo od stotnika. Ce mi jo 
odreče, ga moram naznaniti njegovim visim]. 

Baronico so ti stavki vznemirili. Videlo 
se je, da je iskala le Izhoda, ko je Tekla : 

— Saj ste mi obljubili, da je stvar 
zdaj opravljena? ! 
— Ena stvar, baronica . Gre pa vendar 
za umor. Pri umorjencu so našli beležko , 
o kateri sem govoril . In to kaže na zvezo. 
Kakšen posel pa naj 'bi imel laški špijon 
s stotnikom avstrijskega generalnega štaba ? 
Morda nam ravno to pojasni urno ogoée je, da ni kriva umora ravno kaka 
romantična zgodba. Morda je bilo treba 
spraviti s poti človeka, ki je o kom preveč 
vedel. Posebno važno je torej, da stotnik 
dokaže svojo nedolžnost. Saj to sami spre 
vidite, baronica. Vam in njemu je torejkoristno, da izpoveste vse in odvrnete o d 
n*ega sum . 

Meta je pogledala žalostno in očitajoče 
svetnika ., 

— Ce prav razumem, je dejala nalahko, postaja stvar posebno Franu nevarna . 
Ponavljam e enkrat : On je popolnoma 
nedolžen. Ce seru se jaz vmešala v zadevo, nisem to sto ker sem se bala 

zanj, temveč ker sem se bala za sreč o 
svoje ljubezni. Moj Bog, ali ne morete 
tega razumeti ? 

— Oprostite. Razumem, vse' razumem; 
Samo tega ne razumem, zakaj ne rečete : 
dokumente mi je dal ta in ta . 
Baronica je molčala. 

— Dajte mi četrt ure časa, da p ernis im. 
— Ce se zadovoljite z družbo enega 
mojih uradnikov, prav rad . 
— Delate z menoj kakor z ujetnico ? 
Policijski svetnik je vprašal : 
— .l hočete ostati tukaj, ali greste 
i v kupe? 
— V kupe.
Policijski svetnik je odprl vrata .
Tik vlaka je stal stotnik.
— To je pa dolgo trajalo, je reke l 
nestrpno. Ali si že brzojavila, da prideš ? 
Ne, ravno hočem . 

Stopila je naglo v kupe. 
Stotnika, ki je hotel za njo, je pridrža l 
policijski svetnik. 

— Pardori, samo trenutek, prosim. Povejte Mi, gospod stotnik, ali ste imeli rodbinske dokumente vi spravljene ? 
— Ne, pred dvema dnevoma sem ji h 
dobil, je odgovoril stotnik odkrito . 

Ali smem vedeti, o-4 koga ?

-

— PostrWek mi jih je prinesel s pis 
-čakajte, saj ga še imam . 
Stotnik je vzel iz žepa sivo kuverto , 
na katero je bil napisan s strojepisom njegov naslov. V kuverti je tičal kartoh z baroničino pisavo : 

,Prosim, spravi dobro te stvari . važni 
rodbinski dokumenti so. Ne daj jih drugemu kakor meni. Kmalu izve§ o meni 

kaj več . 

Policijski svetnik je pozorno Č'ital. Baroničina služkinja Marjeta je stopila k stotniku in ga vprašala 

-Milostiva gospa baronica vpraša , 

če želi gospod stotnik tudi kaj brzojaviti . 

— Ne, hvala 
Služkinja je stekla z brzojavko v roki 
na peron. 
Baronica se je pokazala ob oknu in 
pomigala svetniku. 

Koren je vstopil. Baronica je pospravljala pisalno orodje . Gledala ga je mirn o 
in vprašala : 

— Ali je dovolj, da vam obljubi-m povedati ime, predno zapustim vlak ? 
Predno oba, vi in gospod stotnik, 
zapustita vlak . 


a, oba. 'hot~ete potr?eti 

ukrenete tačas n‘esar proti nama? 

— Ne, baronica. Ne pozabite pa, da 
bom moral postopati v našem rnestra brez 
obzirno, če ne pojasnite tega, kar se m 
vprašal . 

Ko so se bližali koncu vožnje, je bila 

baronica molčeča in zamišljena . 

— Zadnja postaja pred ciljem, je re
kel policijski svetnik resno .
Potniki so uravnavali prtljago .


Stotnik je spenjal na kovčeku jermena. 
Baronica je šepnila svetniku 

— Pridite na hodnik.
Na glas je, rekla, da mora Mari jeti
nekaj naročiti. Sla je -na hodnik. 

Svetnik je stopil za njo .
Baronica je stala ob oknu in strmel a


v noč. Svetnik jo je zdramil z vpr_aš'anjem : 

— Ali izpolnete obljubo ? 
Da, je odgovorila . 
Kdo vam je torej dal dokumente ? 
Dal mi jih je —grof Albert Reinen . 
Grof Albert Reinen ? 
Svetnik je pogledal presenečeno in 
nezaupno v strop. 

— Grof Albert Reinen, je ponovil vpraša 
nje, nečak feldmar§allajtnanta Holmhorsta ? 

— Da. 

— In l<.e 'le dobil on' 
Ukradel ffi e ‘i mkffice moeg a 
strica, generala Holmhorsta . 

— Tisti večer, ko se je vršila tam o-
mača zabava 
?
Tisti večer, da.


— Sam? Brez pomagača ? 
— Sam! Popolnoma sam . 
Opozarjam vas baronica, da dolžite 
nekoga, ki j e dozdaj še nedotaknjen. AH 
lahko dokažete, kar ste rekli ? 

— Bila sem priča tatvine, je odgovorila baronica . 
— Torej potrdite lahko svoje trditve 
prisego, pred sodiščem ? 
— Ce rne spravite v ta neprijetn i 
položaj, potetn sera pripravljena tudi priseči . 

Policijski svetnik je tudi trenotek pre

'al. Nato je vprašal : 

— Kako pride zraven ime stotnika 
Fernkorna ? 
— Tega pa ne vem. Prisegam vam, 
da nima o vsem tem niti pojma . Mojega 
brata ni osebno niti poznal . 
Vlak je peljal mimo prvih hiš . 

— Stotnik bo vendar lahko zdaj mirn o 
stopil z vlaka? je vprašala baronica in pogledala ostro svetnika . 
Špijonova usoda 

14 


210 

-Bodite tako prijazni in zglasite s e 
jutri ob deseti uri dopoldne v moji pisarn i 

Ponovili boste pred pričami, kar ste m i 
danes povedali. 

-Ce mislite, da je potrebno, potem 
gotovo pride m 
-Potem ne bom oviral dalje ne vas , 
ne gospoda stotnika . 

Policijski svetnik se je poklonil in 
mignil dr . Martiniču . Baronica se je vrnil a 
v kupe. 

— Peljite se takoj, je rekel svetni k 
dr. Martiniču, z agentom k grofu Albert u 
Reinenu in ga aretirajte. 
Grof Albert Reinen je še trdno spal , 
dasi je bilo že poldne. Celo noč je sede l 
za mizo in igra l 

Sluga je že trikrat zaman trkal Gro f 
je bil ukazal, naj ga ne budi pred eno. 
Zdaj se je ena ura in sluga ga je 
pričel odločno buditi 

Reinen je pogledal, parkrat zazdehal ,
se pretegnil po postelji in hotel leči na 
drugo stran 

— Gospod grof, brzojavka je tuka j 
Reinen se je jezno spet obrnil 
-Prinesi torej kavo, nesrečnik ! Kje 
je brzojavka ? 


21 1 

Sluga je ponudil brzojavko. Grof se 

je počasi dvignil, popravil za hrbtom blazine in raztrgal pečat. Z napol odprtim i 
očmi je čital. Pobledel je popolnoma. Sunkoma se je zravnal in prečital še enkra t 
brzojavko 

Skočil je s postelj e 

-Kdaj je došla brzojavka ? 

— Okoli osmih, gospod grof. 
-In ti, osel, mi jo daš še-le zdaj ! 
-Naročili ste, gospod grof, da vas 
pred poldnem ne smem buditi . 

-Ce pride brzojav, je to seveda 

drugače. Ali ne razumeš tega ? 

Sluga ni odgovoril. Vprašal je le, če 
sme pripraviti kopelj 

-Da, takoj in po brivca pošlji ! 
Grof Reinen je oblekel spalno suknjo , 

stopil k oknu in čital brzojavko tretjič 
Bila je oddana zgodaj zjutraj v Pontebi . 
Glasila se je : 

Pozor! Nevarnost. Odpotujte takoj. 

Midva sva opravila. 

Podpisa ni bilo. 

Reinen ni bil mož, ki dolgo premišlja. 

Postavil se je pred zrcalo in motri l 
svoj izžiti obraz Nato je sedel k pisaln i 
mizi in pregledoval predal za predalom . 

14* 


Ogledal si je list za listom . je vstopil brivec, je bil ravno gotov . 
Brke pod nosom stran ! 

— M čisto stran ? je vprašal brivec . 
a, čisto. Hočem biti moderen . 
četrt ure kasneje je stopil Reinen spet 
pred zrcalo in se v njem ogledoval. Pokimal je zadovoljno sam sebi . 

— Ne bi vas spoznal, gospod grof, 
tako ste se izpremenili, je menil brivec. 
Reinen je poklical slugo in ga poslal 
v mesto. Ko je bil sam, je oblekel lovsko 
obleko, posadil na glavo majhen in zele n 
lovski klobuk, vzel iz mize debelo denarnico, jo vtaknil v Žep in šel iz sobe. 

Hišnik ga ni pozdravil . Gotovo ga ni 
spoznal . Tudi pismonoša ga je srečal n 
ga ni pozdravil . 

Reinen se je peljal nekaj časa s tramvajem, nekaj časa z mestno železnico in 
dospel tako do prve železniške postaje 
izven mesta. Tam je stopil v brzovlai in 
se odpeljal. 

Vozil se je proti Švici, dr. Martinič pa 
z agentom z južnega kolodvora proti njegovemu stanovanju. 

Reinen je prišel srečno čez mejo. 
Sluga je pojasnil komisarju, da prihaj a 
njegov gospod redna še-le zjutraj domov. 


Da bi bil bežal se ni zdelo verjetno, ke r 
je bilo v stanovanju vse na svojem mestu. 

Agenti so , potrpežljivo čakali pred 
hišo, kjer je stanoval Reinen, Reinena sa'-s, 
nega pa je pripeljal vlak v varstvo švicarskih gora. 

Štirinajsto poglavje. 
Baronica Sternberg je prišla drugo jutr o 

točno na policijo . 

V biroju je bilo polno ljudi Policijski 
svetnik je hotel urediti konfrontacijo tako, 
da bi baronica tega niti ne opazila. 

Navzoča je bila tista služkinja, ki j e 
videla gospo žlatoplavih las, in dalje tista 
dva 'kočijaža, ki sta jo vozila . 

Ko je baronica vstopila , so jo vsi 
trije ostro motrili. Toda odmajali so z glavami . 

Policijski svetnik je prosil najprej baronico, naj pritisne prste na ploe'o . 

Baronici se je zdela zahteva čudna . 
Ker pa je trdil svetnik, da je to za na:
daljnje, postopanje važno, je storila, kako r 
je želel. 

Odtisi njenih prstov in oni odtiski, 
katere je hranil dr. Martini'č, so bili popolnoma različni. Gotovo je bilo, da baronice 
ni bilo usodnega dne pri onem oknu . 


Policijski svetnik je bil predober kri 
minalist, da bi bil zdaj še kaj dvomil o 
baroničini nedolžnosti. Vsa sumničenja je 
bilo treba smatrati za slučajnosti, ki ji h 
more baronica gotovo pojasniti. 

— Prosim vas zdaj, povejte nam vse , 
kar veste o tatvini popirjev. 
Baronica se je naslonila v fotelj na

zaj, par sekund pomislila in nato pričela : 

Da boste moje ravnanje prav ra

zumeli in tudi vse to, kar vam hočem povedati, moram seči daleč nazaj . Moj brat,
kakor veste, se je pojavil v Markonu, k o 
so se vršile tam cesarske vaje. Prijeli so 
ga pri nas doma in grof leinen je vodi l 
stražo, ki naj bi ga bila pripeljala v trdnjavsko ječo. Mene so imeli takrat za 
njegovo nevesto. To je moralo biti tako. 
Treba je bilo prikriti, kdo je on, občevanj e 
ž njim pa vendar omogočiti . Grof Reinen 
je moj sorodnik. V sorodstvu sva po mojem rajnem soprogu. Vedel je, da je kaznjenec moj brat Reinen je bil pri moj i 
rodbini znan kot zadolžen častnik . Pri 
mojem očetu si je izposodil večkrat večj e 
vsote denarja in potem vse zaigral . 

Kot sorodnica sem ga prosila, na j 
olajša bratov položaj, kolikor more . Brat 
je bil tedaj rekonvalescent. 


21 5 

Reinen je obljubil vse to in še več' . 
Dejal je, da bo izročil mojemu bratu v 
Morpieru zavoj, katerega sern mu dala . 
Obenem z zavojem sem mu vrnila zadolžnico na osem tisoč lir, katere je zgubil v 
hazardni igri z mojim očetom . Ali je Reinen 
vedel, da je v zavoju angleška pila, ali 
tega ni vedel, to mi ni znano. Skrbel je 

za to, da so 1)r-R1i z bratom prepozno v 
Morpiero. Brata so vtaknili v občinsk o 
ječo. Ponoči je prepihi mrežo in ušel . 
Reinen se je moral zagovarjati. Kazalo je 
zanj slabo, tem bolj, ker ni bil pri polku 
najboljše zapisan . Znal pa se je pri preiskavi 
-*zmuzniti. Za odpust je prosil nato sam . 

Potem trle je tukaj poiskal S stotniko m 

Fernkornom sem bila že zaročena. Grozil 
mi je, da izda stotniku, čegava sestra sem ,
in izžemal tako nepretrgoma denar. : najrazličnejšimi poročili, kje je moj brat zdajin kje spet zdaj, me je plašil -nepretrgoma . 
Bila sem vedno prepričana, da pogubi 
ena sama Reinenova beseda mojega brata 
in ugonobi tudi mojo življensko srečo . 
Tako sem vedno ustrezala njegovim želja m 
po denarju, ki so bile od dneva do dnev a 
večje. 

Prišel je tisti večer. Pri stricu je bila 
zbrana velika družba. Reinen mi je izsilil 


216 

malo prej spet nekaj denarja . Pravil mi je, 
kje je moj brat in da pride kmalu sem in 
sicer pod imenom Adolf Strebinger. Za

hteval je denarja Naročila sem, naj prid e 
drugi dan na stanovanje . 

Slabovoljna in nervozna bi se bila 
rada odtegnila družbi. Sla sem v tetin o 
spalnico. Tam sem sedela gotovo pol ure, 
sama . zatopljena v neprijetne misli 

Naenkrat sem opazila ozek pramen 
slabotne svetlobe, ki se je prikradel skoz i 

špranjo med vrati iz stričeve pisalne sob e 
Prede pol ure sem šla skozi to sobo, pa j e 
bila se temna Moral je torej nekdo odviti 
električno luč Bila sem popolnoma mirna ,
ker nisem marala, da bi me kdo motil al i 
opazil . 

Pogledala sem skozi špranjo in videl a 
sorodnika Reinena, ki je bil menda ravno 
kar prišel. 

Stopil je naglo k pisalni mizi, odprl s 

ključem miznico, vzel iz nje šop aktov i n 
odšel ravnotako tiho in naglo, kakor je bi l 
prišel 

Bila sem vsa iz sebe Reinena gotov o 
nisem cenila, da bi pa kradel, tega sl o 
njem spet nisem mislil a 

Vprašali boste, zakaj nisem tatvin e 

takoj razkričala? Zakaj nisem vsaj drugi 


21 7 

dan, ko je bilo radi ukradenih papirjev 
vse po konci, povedala stricu, kako in kaj ? 

Imela jem dva vzroka . Prvič sem se 
bala Reinena, ki je vedel za mojo skrivnost, drugič sem pa čutila napram Reinen u 
le nekakšno hvaležnost zato, ker je pomagal mojemu bratu v Morpieru uiti. Nazadnje je le on rešil mojega brata . 

Ko sem videla, kako uvažujejo ukradene dokumente, sem se obrnila na pri 
vatni detektivski urad in naročila Reinen a 
opazovati Storila sem to, da bi zbral a 
materijal, ki naj bi govoril proti njem u 

Med pomenkom sem izvedela od strica , 
da zalezuje policija tudi mojega ženina . 
To je bil zame strašen udarec . Iskala se m 
načina, po katerem bi odvrnila policijo o d 
tega napačnega zasledovanja. Pričela sem 
dopisovati z dr Žolno, ker mi je dejal stric , 
da vodi on preiskavo . 

Končno sem poklicala Reinena k seb i 
in mu ukazala, naj vrne ukradene dokumente Zapretila sem mu, da povem vse 

tricu, če tega ne stori . Veste, kaj mi j e 
nate prav hladno odgovoril ? 

„Tega gotovo ne napraviš”, draga kutina, je rekel, ,,ampak molčala boš, če ho 
češ sama sebi dobro. Popirje sem vzel, 
da napraviva s tvojim bratom kupčijo Za


pomni si! Če me naznaniš, je tudi on izgubljen" . 

„Tega ne verjamen"i sem odgovorila , 

če §e dar.,s ne vrneš popirjev, naznanirn 
vse drju .bolni, s katerim si že dalje časa 
dopisujeva” . 

Da bi ga prepričala o resnici svojih 
besed, sem mu pokazala pismo drja Zolne . 
Re*nen je list smehljaje spravil in dejal : 

„To mi bo še lahko, prav hodilo. Napravi sicer, kar hočeš! Ce misliš, da storiš 
prav, me pa naznani! Ne pozabi tega, da 
ne padem sam”. 

S temi besedami se je poslovil . 

Drugi dan je bila maskarada . Povabila 
sem v salon drja Zolno . Odločila sem se , 
da pokažem policiji pravo pot in to zarad i 
stotnika Fernkorna, o katerem mi je povedal stric, da je psurnljen . Hotela pa sera 
ostati skrita. S stotnikom Fernkomom sva 
bila sicer zrnen jena za sestanek na maska 
radi, hotela pa sem ostati masli-rana, da 
bi mogla tako govoriti z drjorn Zolno . Peljala sem se k -svoji prijateljici, gospe 
Sellheim, da se potrebno domeniva. Bila 
je pripravljen ja, da me spremi . Moj avtomobil je čakal pred vrati . Peljali sva se v 
trgovino, kjer sva kupili dva kostuma i n 
sicer dva domina Nisem hotela, da bi me 


319 

spoznal stotnik takrat, ko sem govorila z 
&jem Zolno. Namenila sem se, obleči 
pozneje drug kostum . Nato sva se peljal i 
na dom gospe Sellheim, se tam preoblekl i 
in šli na rnaskarado- Privatni detektiv, ki 
je opazoval Reinena, je povedal, da je bi l 
Reinen zadnji,teden trikrat v hiši št. 4 na 
Dorotejini cesti. Sklepala sem, da se je 
pogajal radi popifjev. Dvakrat si je izposodil tudi moj avtomobil, ki mu je bil vedno 
na razpolago, če ga nisem sama rabila 

Na plesišču sem ogovorila policijske akomisarja Žolno in ga opozorila na napačn o 
sled, ki jo je imela policija. Namignila sem 
mu, kdo je zločinec, in hotela ravno opozoriti na Dorotejino cesto, ko je priletel a 
k meni prijateljica in mi sporočila, da je 
nekdo pred eno uro mojega brata v stanovanju ustrelil. 

Gospa 1)1. Sellheim je tavala po dvo

rani in se dolgočasila . Naenkrat je postal a 
pozorna na Reinena, ki je nekoga iskal,
Ogovorila ga je in on jo je naprosil, a 
me takoj obvesti, da je Giorgio ustreljen . 

Menila sem, da me Reinen straši, posebno, še, ker me je morda opazil v družbi 
Brje Zolne. Peljala sem se pa takoj na 
mesto. 


320 

Avtomobil sem ukazala ustaviti , še 
‘

. predno sem se pripeljala na Dorotejin o 
cesto. Soferja sem poslala v stanovanje , 

sama pa sem čakala v vozu. Soler se je 
vrnil in povedal, da je res ustreljen nebi 
Adolf Strebinger . 

Reinen mi je povedal, da se tako podpisuje moj brat . O resničnosti zločina nise m 
torej dvomila. Peljala sem se takoj v svoj e 
stanovanje in spravila skupaj prtljago . Pred 
vsem sem hotela obzirno obvestiti o umor u 
svojega očeta. Obenem sem hotela tudi 
sama pravočasno izginiti . 

Iz Benetk sem pisala Reinenu . Pozval a 
sem ga, naj pridje tja in mi imenuje kraj , 
kjer bi se lahko o potrebnem pomenila. 
Reinen pozna Benetke izvrstno. Prišel je 
takoj in rni ng,nani'l malo krčmo v bližin i 
mostu Rialto. Sla sem tja, četudi nerada. 
Povedal rni je to-le 

Bil je pri mojem bratu in se pogaja l 
ž njim za popirje. Brat je sedel pri mizi, 

v polni svetlobi luči, ki je gorela pre d 
njim. Reinen je stal tik njega. Naenkrat 
je zažvenketala šipa in moj brat se je zgrudil. Reinen ga je hotel dvigniti, toda bilo 
je prepozno. Na levem sencu se je prikazala kapljica krvi . Reinen ni slišal strela, 
temveč samo žvenket šipe . Ko je videl, 


32 1 

da ni bratu več pomoči, je zbežal . Prej si 
je bil izposodil moj avtomobil in se ž nji m 
odpeljal z nevarnega kraja.' boter mu je 
povedal, kje sem jaz. Iskal me je in med 
tem ga je nagovorila moja prijateljica . 

V Benetkah sva sklenila z Reinenom 

kupčijo. Dokumente mi je prodal za 30.000 
kron. Dati sem jih hotela takoj stricu in 
spraviti tako celo zadevo s sveta. Tako. 
To je vse, kar vem . 

Komisar Martinič je zapisoval baroničino zgdbo. 

p

— Ali ste pri kraju? je vprašal, po.jski svetnik. 
— Da. Mogoče nisem pravilno ravnala, 
toda morala sem se ukloniti razmeram . Da 
sem razkrila tajnost, ki sem Q leta in leta 
skrivala, jvzrok moj penin* Ce bi ne bila 
zaročena s Fernkornom, hi bila stvar tako jovadila. Tako pa je odločevala moja življenska sreča . 
Policijski svetnik je vstal . 

— Kar sem vam Že obljubil, to vam 
lahko ponovim .. O stvareh, ki ste nam jih 
zdaj razodeli, ne bo zvedel niti vaš ženin , 
niti nihče drugi. Treba je samo, da podpišete ta zapisnik in §pijonažna zadeva 
poide med akte. A neoziraje se na to, vas 
bom prosil, da pridete prihodnje dni več


322 

krat v mojo pisnrno . Treba je pojasniti 
umor na Dorotejini cesti . 

Petnajsto poglavj e 

Baroničini podatki so stvar v toliko 
pojasnili, da so deloma razdrli več krivi h 
domnevanj in oba zločina ostro ločili . 

Policijski svetnik Koren je poročal dv e 
uri kasneje, ko je bil 7asli§al baronico, v 
prisotnosti komisarjev Zolne in Martiniča 
policijskemu predsedniku in globoko prepričan izjavil, da je špijonažna zadev a 

v 

resena. 

Dokumente so vrnili Holmhorstu. Za 
Reinenom niso mogli najti sledi, proti baronici pa niso hoteli dalje postopati Z višjega mesta se je namignilo policijskem u 

predsedniku, naj se stvar konč a 

Barona Fona so pozvali brzojavno i z 
Benetk . 

Prišel je drugi dan o poldne . Bil j e 
pobit, ker bi bil ostal najrajši še dalje v 
Benetkah . Povedal je, kar mu je zaupal a 

umorjenčeva sestro o mladem Castellmariju. Giorgio je bil določen za vojaka. Studiral je zato v Turinu in drugod. Nadalje 
je povedala mlada plemkinja zelo malo 
Morda ni vedela, morda ji je to branil a 
stroga vzgoja. Namignila je samo, da se 


seznanil brat v Turinu z neko jahačico, k i 
ga je odvračala od posla. Nasveti očeta 
in predstojnikov niso pomagali . Naenkrat 
je pretrgal vse vezi z jahalko in izginil . 
Da je bil brat špijon, tega Marija ni ve 
dela. Cudila pa se je, ko' se je nenadoma 
prikazal v Marconu. In še bolj, ker ga je 
morala zatajevat i 

Popoldne je obiskal Fon baronico Stern-

berg, da izroči pozdrave sorodnikov . Povedal je tudi, da nastopi službo pri policiji , 
ker je obljubil Mariji, da dožene gotov o 
morilko njenega brata 

-Tudi vi govorite o morilki. Ali je 
dokazano, da ga je umorila dama ? 
Da, baronica.

-

Fon je pripovedoval, kako in kaj, tod a 

Mete ni mogel prepričati . 

-Tega ne verjamem . Neverjeno je , 
da bi se bil Giorgio kje seznanil . Mudi l 

se je tukaj premalo časa . Prej ga pa n i 
bilo še nikoli sem. Moralo je biti torej, č e 
je res tako, kaka ženska iz Italije, ki je 
brata že prej poznala in imela vzrok, da 
ga je sovražila Kolikor poznam brata, n i 
občeval nikoli s kako žensko, ki bi bil a 
zmožna tako strašnega zločina. Tudi n e 
poznam nobenega dogodka iz njegoveg a 
življenja, ki bi mogel imeti za posledice 


smrt. Cele stvari si ne znam tolmačiti . Bojim se, fda policija spet ne zadene prave 
poti, če si vtepe v glavo tako domnevo. 

— Mi mi ne rriorete nikogar imenovati, s komur je ,vaš brat posebno odkrito 
občeval ? 

# — Da S svojim mladostnim prijateljem' Ernestom Cartelanom, ki služi najbrŽ 
v turinski garniziji. 

— Ali bi napisali policiji za tega go
spoda priporočilno pismo ? 

— Rada, je odgovorila Meta. Mislim 
pa, da bi več dosegli, če bi Ernestu ja z 
privatno pisala. Odgovor vam bom dala 
drage volje na razpolago . 

— Torej, baronica, je rekel Fon i n 
poljubil baronici roko, obvestite me s pa r 
vrsticami, kadar prejrnete odgovor. 
Fon je odšel. 
Baronica je sedla za pisalno mizo i n 
takoj pisala ritmojstru Ernestu pl. Cartelanu.. 
** 

* 

Velečastita baronica . 

Nenadoma me je pretresla žalostna. 
vest o nenadni smrti vašega brata in mojega najiskrenejšega prijatelja. Izražam vam 

na'globoč'e sožal'e. 


Samo ob sebi je umevno, da sem va m 
rad na razpolago in vam bom popisal vse, 
kar vem. Samo to povdarjam, da na vaša 
vprašanja ni tako lahko odgovoriti . 

Znano vam je, ča'

stita baronica, da jeizpil vaš brat obe čaši svojega Življenja do 
d-na : namreč čašo veselja in čašo trpljenja. 
Spominjate se gotovo, da je izbojeval marsikak dvoboj in da je zmagal v premnogi h 
ljubezenskih bojih. Ce je katera ženska 
kriva njegove smrti, potem je to gotovo 
tista, -na katero se nanašajo b‘sede priČ"etega in gotovo meni -namenjenega pisma . 
Ce je katera ženska kriva, prosim l 

To je tisto, pred katero sem ga vedn o 
_svaril, ker sem slutil nehote nezgodo, Bil a 

pa je to največja privlačnost njegovega 
življenja. Prisojam pa si tako dejanje l e 
zato,. ker jo poznam kot žensko, katere 
strast ne pozna mej in je nevarna, kadar 
ljubi in kadar sovraži. In še nekaj mi vzbuja sum : vem namreč, da je prisegla 
Giorgiu takrat, ko jo je zapustil, večn o 
osveto . . 

Ta 'ženska je Mara Cincinnati, cirkuška 

jahalka. Z vašim bratom sta se seznanil a 

v Turinu po neki cirkuški predstav . . 

Gotovo vas bo zanimala -njena zuna 

njost. Velika ženska, vitka, temnih oči 

Šponova usoda 15 


črnih las, sploh jako lepa in zmožna, da 

napravi na mladega . človeka najgloblji 

vtisek. 

Tisti večer, ko se je vaš brat iz njo 

seznanil, je postal drug človek. Kdo ve,

ce ga je ljubila ? 

Ljubila ga je, toda po svoje, to se 
pravi, z ognjem, ki vse požge, kar doseže . 
Bila je popoln gospodar in divje zbesnela , 

če je hotel Gorgio nekaj drugega, nego 

te hotela ona. Bolj slabe družbe, kakor je 

bila zanj ta ženska si ni mogoče misliti . 

Da bi se pa to nehalo, tega ni mogel nihč e 

povzročiti . 

Giorgio je občeval z Maro tri mesece 

in v tem času se je trikrat dvobojeval . 

Vzrok je bila vedno ljubosumnost Ma 
a je znala ,vzdrževati neprestano njegovo 
. pozornost. Ce je postal kdaj malo vsak

danjejš'i, tedaj je pokoketirala zvečer s konja s tem ali onim gospodom, in Giorgi o 
je bil spet sam ogenj. 

Tako se je bližala katastrofa . 

Star gospod, ki se je peljal slučajno 

skozi Turin, je videl Maro, se vanjo za

jubil in ji ponudil zakon . Gorgio je bes

nel, če je *vedel, da je spregovorila Mar a 

s tujcem le besedico. Prepovedal ji je ž 

njim občevati. Tedaj je ni bilo nekoč na 


izprehod, lasi mu prej obljubila, d a 
pride. Giorgio je hitel v njeno stanovanje . 
Zvedel je, !da je prišel ponjo stari gospod 
z vozom. Odpeljala sta se. 

Izostala je dva dnéva . 

Ko se je vrnila, je povedala, , da s e 

namerava poročiti. Giorgio je vzrojil in 
izjavil, da se zanjo več ne briga,. 

Mara se je samo smehljala, bila je 

prepričana, da se bo v par dneh premislil . 
Izključeno je, je sklepala, da bi me mogel 
zapustitL 

tli to pot se je motila. Zbudil se je 
njegov moški ponos. Vztrajal je. Morda .e 
tudi spoznal, da se razmerje na ta nam 
ne more nadaljevati . Morda je pomagal o 
nekaj -tudi moje prigovarjanje . Razložil sem 
mu, da se je približal tisti trenotek, ko s e 
lahko reši vseh spon. 

Pregovoril sem ga, da si je izprosi l 
dopust. Se isti večer sva se skupaj odpejala. Cilja nisva imela. Namenil sei-n se le, 
da razstresem vašega brata, kar bo v moji 
moči. 

Po treh tednih sva se vrnila v Turin . 

Giorgljevem stanovanju je čakalo 
okoli dvajset pisem. Vse je pisala IVIarta. 
Za nama jih niso mogli poslati, ker ni nihče 
vedel za najin naslov, 


Pisma so bila pisana s strastjo . Mara 
je v njih prosila, molila in klela. z vseh 
pa je dihala obljuba strašne osvet e 

Mene je bilo groza. Bal sem se, da 
se ne odpro komaj zaceljene rane, da n e 
vzroji strast, ki je komaj ugasnila, in d a 
ne pade spet moj prijatelj v oblast svoj e 
prejšnje divje ljubice. Toda prejšnja volja 

odločnost sta se naenkrat pojavili. Pisma 
niso učinkovala . 

Minilo je nekaj dni . 
Neko jutro je stopila Mara na cesti 
pred vaega brata. Kjer se je zadnje tedne 
mudil, tam je bila kje v obliž ju tudi Mara. 
Hodila je z drugimi možkimi, da bi vzbudila njegovo ljubosumnost. V javnih lokalih 
ga je sramotila z izbruhi svoje jeze i n 
strasti in spravila je vso stvar sploh tak o 

daleč, da je postalo življenje vašega brata 
neznosno. Vedla se je, kakor hi bila nora . 

Škandali, ki jih je imel ž njo, so s e 
raznesli po mestu . Zvedeli so zanje predstojniki. Rekli so, da so taki dogodki nezdružljivi z njegovo oficirsko častjo. Svetovali so mu, naj prosi za premestitev. To 
je storil in na odhod se je pripravil popolnoma skrivaj . 

Vendar je to Mara zvedela . 


Poizkusila je še enkrat . Prišla je v 
njegovo stanovanje in tam se je odigra l 
divji prizor . 

Bil sem ravno pri njem, ko je planil a 
v sobo. Vrgla se je na kole-na. 

Ko je videla njegove hladne oči 
spoznala, da je res vsega konec . 

Vstala je, si potegnila preko las in g a 

čudno pogledala : 

Torej ti greš ? 

Da, je odgovoril odločno brat. 

Na pragu se je še enkrat okrenila in 

rekla z jasnim In zvenečim glasom : 

— Ne pozabi današnjega dneva. U 
morim te. 
Naslednjo noč vsa se vračala že prot i 
jutru domov. V neki temni in tesni ulici 
sta planila proti nama dva potepuha. Ne 
vem, če jih ni najela Mara. Vsekakor pa 
je čudno, da sta napadla z nožem le vašega brata. Spomin na ta dogodek je bila 
brazgotina na njegovem čelu . 

Ta napad je nama potrdil resnost položaja. Spoznal sem, da se je Mara odlo g

čila za skrajno maščevanje In zavoljo tega 
sem se bal za življenje vašega brata . 

Namenil sem se, da obvestim o zadevah oblast. Mi Gorgio ni hotel o tem 


ničesar vedet lasi je bil uverjen, da je 
njegovo življene nepretrgoma v nevarnosti . 

'Svetoval se mu, naj potuje v inozemstvo. Vsaj za nekaj časa. Udal se je. 

Tri dni pozneje je prosil, naj ga do-
dele onim, ki so odbrani „za posebne po 
sle”. Ker je bil odlično kvaliiciran, so m u 
ugodili. Vse te dni se nisem ganil o d 
njega. 

Drugo vam je znano. Kakor je v ta

kih slučajih navada, je bil črtan iz liste 
aktivnih častnikov. Nihče ni vedel, kje biva, 
in tudi jaz ne. Ko so ga prijeli v Marconu ,
sem prvič čul o njem . Sporočili ste rni vi. 
Od takrat ni bilo spet o njem ni duha n i 
sluha. Nemogoče je bilo izvedeti, kam je 
komandiran . Vaše cenjeno pismo mi je šele razodelo Žalostno vest o njegovi usodn i 
smrti. Zatrjujem vam, da ni bilo niti ženske, niti osebe sploh, ki bi igrala v njegovem življenju nevarnejšo vlogo kakor 
Mara. 

Dostaviti moram še, da nisem Mar e 

Cincinnati nikoli več videl. Cul sem, da se 
poročila in da živi nekje v inozemstvu . 
Mislim, da v Parizu . 

Ce me še kaj potrebujete, prosim vas , 
pišite mi! 


Izražam vam napresrčnejše sožalje in 
ostajam vaš spoštovatelj 

Ernest artelane. 
* 

Na promenadi v Ženevi je opazil 
grof Reinen tujega gospoda, ki ga je po 
zdravil in .se delal, kakor bi hotel k njemu . 

Reinen je jako hladno ozdravil, in šel 

dalje, kakor bi ne opazil tujčeve namere . 

Vsiljiv človek, je mrmral pred se . 
Ze dva dni mi je nepretrgoma za petami . 
kakor senca. 

Vrnil se je v hotel . V zajutrkovalnici 
sta bila le še pri eni mizi dva sedeža prazna. Koir naj je Reinen sedel, Že je stopil 

v salon „vsfljivi človek” in sedel polegnjega. 

Pozdravil je grofa izredno vljudno. Pozkusil je govoriti vsakdanje stvari in utihnil , 
ko je videl, da Reinen tega ne mara. 

Po zajutrku je grof vstal in šel v kadilnico. Zdaj mu, je zastavil „vsiljivi tujec” pot. 

— Oprostite, grof Reinen„ rad bi govoril z vami par besed. 
— Oprostite, drugič . Danes se slabo 
počutim. 

— Tudi vi, prosim, oprostite. Gre pa 
za jalo važne stvari. 
Reb-len je pogledal v tla.
Kaj pa je ?


— Najin pogovor se more vršiti le 
brez prič. 

Grof je nervozno pomislil *11 na to dejal : 

-Prosim, pojdite v mojo sobo . 
Sel je naprej. V prvem nadstropju je 
odprl sluga vrata malega salona. 
Grof je namignil spremjevalcu, naj sede . 
Dr. Vartinič, se je prestavil tujec 
n smehljaje dodal : Policijski komisar . 

Grof ga je zvedavo pogledel in rekel : 

— A, policijski komisar ste . . . To 
Izpremeni položaj. Torej je pozornost, ki m 
jo že dva dni izkazujete, vaša služben a 
dolžnost. Tudi najin pomenek bo torej bolj 
služben nego privaten. Ali smem vedeti , 
zakaj mi vasi., pošilja slavna policija? Mi 
ste morda v Zenevi samo privatno ? 
— Ne, grof Reinen, službeno. Poslali 
so me sera, ker se je zvedelo, da se tuka j 
mudite. Policija bi rada od vas nekaj po 
jasnil. 
— Ce bi pa ne hotel pojasnjevati? j e 
vprašal Reinen. 
— Gotovo mi tega ne odrečete . Povem 
najprej, da ne gre za vašo osebo, temveč 

za pojasnitev zločina, ki vznemirja javnost 
in tudi vašo rodbino. 

-Mojo rodbino? Gotovo se tnotite , 
gospod doktor ! 

— Nikakor! Mladi Castellmad ki s o 
ga našli ustreljenega na Dorotejim cesti, 
'bil vendar vaš sorodnik. 
Grof je prestrašeno pogledal in p 
te gnil z roko mirno ust 
Po premisleku je dejal : 

— Tako daleč je že torej policija ! 
Znano ji le, kdo je bil umorjenec . 
-- Da, mi vemo tudi nadalje, da ste 

bili vi priča tega umora. 

— To bo pači sumničenje, katerega 
ne morete dokazati. 
Ne, gospod grof. Konštatirarn dejstvo, da vas je videl naš stražnik v družb ' 
Castellmarija prav na mestu, kjer se j e 

izvršil zločin . Svoji sorodnici baronici Stern-
berg pa ste sami povedali, da je umrl 
Castellmari v vaših rokah, 

Grof Reinen je otresnil s smodke pepel, prekrižal noge in dejal zategnjeno : 

— To so trditve, ki so lahko resnične , 
ali pa tudi ne. Ne vem, kako morete to 
dokazat-i. 
— Prav lahko . Stražnika, ki vas je 
videl usodno uro pri Cagtellmariju, sem 

pripeljal s seboj. Spoznal vas,., je takoj. 

— Prosim vas : spoznal ! Cez mesece ! 
Enkrat je videl za hip človeka, zdaj ga p a 
naenkrat spozna ! To vendar ni dokaz ! 

— Gotovo, je odgovoril dr . Martinič. 
Da bi pa celo ne delal krivice, sem si izposodil preteklo noč za par ur vaš čevelj . 
Videl sem, da je vaša stopinja popolnoma 
enaka tistim, ki jih je našla policija na 
večer umora v bližini umorjenčevega stanovanja. Trdim celo, da ste imeli na nogah iste lakaste čevlje, kakor ji imate danes. Torej če govore proti vam stražnik 
in čevlji in stopinje. 
Grof je spet nekaj časa molčal . Čutil 
je resnost položaja. Iskal je izhoda. Bil pa 
je še vedno miren. 

Odgovoril je z lahko ironijo : 
Priznati vam moram bistroglednost 
. 1 1 vestnost. Dobro . . . vzemimo, da je vs e 
res tako . Kaj hočete potem od mene, če 
ste že brez mene o vsem tako natančno 
poučeni ? 

— Gospod grof, dovolite še to. Predno 
vas nadalje vprašam, naj pojasnim najin 
položaj. Gotovo ste imeli tehtne vzroke, 
zaradi katerih ste , odpotovali iz našega 
mesta naenkrat v Svico . Nimam povoda, 
da bi se zanjezanimal. Prvič' mi ni bilo 

to naročeno, drugič mi ne pripuščajo teg a 
zakon' države, v kateri se nahajava . 

— Prav ! je pripomnil mimo grof. Torej ? 
— 0 teh rečeh tedaj ne bom govoril,
je nadaljeval komisar. Meni je samo zato, 
da se pojasni umor na Dorotejini cetl. In 
pri tem vas opozarjam na to, da ne nudi 
Svita za take zločine nobenih ugodnosti . 
Dam vam na razpolago : Ali rtfi odgovorite 
tukaj vse, kar veste in kar vas vprašam ,
ali pa se vrnete z menoj k naši po icrji, da 
izpoveste tam . 
Grof se je naslonil nazaj 'n gledal v 
strop. Vprašal je mirno : 

— Kako bi me mogli prisiliti, d a 
se peljal z vami ? 
— Prosil bi tukajšnje oblasti, naj posredujejo. 
— fesa me pa lahko dolžite, da opra
vičite svojo zahtevo. 

— Ničesar. Prosil bi samo, da vas 
zapro zaradi tega, ker vas sumi policija, d a 
ste sokrivi -umora . 
To se pravi z drugimi besedam i 

Ce ne morem pojasniti vsega, ali če se 
mi rte posreči vsega tako pojasniti, da bi 
bil po vaših mislih glede umora nedolžen , 
potem boste prosili tukajšnjo policijo, naj 


33 

posreduje. Kaj pa, če vas moji odgovor i 
zadovoljijo 

Poten se Že danes odpeljem. Vi 

pa lahko ostanete tukaj počnete, kar 
se vam ljubi : 

Grof Reinen je stopil k vratom n a 
balkon in gledal ven . 

Ce ne mara škandala, mora zdaj odgovarjati. Nikakor se ni namenil, vzbudit i 
pozornost švicarskih oblasti . 

Odločno se je vrnil in sedel na stol . 
Ne da bi izdal svojo vznemirjenost, j e 
dejal : 

— Govorimo odkrito . Vidim, da me 
imate v rokah. Razurnete tudi, da mile 
tukaj do dobrega imena . Vprašajte in odgovoril bom vse, kar vem . 
— Ponavljam, da me zanima le umor 
Prosim torej glede tega popolne resnice . 
Slišali jo boste. Izprašujte torej ! 
Ali ste bili pri Castellmariju, ko j e 
ustreljen ? 

— Da. Bilo je po poldeveti uri zve
. Giorgio je sedel za mizo. Na mizi je 
gorela majhna svetilka. Bil sem poleg 
njega in ,govorila ,sva. Naenkrat je zažvenketala šipa in Castellmari se je sesedel. 
Nisem razumel, kaj se je zgodilo . Strela 


Cii bilo čut 
• 
Giorgio je zelo pobledel . Mislil 
sem, da mu je slabo, in poiskusil sem ga 
dvigniti. Tedaj sem opazil pojemanje njegovih oči in kaplja krvi je visela na sencu. 
Potresel sem ga in poklical . Parkrat je 
zahropel v rnojih rokah, nato je ugasnil . 
Nisem maral, da bi me dobil kdo pri mrtvecu, skočil sere skozi okno in se peljal 
na rnaskarado. Vedel sem, da najdem tam 
Castellmar'ievo sestro. S stotnikom Fernkornorn sta se bila zmenila za sestanek . 
Tam me je ogovorila gospa pl . Sellheim. 
To sem prosil, naj obvesti baronrco Sternbergovo o strašni nezgodi. To je vse, kar 

vem. 

— Vi se torej natančno spominjate , 
da niste slišali strela ? 
— Natančno. Tudi šipa je le malo 
zazvenketela. Bilo je, kakor bi vrgel kd o 

vanjo droben kamenček . 

— Ali ne morete navesti nobene okolnosti, ki bi bila kakorkoli važna? Ali 
niste občevali s Castellmarijem nikjer drugje, kakor v njegovem stanovanju ? 

— Sem občeval. V mesto se je pripeljal prvega januarja in se nastanil v hotelu Central,. Neko slučajno srečanje n a 
cesti je bilo povod, da se je preselil n a 
Dorotejino cesto. Hotel je zbrisati sled . 

Tako mi je dejal sam . Ne vem pa ne, če 

e to v kakem stiku z umorom . Zadeva j e 
bila namreč privatna, stara ljubezenska 
zgodba. 

— Ali imena dame nl. imenoval ? 
— Vsekakor, je odvrnil Reinen, tod a 
mislim, da je to postranska stvar. Castell
mari je srečal prijateljico iz davnih časov , 
in ker ni maral, da bi se mu bližala, se j e 
s <rivaj preselil . 

— Ali je morda imenoval ime „Mar a 
Cincinnati? ” 
Rein'én je prestrašeno pogledal. 

— Da, to ime je imenoval. Kako pridete do njega ? 
— Siliti vas moram, da mi poveste 
zdaj vse podrobnosti, ker ravno ta žensk a 
policijo posebno zanima 
— Castellmari me je vprašal, če n 
poznam dame, katere dekliško ime je Mara Cincinnati in ki je bila cirkuška jahalla . 
Odgovoril sern, da ne, ker res ne poznam 
Ženske s takim dekliškim imenom . Vprašal sem ga, zakaj se za to žensko tak o 
živo zanima, in odgovoril mi je : 
— Bila je že enkrat moja usoda 
bo še tudi moja poguba . Včeraj je stopila 
na cesti predme. Spoznal sem jo takoj. Bilo 
je, kakor bi rne sunil z nožem, ko rne 


je, mračno in sovražno pogledala. Pozneje 
sem zvedel, da je vprašala vratarja, če stanuje v hotelq neki Castellmari. Vratar je 
rekel, da ne. — Castellmari se je namreč 
podpisal za Adolfa Strebingerja. Cgtell'nad je končal svojo povest tako : ,Ce se 
mi te dni kaj pripeti, ni treba iskati okrogzločincev. Vprašajte kar Maro Cincinnati ;
ona bo gotovo vedela, kako in kaj" . 

Od tistega dnevá dalje je bil Castellrnari nervozen in plah . Izkušal' je priti či m 
prej iz mesta. Odpotovati je je hotel 13. 
januarja, nesreča pa se je zgodila 12. 
zvečer. 

je to vse, kar veste ? 

— Vse. Kar sem vedel, sem po resnic i 
povedal. 
— Se nekaj bi rad vedel, kar pa n i 
v direktni zvezi z umorom . Pri Castellmariju so našli listek: kjer je bilo napisano : 
jutri poklicati Fernkorna. Kaj je s tem ? 
— To vam lahko pojasnim, je odgovoril Reinen. Vi- mislite, da gre za stotnika 
generalnega štaba Fernkorna. Dam vam 
svojo častno besedo, da to ni res. Gre za 
polidjskega agenta, ki se drugače piše, 
katerega pa nazivi jejo Fernkorn. Z umorom nima opravka . 


Komisar je segel po klobuku in grof 
Reinen ga je spremil kavalirsko do vrat . 
Ko je bil sam, se je globoko oddahnil . 

** 

Pismo, ki ga je izročila baronica Stern 
4-erg, in izjava dr. Martin ie'a, ki se je vrnil i z 
Zeneve, sta povzročila, da je iskala policija žensko z dekliškim imenom Mara 
Cincinnati. 

Tako se je obrnila vsa stvar na popolnoma novo pot. Bilo je gotovo, da je 

strečal Castellmarj Maro Cincinnati in s e 
preselil zaradi nje na Dorotejino cesto. 

Da bi ji ušel in se izogpil zalezovanju, 
je prevzel službo špijona . Spijon je nam

reč živ mrliči. On živi za deset ali dvanajst 
predstojnikov, za mdbipo pa in za vse 
druge je mrlič. Pogoj njegovega dela je 
vendar tajnost njegove eksistence . Tako 
si je torej razlagati, da se je govorilo o 
nadporočniku Castellmariju, kakor o človeku, ki je nekam pobegnil in izginil . In 
to celo v njegovi rodbini . 

Naziranje, da je prava morilka Mara 
Cincinnati, je bilo vedno trdnejše. Policijsk i 
svetnik je bil že od poeetka mnenja, da 
gre za krvavo ljubavno dramo. Vse, kar je 

zvedel do zdaj, ga je v te prepričanju 


§e. potrjevalo, Tako še posebno pismo Ca 
stellmar-ijevega prijatelja in izjave Rej

nena,, 

Slo je zdaj samo zato, da se ta Mara 
Cincinnati res najde. 
Policijski svetnik. je pričel najprej na.)
navadnejšo iradno pot. 

Pregledali so liste zglaševalnega urada. Tu je ni bilo« 

Potem so povpraševali v hotelu, kjer 
je stanoval Cas:tellrnari, predno se je preselil na Dorotejino cesto. Vratar je natančno 
opisal osebo, ki je vprašala za Strebingerja. 

Opis se ni popolnoma ujemal s tistim , 
ki ga je vsebovalo pismo Castellmarijeve ga prijatelja. Tudi vratar je dejal, da je 

visoka in vitka in da ima črne oči . Toda 
glede las je treni odločno, da so rdečeplavi, medtem ko je stalo v pismu, da so 
črni. To si je pa policija lahko pojasnila . 
Lasje, ki jih je našel dr. Nartinič, so bili 
namreč pobarvani .s tekočino „Fleur d' or” . 

In še nekaHe preprlčavalo policijskega 
svetnika, da gre za eno in isto osebo . 

Z velikim trudom je izsledila policije 

tudi postrežčka, katerega je poslala gosp a 
v hotel po Strebingerja. Povabila ga je v 
cirkus. 

Spij nova usoda 1 6 


Kakor je znano, je vse . kazalo že &od 

prvih početkov, da je zakrivila umor darra a 
iz najboljših krogov. 

Ker je bila neznanka cirkuška jhal a, 
na kar je namjgaval nameravani sestanek 
v cirkusu, se je obrnila policija tudi na artistovske kroge. 

Brzojavili so na ravnatelja cirkusa , 
je gostoval takrat s svojim podjetjem v 
Berlinu . Uspeha ni bilo . Agenturam varijatejev je bilo jahalkino "ime dobro znano. 
Toda vedele tudi niso drugega, kakor d a 

ni bila več let nikjer angažirana in da živ i 
nekje privatno . < 

Samoobsebi je umevno, da se je obrnila policija tudi na laške oblasti in prosila izjav glede Mare Cincinnati . 

Odgovorili so, da je Mara Cincinnati 
umetniško 'ime v Neaplju 12 . septembra 
1873. leta rojene Violette Crespo . Njen 

oče je bil akrobat, njena mati plesalk a 
Svojo mladost je preživela v artistovski h 
krogih. Pozneje je zapustila očetovo družbo 
in šia po svetu z mladim jahaicern. Postala 
je med tein tudi sama izvrstna jahalka in 

kot taka prepotovala celo Italijo s podjetj i 
Prir'-lavesi, idoli in Grande. Končno je bil a 
angažirana v Parizu. Pravi-o, da se je tam 
poročila . 


N-a podlagi teh podatkov je pisala policija v Pariz, da bi dognala, koga je ja

halka poročila. 

Policijski svetnik Koren je doživel to 
pot veliko razočaranje. V Parizu sploh niso 
vedeli, da živi ali da je živela kje, kaka 
jahaika Mara Cincinnati. 

Tako je bila policija spet tam, kjer j e 
prej pričela. 

Naposled so izročili zadevo baronu 
Fonu. Naj se dobro seznani med laškimi 
priseljenci iti tam kaj natančnega poizve . 

estna sto poglavje . 

Fon je pričel ravno tako kakor pred 
meseci. Hodil je spet na kavo in na čaj , 
dejal je poklone, plesal, jedel in pil in s e 
dolgočasil po najrazličnejših hišah . 

Prišel je tudi h grofici di Camponegro . 
Svoj čas se je bil pričel zanimati v njenem 

nu za baronico Sternberg. 

Ko so premleli navadne stvari, je priče l 
govoriti o umoru na Dorotejini cesti . 

Grofica je vedela o umoru le toliko , 
kolikor so priobčili svoj čas časopisi,. Kazala je, da se za zadevo ne zanima. Grof 
se pomenka sploh ni udeležil . 


Ker se govorili ravno o policiji, ie 
vprašala baronica, kje se oddajajo najdene 
stvari. 

Pravila je, da je izgubila prejšnji večer 
v bližini hotela „Lev” zapestnico z medaljonom, ki jo je morda n-ied tem že kdo 
našel in oddal policiji . Ker je zapestnica 
star obiteljski spomin, bi jo dobila zel o 
rada nazaj. 

Baron Fon se je uljudno ponudil, d a 
osebno povpraša pri policiji . Prosil je, naj

mu grofica natančno opiše zapestnico . 

— Q, spoznate jo lahko, je odgovorila 
grofica . Stki povprečni zapone vežejo šest 
vrst drobnih beneških zlatih verižic. Na 
sklepno zapono je obešen medaljon z madono. jaz bi vam bila hvaležna, če bi do 
bila zapestnico nazaj. Najditelju prav rad a 
plačam, kar -mu gre. 
Baron Fon se je poslovil in drugi dan 
se je res pozanimal za najdene predmete . 
Uradniku je opisal zapestnico . 

— Takoj pogledam, je rekel uradnik 
in nezaupno premotili barona, ki je usta 
dolgo sam . 
— Opisana zapestnica je najdena, j e 
dejal uradnik, ki se je čez dolgo časa vrnil . 
Prosim, pojdite s tem gospodom in videl i 

'o boste. 


Agent peljal barona naravnost k 
policijskemu svetniku Korenu. 

Na pisalni mizi je ležala zapestnica . 

Policijski svetnik se je jako -začudil , 
ko je zagledal barona. Videlo se je, da je 
pričakoval koga drugega . 

— Povejte mi, ljubi baron Fon, ali j e 
ta zapestnica vaša last ? 
— Moja last ni, se je smehljal Fon, 
pooblaščen pa sem od prave lastnice, najprevzamem zapestnico . 

A tako, je dejal zategnjeno Koren . 

Cudno, da se ravno vi za to reč zanimate . 

— Zakaj, gospod svetnik ? 
Policijski svetnik ni takoj odgovori l 
na vprašanje . Potem je sam vprašal : 

— Torej kdo vas je pooblastil, čegava 
je zapestnica ? 
— Grofica di Camponegro je izgubila 
zapestnico in me prosila, da bi ob prilik i 

vprašal, če jo je morda kdo našel. 

— Tako — to je prav zanimivo . Carnponegro se piše dama! Ali je to prava 
zapestnica ? 
— Gotovo tega ne vem, gospod svetnik. To bi mogla reči le grofica sama . Ce 
mi daste zapestnico, vam še danes natančn o 
vse poizvem. 

346 

— Gotovo, ljubi baron, je odgovori l 
svetnik Zapestnico vam izročim Najvažnejše zame je, da izvem, čegava je zapestnica To nam pojasni vs e 

Policijski svetnik je vstal in razburje n 
nadaljeval . 

— Zapestnico je našel včeraj večer 
pred hotelom „Lev” naš agent. Oddal jo 
je pri oddelku za najdene stvari in izjavil , 
da želi tudi najdenino . Nato so zapestnic o 
točno popisali in pri tej priliki tudi preiskali. Slučajno je pa pritisnil uradnik ne 
koliko močnejše medaljon . Dasi se ni zdel o 
prej, da bi se odpiral, je zdaj naenkra t 
odskočil pokrov. In kaj si mislite, kaj je v 
medaljonu ? 
-Kaj ?
Poglejte sami !


-

Policijski svetnik je prijel medaljon , 
ga od strani stisnil in pokrov z madon o 
se je odprl . 

Znotraj je tičala majhna fotografija . 

A, je vzkliknil baron Fon, tega n e 

-

bi bil pričakoval ! To je mladi Castellmari ! 

— Da, je prekimal policijski svetni k 
zazburjeno. To je podoba tistega, ki je 
bil na Dorotejini cesti umorjen . 

347 

Baron Fon je šel od svetnika takoj 
k baronici Sternberg, da bi zvedel kaj na

tančnejšega o grofici Camponegro 
Ce je sumnja opravičena, potem m u 
baronica gotovo kako pomore do končn e 
razrešitve. 
V predsobi je srečal stotnika Fernkorna, ki mu je rekel : 

— Baronica ima zate dobra poročila . 
Marija pride pojutranjem sem in se ž e 
jako veseli svidenja s teboj
Meta je čakala barona tik vrat svojega malega salona in mu molila roko v 
pozdrav 

— Izročiti vam imam mnogo pozdravov svoje sestre. Danes se odpelje iz Benetk Upam, da me posetite pojutranje m 
pri kosilu 
Fon se je zahvalil z veselim poklonom 
-In kaj mi boste povedali ? 
Važne stvari, baronica !

-

Torej pričnite !

-

Baronica je ponudila Fonu fotelj, sama 
pa je sedla v kot divana . 
Torej govorite !

-

-- Vi poznate grofico di Camponegro . 
Da . . . površno . Poznam jo kako r 

-

žensko, s katero sem govorila dvakrat ali 


trikrat po četrt ure, pa niko nič intimnega. 

Vaš odgovor me je nekoliko ra

zočaral. Pričakoval sem, da ste z njo pra v 
dobro znani. 

— Kako to ? 
— Grofica je vaša rojakinja, pjasnil Fon, in zato sem menil . 
-Pardon, ga je prekinila baronica . 
Njen mož je moj rojak, ona pa ne . 

— Torej grofica ni Italijanka? je vprašal Fon. 
— Ne, je odvrnila baronica. N.eno 
dekliško ime je . . čakajte . . 
— Morda Cindnati ? 
— Kaj pa še! Gobboms, Gibbon, Gab-
son — več natančno spominjati . Vern pa, 
da je hči nekega bogataša iz Chicage . 

— Torej vaša rojakinja ni, je skleni l 
Fon nekoliko malodušno. To vso stvar nekolik!), izprerneni . 
Cez nekaj časa je vprašal : 

— Ali ni grofica nikoli omenila, da je 
poznala nekoč vašega brata ? 

— *Mojega brata? _To je zame neka j 
novega. Kako ste prišli na to ? Ali je govorila kdaj z vam' o mojem bratu ? 

— Ni govorila, je dejal Fon, ampa k 
slučaj je naključil, da to domnevam ., Grofica je namreč izgubila zapestnico, to za


pestnico je pa našla policija . V privesku 
je neka podoba. Veste, e'egava ? 
Fon je segel v žep in privlekel .na 
dan najdeno zapestnico. 

— To je -moja zapestnica! je yzkliknila baronica. 
— Vaša je? . 
a ali pa i mam jaz popolnoma 
ena o. Trenotek počakajte ! 
Baronica je hitela v sosednjo sobo in 
e vrnila s šatuljo. 

— Motila sem se. Vendar poglejte, č e 
ni ravne taka .kakor moja . 
— Dovolite !
Fon je primerjal obe zapestnici. Tudi
baroničin medaljon se je odprl in v njem 
je tičala slika umorjenega Castellmarija . 

— Kje ste dobili zapestnico ? 
— Brat mi jo je poslal iz Turina i n 
i.kor vidite — s svojo sliko . 
— Naj razume, kdor more, je zamrmral Fon. Odprl je medaljon najdene zar 
pestnice in pokazal baronici sliko njenega 
brata. . 
Meta je odskočila . 

— To je Giorgio ! In to zapestnico 
je izgubila grofica di Carnponegro ? 
— Po njenem lastnem opisovanju j e 
to njena zapestnica. 

— Tega ne razumem . Z mano ni nikoli izpregovorila o pokojnem bratu besede,. In vendar sta si morala biti neko č 
prav blizu, ko ima še zdaj njegovo sliko . 
Ta slika pa je stara, prav iz mladih let. 
Meta e-odprla svoj medaljon in pokazala rnajhno foto- rafilo . 

— To je enaka slika. Iz časov je, ko 
je bival Giorgio v Turinu,. To je zadnja 
slika, ki sem je dobila od svojega brata. 
In zdaj mi je prišlo na misel še nekajnekaj strašnega . . o Bog ! 
Baronica je položila roko na Fonovo 

ramo in krčevito stisnila pest . 

— Zdaj se domislim na -nekaj, česar 
nisem nikoli razumela. V gconu mi je 
rekel brat posebno važno : „Ce vidi§ kdajpri Ženski enako sliko, kakor je tvoja v 
medaljonu, potem vedi, da je tista Ženska 
naša sovražnica. Ogibaj se je in ne izdajji nikoli, da jaz še živim . Ona hoče namreč mojo smrt”. — In vi -mislite, da je a 
slika last grofice di Camponegro . Ce 
je to res, je ona . 

— Ne izgovorite prenaglo usodne besede. Za enkrat ne verno že ničesar. Ravno 
hočem na obisk h grofici . Čez pol ure 
vam lahko povern, ali je slika njena , 
ali ne. 

-Pocakajte tnalo! je vzkliknila Meta. 
Pozvonila je in sluga je vstopil . 

— Pokličite Ano 
.
Sobarica je prišl a
— Ali se vi lahko spomnite na d agulje in zlatnino svoje prejšnje gospodarice? 
— Prosim, imela je vsega preveč . 
— `evedal Poznam jo. To je vedno 
nosila. Se kadar je spala, jo ni dela z 
roke. 
— Dobro je. Lahko greste. 
Ko je sobarica šla, sta se baron in 
baronica osupno pogledala . Oba sta pobledela. 

Torej je le res, je izustila baronica. 
Da. 4n zdaj je treba naglo ravnat' . 
Kmalu boste sve vedeli . 
Baron Fon je najel najbližjega izvožčeka in se peljal h grofici <di Camponegro. 

* 

— jako prijazni ste, ljubi baron, ker 
ste se sarni potrudili k rneni, je pozdravila grofica Fona. Ali je kdo našel zapestnico ? 
— Da, drofica. To se pravi : v bližini 
hotela ,,Lev` je nekdo našel zapestnico, 
ki je taka, kakor ste jo opisali . Če je res 
prava in vaša, morete le vi določiti . 

Fon je položil zapestnico na malo in 
nizko mizo tik divana . 
Grofica je segla naglo po zapestnici 
in vzkliknila : 

— Da, prava je! Nimate pojma, kako 
sem vam zanjo hvaležna . 
— Pardon, grofica. Zapestnico sem 
vam mogel prinesti le pokazat . 
— Kako to ? Saj je vendar moja last ? 
-Pri oblastih gre vse svojo enoličn o 
in okorno pot. Ker ni zapestnica moja, so 
jo izročili le proti obljubi, da jo prinesem nazaj. Samo lastnica ima pravico dobiti zapestnico. Seveda treba dokazati, da 
je tista, ki dobi zapestnico, res prava lastnica . 

— Za božjo voljo, kako ste naenkrat 
uradni. Povejte ml, kaj naj še napravim, 
da dobim zapestnico nazaj . 
— Sami morate iti v urad. Gotovo 
sprejmete zapestnico. Seveda boste moral i 
prej plačati najdenino in potrditi, da s e 
vam je zapestnica izročila . 

Torej vendar. Reči vam morarn, d a 
posel s tukajšnjimi oblastmi res ni enostaven . 

— To je menda povsod tako, je pripomnil Fon. 
— Mogoče, toda jaz nimam smisla za 
take reči. Strašno migreno imam in tudi 
kadar sem zdrava, ne hodim rada okoli 

oblasti . Mislite, da bi ne zadostovalo, če l) * 
izročila vam najdenino in potrdila, da sern 
zapestnico res prejela ? 

Nimam pravice prevzemati te reči . Pri 
policiji sem le privatna oseba kakor vi, 
grofica. Poizvedel pa bom, če ne i bilo 
morda mogoče, da vas obišče na stanovanju uradnik, ki bo storil na vašem domu,
kar je uadno treba storiti,. 

— Ce ni mogoče drugače, pa bodi 
tako! 
— Opozarjam vas na to, grofica, d a 
bo postopal vsak ,uradnik precej pedantno , 
ker gre za dragocen predmet. Treba mu 
bo točno dokazati, da je zapestica res 
vaša. 

— Da. Samo kako naj to napravim ? 
Pričajo lahko moj mož in služinčad . Ali 
bo to dovolj ? 

— Mislim, da bo.
Fon je vstal, in prosil za zapestnico,
ki mu jo je grofica vidno nerada izročila . 

— Zdaj se peljem naravno v urad. 
Eden izmed uradnikov, pride še dane s 
popoldne k vam. 
Fon je hitel v pisarno h Korenu . 
Povedal je, kaj je izvedel pri baronici Sternberg in kaj pri grofici di Camponegro. 


Policijski svetnik mu je prijazno kimal . 
To ste dobro opravili. Torej Ame

ričanka je in ne Italijanka ? 

a, na žalost. 
Zakaj : na Žalost : 
Bojim se, glejte, gospod svetnik,

da je zdaj le izključeno 

-Nič ni' izključenega, ga je prekini l 
svetnik. ' Prvič' še ni dokazano, da bi bil a 
Američanka, in če bi tudi bila, je pri tehekscentričnih Ženskah vse mogoče. Posebno, 
če gre za moža. Dajte sena zapestnice 
Policijski svetnik je pozvonil Prišel' je 
detektiv, ki je moral takoj po najbližjega 
zlatarja. Zlatar je preiskal zapestnico in s i 
zabeležil znamko tovarne, kjer je bila na 
rejena. 

— Prvič, je dejal policijski svetnik 
Fonu, je govorila grofica o stari zlatnini ,
kaj ne? Stare zlatnine nimajo tovarniški h 
znamk, ker svoje čase niso izdeloval'e 
zlatega lišpa tovarne, temveč obrtniki-zlatarji po svojih delavnicah . 
Koren je odprl medaljon in prosil zla

tarja, naj vzame sličico ven . 

Na zadnji strani sličice je bil narejen 
s črnilom križ in pod njim so stale besede: 12. januarja 1907. 


35 

Svetnik je položil sličico nazaj in zaprl medaljon. Zlatar je odšel. 

Fon in Koren sta ostala sama . 

Policijski svetnik je hodil zaml e n 
gor in dol po sobi ter puhal predse dinj 
težke smodke. Pričel je govoriti, kakor bi 

naglas mislil : 

— Ter par besed na zadnji strani po 
ve več , nego vse drugo. Ta zapisek 
postane morda smrtna obsodba . Pisanje n 
sveže. Gospa ki je lastnica te zapestnice,
je morala vedeti torej Že takrat, ko se policiji še niti sanjalo ni, kdo je umorjen i 
Adolf Strebinger. Kako naj bi to vedela, 
če ni bilo v tesni zvezi z umorom ? 

Policijski svetnik je obstal pred Fono m 
in vprašal: 

— Kakšna pa je gospa di Camponegro? 
— Ena onih, ki si barvajo lase zrnazilom „Fleur d or”. Njej bi se morda prilegal tudi opis ženske, katero sta vozil a 
na tako čuden nae:in z Dorotejine ceste v 
mesto tista dva izvožčka, ki jih je zaslišala policija. 

Policijski s'vetnlk je stopil k oknu i n 
gledal na cesto. Naenkrat se je obrnil in 
dejal : 


— Da, najpametneje ho tako . Sam se 
peljem k njej. Prosim vas, pridite proti 
šesti uri k meni, da se dogovoriva o nadaljnjem postopanju . 
* 

** 

Ob pol peti uri so javili grofici 1 mponegro uradnika najdenišnice Korena . 

Koren je stopil preprosto oblčen v 
salon, kjer ga je grofica že pričakovala. 

— Prosim, je pričel, prišel sem rad i 
zapestnice . 
-Ze vem . . Uvod lahko opustite . 

Koliko treba plačati tistemu, ki je našel 
zapestnico ? 

— Deset odstotkov vrednosti. 
-- Recimo torej : štiristo kton. Tukaj so ! 
Policijski svetnik je spravil bankovce 
in spisal potrdilo, da jih je res prejel . 

— Zdaj pa rni že končno izročite zapestnico l 
— Prav rad. Prosim vas le še prej , 
da rni jo natančno opišete . 

— Za božjo voljo,, to so izredne sitnosti. Da pa gotovo ne bo zmote . 
Grofica e stopila do vrat in poklical a 
soproga. 


— Prosim, ej gospodu ti, kakšna 
je zapestnica. cer o še Tnislil, , da , jo 
poznam le po opisu barona Fona. 
Med vrati se je pokazal grof, pov sno 
pokimal policijske-mu svetniku in opisal za 
petnico. 

— o m, je dejal sve Posebnosti 
ne veste nobenih. 

Grofica je stala tačas pri 'oknu in bobnala s drsti o šl 

Zadnji svetnikov stavek jo je vzne 
. Nenadoma se je obrnila proti njemu . 
Posebnih znakov ne poznam, e 
rekel grof. 
Grofica je dostavila nervozno in g asno : 

Zapestnica ni vendar nič' posebnega. Ce bi bila vedela, da bom imela zaradi 
nje toliko prerekanj, bi sploh ne bila prosila barona, naj mi je preskrbi . 

Ne zamerite. Moja dolŽnost je, da se 
ravnam točno po predpisih . Postopati ne 
smem drugače, pa če bi bil tudi tuinta m 
nadležen. Sicer pa mi opis zadostuje. Tu 

j.e zapestnica. 
Grof je odšel v sosednjo soho. 

— Prosim še', samo, je pričel znov a 
svetnik, podpišite prej emnl list. 
Špij,onovtt usoda. 7 


Položil je na mizo list potiskaneg a 
pop-Ivja In grofica se je nanj naglo po 

Koren se je poslovil . 
Na stopnicah ga je rat poklical a 
služkinja. 

— Grofica prosi, če bi se za trenotek 
' vrnili-
Svetnik je šel v sobo, kjer se je mudil prej. 
Grofica di Camponegro je sedela za 
mizo in držala v roki zapestnico. 

Gospo, je dejala in glas se ji je 

n'ekoliko tresel', zapestnica 'ni moja lastn i 

na. Dam vam jo nazaj, da jo izročite pravi 

lastnici. 

Grofica je ves čas povešala oči 

Policijski svetnik ni vedel takoj, k aj 
bi odgovoril . 

-a j se je zgodilo ? 
Ozrl se je okoli sebe, toda opazil ni 
ničesar nenavadnega. 

Nato se je obrnil h grofici in izpregovoril prijazno : 

— Oprostite mi, pred par minutam i 
sta vi in vaš soprog prepoznala, da je zapestnica vaša. Ravnotako ste izjavili tudi 
baronu Fonu. 

259 

Grofica se je razburila. Vstala je, skr

čila prste v pesti in njene velike oči s o 
se zasvetile. 

Mislim, da zadostuje, če vam rečem, da zapestnica ni moja. Ali si naj prilastim tujo stvar? Motila sem Še. Zapestnica je zelo podobna moji, toda moja ni . 

Svetnik je odšel brez besede . 

Globoko zamišljen je stopal .proti svoj i 
pisarni. Izpraševal se je v mislih: Kaj je na 
potilo grofico, da se je lagala in naenkra t 
trdila, da ni zapestnica njena. Prej pa jo 
je nosila ponoči in podnevi. 

Tistih par minut, ko je bila sama v 
sobi, se je nenadoma odločila za neresnično 
trditev. Kaj se je zgodilo v njeni duši ? 
Bila je bleda, prepadena in nalahko se j e 
tresla. 

Koren je v svoji pisarni zopet ogledoval zapestnico. Ko je odprl privesek, je 
opazil, da manjka na sliki mala šipa . 

Zamišljen je strmel preko aktov in 
zagledal naenkrat med njimi malo šipo . 

Saprament, da je to pozabil! Gotovo 
ni dejal šipe na sličico v naglici, ko je 
govoril z drjern Martiničem . 

Zdaj je bilo vse jasno . 

Grofica je takoj pogledala sličico, i n 
ko je videla, da manjka šipa, ukazala 

17* 


poklicati Korena nazaj . Spoznala je, da so 
opazili drugi njeno skrivnost in zaslutila j e 
nevarnost, ki ji je pretila. Izbrala je tudi 
tako jec1ino rešilno pot : Tajila je, da bi bil a 
zapestnica njena . 

Stvar je bila težavna. Kako ji naj 
zdaj dokaže policija, da je zapestnica nje 
na? Kako naj dalje dokaže, da jo je on a 
izgubila? Prvl hip je mislila tudi baronica 
Sternbergova, da drži v roli svojo zapestniqp. Enako se more -motiti tudi grofica. Ce je tako, potem pa policija zopet 
ne hodi po pravi poti in ne doseže cilja . 

Meta je prejela zapestnico in sličico 
iz Turina. Poslal ji je oboje brat. Torej ob 
času, ko se je vršila tista strastna in divj a 
ljubezenska zgodba. Ali je grofičina zapestnica iz ravno istega časa ? 

Da bi se izognil zmotam, je naročil 
Marti-niču, naj potrebno poizve. Dognali 
so, da zapestnica ni stara, temveč iz novejše dobe. Izdelana pa je po . vzorcu. sličnih beneških starin. 

Ta zapestnica je postala zdaj v celi 
zadevi najvažnejša. Zato se je peljal ž njo 
dr. Marti'nič v Bologno, kjer je bila izdelana. 

V Bologni je prosil tamošnjo policijo , 
naj mu pomaga . Tako ga je peljal tamo§nji 


26 

policijski uradnik k ravnatelju tovarne i n 
ga predstavil. Kraj, kjer je bila zapestnica 
izdelana, in tovarna sta bila utisn jena . v 
notranjo stran zapestnice. 

Ravnatelj je potrdil, da je zapestnica 
izdelana v njegovi tovarni . Dognal j e, da 
je bilo izdelanih leta 1900 šest takih zapestnic. Dve je poslala tovarna zlatarj u 
Bianchiju v Turin. 

Dr. Martinič se je peljal v Turin . 

Zlatar Bianchi je imel k sreči knjige 
dobro urejene. Po dolgem iskanju je našel,
kar je želel dr. Martinié vedeti. 

V knjigi. je bilo zapisano : Kupec : Nad

poročnik Giorgio Castellmari. Zraven je 
bila opazka : Eno zapestnico je oddati 
zvečer gospodični Mari Cincinatl, cirkus . 

Nato se je vrnil dr. Martinié na Dunaj. S postaje se je peljal naravnost v 
urad. 

Policijski svetnik ga je sprejel takoj . 
Rekel je : 

— Hvala rogu, da ste prišli . Radi zapestnice smo imeli že sitnosti . Neka. dama 
je prišla že dvakrat po zapestnico, češ d a 
je njena. Odpravljali so jo z vsemi mogočimi izgovori. Danes je izjavila, da se 
pojile jutri pritožit k predsedniku, če ne 
dobi zapestnice. 


Dr . Martinič je sporočil, kaj je na svojem potovanju opravil. 

— Zdaj smo torej spet pri Mari Cincinnati. Castellmari je daroval zapestnico 
lepi artistinjL Kako je prišla do zapestnice 
grofica di Camponegro , to je treba pa 
dognati. 
* 
* 
Drugo dopoldne je obiskal policijske 
ga svetnika baron Fon. 

— Kaj poveste novega? je vprašal 
prijazno Koren . . 
— Včeraj sem obiskal grofico v njen i 
loži v gledišču Bila je jako dobro razpoložena, pritoževala pa se je nad pedantstvom policije. Nato mi je veselo pripovedovala, da se je našla zapestnica v hotelu. 
res? je vprašal nenadno Koren. 

— Potrpite malo, prosim. Šel sem takoj v hotel. Vprašal sem povsod, toda 
živa duša ni vedela ničesar o najdeni zapestnici. Niti tega ni nihče vedel, da j e 
izgubljena 'neka zapestnica. Grofica si je 
torej celo zgodbo izmislila . 

— Zato rnora imen pač povod, ali ne ? 
je pripomnil svetnih. Ce gre za nevažno 
in navad-no stvar, ne poiskuša vendar nihče varati. 

Vstopil je detektiv in javil. da prosijo 
v najdenišnici; naj -pride gospod svetnik 
nemudoma dol . 

— Vidite to je drugi poiskus, je rekel 
Koren in vstal . Sicer pa pojdite z mano ! 
Priti pa ne smeva obenem 
Mlado 'damo, ki je čarala, je sprejel policijski svetnik zelo neprijazno . 
Bila je visoka, elegantna, vitka, Imela je 
temne oči in bogate rdečeplave lase . 

Svetnik jo je ostro motril, toda zdel o 
se je, da ona tega ne opaža. 

— Ne razumern, kaj , -naj to pomeni, 
je vzkliknila jezno. Zdaj ste ie tretjič tukaj. Ali bom že dobila enkrat sv* zapestnico, ali ne. 
— Takoj, milostiva gospa. Založena 
je bila v skladišču in danes zjutraj srno jo 
našli. Po vašem opisu bo prava. 

Policijski svetnik je dal neznani dam i 
zapestnico. 

— Da, prava je ! 
Hotela jo je prijeti, toda Koren je umaknil mko 

— Pardon. C e je ta zapestnica vaša 
last, potem jo morate tudi natančno , poznati . mi morate navesti kaj značilnega 

— Gotovo. V zapestnici je slika mla
dega laškega častnika. 


-To zadostuje je rekel policijski 
svetnik. Vidim, da je zapestnica res vaša . 
Gospod Kornáj, uredite, kar je treba, i n 
izročite potem gospe zapestnic o 

S temi besedami je izročil Koren zapestnico uradniku, se poklonil dami in odšel. Na hodniku je mignil detektivu. 

gospe, ki pride zdaj ven , 
in doženite, kdo je. 

Sedemnajsto poglavje. 
Pol ure pozneje se je vrnil detektiv 
in povedal, da je sledil dami do Jakopovega trga. Ta-m je sedla v avtomobil in se 
odpeljala. 

— Kateri avto je bil to? je vprašal 
svetnik. 
— Bil rumen in številka njegova 
je A 712. Sofer se piše Gustav Hochstoger, je odgovoril detektiv. 
Policijski svetnik je skočil pokonci . 
Gustv Hochstčger? je vprašal .dr.

-

Martinič. Znan rni je že dolgo. Ali se ni 
pisal tako neki nekdanji naš agent 

— Seveda, je odvrnil Koren. S& to 
! Toda ne, ne! Kako naj bi 13i 
voz v zvezi z umorom . . . 
Svetnik je naglo vstal hodil gor in 
dol po sobi. Dr. Martinic gledal začu


depo za njiKaj je neki prišlo v sefa,

h. 
odkar je slišal številko avtomobila ? 
Koren se je vstavil pred Martiničetn 
in dejal : 

Ah, kaj l Nemara se motim . Prosim, ljubi doktor, potrudite se sav pi

sarno komisarja Strelie'a in -ugotovite, čegav je avtomobil A 712, Potem se tako jzopet vrnite ! 

Komisar je odšel, svetnik pa je naroagentu : 
-vprašajte po telefonu, če je gospod predsednik v pisarni . 
Koren je pričel zopet -šetati po sob 

— Zdaj leži vnovič vse križem n a 
kupu. Mislil sem Že, da je stvar . . . Toda 
ne! Ni mogoče! Menda ima sam vragsvoje kremplje vmes ! 
Dr. Martinie' se je vrnil brez sape . 
Pod pazduho ~e prinesel debelo knjigo , 

— Gospod svetnik, premislite . . . človek ne more verjeti . . Toda tu, poglejte ! 
— Vaše razburjenje mi pove dovolj . 
Torej stvari se vjemajo. Lep-o! Lastn ik 
rumenega avtomobila, ki ga naši' agenti s tako vnemo iščejo in v katerem 
se vozijo po sprehodih morilke, se piš e 
Anton vitez pl. Soolfeld in je naš policijski 
predsednik, gospod doktor. 


Svetnik se je smejal in sedel . 
Dr. Ntartinič je stal še vedno sredi 
sobe in razočaran objemal debelo knjigo 

— Zbudite se, doktor, sedite sem ! 
Lepa zgodba ali ne? Policija, kaj ne, zasleduje avtomobil svojega, predsednika. 
imenitna pokljal Tako je življenje! Bol j 
je iznad:nivo nego najbujnejša domišljija . 
— Toda gospód svetnik, ne razumem 
-Tudi jaz ne, ljubi doktor. Pa nič 
zato. Če človek preveč ve, ga boli ,glava. 
Streznite se, gospod doktor!' Veselite se 
z menoj Policiji se je spet enkrat nekaj posrečilo! Predsednik nas priporoči v odlikovanje, če zve o tem . 

Dr . Martlnič je odprl še enkrat na ko 
lenih debelo knjigo, ki jo je prinesel s se 
boj in pogledal , 

Poleg točnega popisa je stal naslo v 
avtomobilovega lastnika. Zr nota je bila 
izključena. 

Komisar je položil knjigo na pisalno 
mizo, ségel v žep po robec in sl obrisal 

potno čelo. 

Svojih misli ni mogel zbrati . 

— .Kaj bomo pa zdaj napravili j e 
vprašal svetnika. 

— Uradovati, doktor! Uradovati, to j e 
prava beseda. Pustili bomo, da ,se stvar 
sama razvija. Ljudem bomo preskrbeli 
kratkočasno snov za klepetanje . Udejstvili 
bomo najboljši domislek za burko. Premislite, prosim. Potidja, ki zalezuje lastne 
ga predsednika : e se to objavi, se bo 
krohotala vsa Evroa . Gotovo dobimo naj 
višja odlikovanja ! 

— Ne, gospod svetnik, jaz mislim popolnoma resno. Steni se je vendar vsa 
stvar predrugačila . 

Verjamem . 
Kaj naj storimo ? 
-Na to še ne morem odgovoriti. 
Prej se moram pomeniti s predsednikom . 

Dokler ga ne slišim, ne morem ničesar 
ukreniti. 

Vstopil je agent in javil, da je predsednik v pisarni,. 

--Počakajte me tukaj. Grem k predsedniku. V pol ure boste vedeli, kaj nam 
je dalje storiti. 

** 

* 

Predsednik je stanoval v poslppju polidjskega ravnateljstva . Razpolagal je s celim levim krilom drugega nadstropja . 


Pl . Soolfeld je ravno drugič zajutrkoval, ko mu je javil sluga šefa varnostneg a 
biroja. 

Predsednik je rekel, naj pelje slug a 
šefa vvpisarno . Prižgal si je smodko i n 

šel počasi še sam tja . 

-Dober dan, ljubi prijatelj, je nat o 
ljubeznivo pozdravil. Kaj mi boste dobroga povedali ? 

-Umor na Dorotejini cesti . 
-Torej stvar se je najbrže zasukal a 
v drugo smer. 
-Da, gospod predsednik . 
Razložite mi Izvolite smodko .

-

Predsednik je ponudil smodko in 
vprasnil žveplenko . 
-Tako! Ce človek kadi, laglje pripoveduje 

Predsednik je sedel in prekrižal nogi . 
Spominjate se, da je zašla cela za

-

deva vsled izjave baronice Sternberg v 
nov štadij . 
-Zvedeli smo, kdo je bil umorjen,

poučili se pa tudi, da smo sumili glede u-
mora napačno osebo Zdaj se je pa pripetilo to-le: Izgubila se je zapestnica. Na 
tej zapestnici visi medaljonček in v medaljončku tiči sličica tistega, ki je bil umorje n 
na Dorotejini cesti. 


2(59 

-Da, da. To mi je vse že znano . 
-- Ponovil sem zato, da bo slika jasnejša. Najdeno zapestnico smo oddali . 
Komu ?

-

Neki dami, ki jo je izgubila, in

-

-Kdo pa je ta dama? je vprašal 
predsednik. 

-To izvemo kmalu . Dognali smo, 
da se je poslužila ta dama avtomobila, katerega številka je predobro znana 

Potem vendar ni nobene težave

-

več. Poglejte v knjigo, čegav je avtomobil. Damo najdete potem kmalu . 

-Sem napravil tako. Zato sem tudi 
prišel sem . 

No, čegav je voz ? je vprašal pl. 

-

Soolfeld . 

Vaš, gospod predsednik .

-

Policijski predsednik se je zganil. Cudno je pogledal svetnika in vprašal : 

— Ali sem vas prav razumel? Rekl i 
ste, da je avtomobil moj. 
Vaš. Ima številko A 712. Sofer j e 

-

Gustav Hochst~ger, prej detektiv . 
Policijski predsednik je položil roko 

na čelo. 

In to se je temeljito dognalo ?

-

Zmota je popolnoma izključena .

-


Da — toda recite rni, kdaj pa s e 
.e to dognalo . 

— Pred dvema arama. 
— Pred dvema urama se je peljala v 
mojem avtomobilu dama, ki je na _sumu , 
da je v zvezi v umororn . 
Policijski svetnik je pokimal. 
Predsednik je položil spet roko na 

čelo in dejal : 

-Ne vem, ali naj se sme jam ali vznemirjam. Vsa stvar je vendar preneumna ! 
Sicer bova pa takoj videla . 
Gospod pl. Soolfelcl je pozvonil in -) 
sluga e prišel. 

— Ali je gospa doma 
— Peljala se je ven .
Z avtomobilom ?
— Da, gospod predsednik .
Kdaj se je odpeljala ?
— Okoli poldesete ure . 
— Kadar se vrne šofer, naj pride takoi k meni. 
Prosim, gospod predsednik.
Sluga je odšel.


— Hm. Ali se vozi Hochstoger kar na 
svojo roko okoli? On je sicer jako zanesljiv in dostojen. 

— Oprostite, gospod predsednik, j e 
dejal policijski svetnik. Vse kaže, da je 

71 

úmorila Strebingerja dama iz najboljše rod-
bine? Ali se vozi z vašim avtomobilom le 
vaša gospa ? 

Ali ga ne da. včasih na razpolago kateri izmed prijateljic ? 

— Vi hočete reči, če prav razu nem, 
da - - - je dejal naenkrat strogo predsednik. 
-Oprostite, gospod predsednik, prosim vas, ne razumite me krivo! Saj gre 
vendar za damo iz tistih krogov, s kate

rimi vaša gospa soproga, občuje. Mogoče 
bi bilo. 

Predsednik ni pustil, da hi dokonča l 
svetnik stavek. Kot kriminalist je uvide l 
položaj svojega uradnika, ki ga je silil a 
dolžnost, da je vpošteval vse okolnosti . 
Kar na kratko pa tudi ni mogel zavrnit i 
svetnikovega domnevanja . 

Skrajno nerodno mu je No, da j e 
zašla v kriminalno zadevo njegova obitelj. 
Odgovoril je pa vseeno prijazno . 

-Le ne opravičujte se, dragi prijatelj. Razumem : misliti morate pač, na vse . 
Na vašem mestu bi postopal sam enako . 
Sicer pa mislim, da' se bo dala stvar o b 
kratkern pojasniti . 

Gospod 131. Soolfeld si je prižgal drug o 
srnodko ter nadaljeval : 


— Gospa, ki jo smatrate za morilkb 
in ki so jo videli, kakor pravite, peljati se 
v mojem avtomobilu, ima najbrž dovol j 
vzroka zato, da vara javnost in policijo. 
Poslužuje se svojega rumenega avtomobila ,
na katerem ima napačno številko. Da je 
izbrala barvo mojega avtomobila in mojo 
številko, je kaj verjetno. To ji nudi na 
prvi hip precej varnosti. Mislim, da je vse' 
skupaj posrečena zvijača . 

Prvi trenotek sem mislil tudi jaz 
ravnotako. Ko sem pa izvedel za ime šo

ferja, je bila stvar drugačna _ . in . . 

— Te stvari so si pač blizu. Poizvedela je, kako se piše moj šofer. Zdaj se 
imenuje tako pa še njen goljuf. 
— Gotovo, gospod predsednik . Popis 
njenega šoferja pa se popolnoma strinja z 
vašim šoferjem . Kako to razlagate ? 
— Za božjo voljo, popis! Ce človek 
trenotek koga gleda! Saj veste najbolje 
sami, koliko so vredni taki popisi . 
Gospod 1)1. Soolfeld je ponudil policij

skemu svetniku roko in ga spremil do vrat.

** 

* 

— a, da, le strmite, ljubi doktor. 
Tako je, 'kakor vam pravim . Rumen in 
vražji avtomobil je last našega predsednika , 
se rekel Koren doktorju Martinieu . 

273 

aj pa pravi na.to? 

— Nič pravzaprav. Ne vem ničesar, 
kar je umevno. Mil moramo pa zdaj dobro 
paziti. sicer napravimo neumnost, da nikoli 
tega. Plavolasa gospa, katero iščemo, je'. 
gotovo prijateljica' predsednikove -ene. 
Mogoče je soproga sama kako zapleten a 
kaj pa vemo! Postopati je treba torej 
skrajno previdno Bog ne daj škandala ! 

Predsednik bi vam česa takega nikoli n e 
odpustil . teni ozira ga dobro poznam. 

Svetnik je utihnil in gledal v tla . 

— Veste, kaj mi je prišlo na misel ? 
Morda pojasni ta rumeni avtomobil, zakaj 
so vedno in vedno od nas zahtevali, naj 
postopamo skrajno diskretno. Bog ve, 
kakšen veter veje in odkod. Morda je 
kdo vplival na predsednika. No, zdaj sm o 
zašli v prave zmede l 
Vstopil je agent in javil, da želi pL 
Soolfeld takoj govoriti s svetnikom . 

Gospod pi. Soolfeld je sprejel Korena 
v svoji prostorni pisarni, ki ima tri okn a 
na ulico . Bil je nervozen . 

— Torej gre res za moj avtomobil ,
e pričel. 

-Res,? 
Predsednik je grizel spodnjo ustnico 
in odgovoril : 

Špijonova usoda 18 


— Da. Moja žena ga je posodila 
zjutraj svoji sestri, gospe profesorja Trtnika. 
— Kaj naj storimo? je vprašal svetnik , 
— Po mojem mnenju trebi gospo 
profesorja Trtnika vprašati, kaj namerava 
z zapestnico. — Ali — ali nemara mislite, 
da je — zapestnica *na last. 
Ne, gospod predsednik .
Potem naj gospa pove, zakaj se


mesa v zadevo, ki ji ni nič m-ar. Bože . . 
zenske! Dr. Martinič naj torej takoj obišče 
gospo in ji razloži resnost položaja. Izroči 
ji naj moj pozdrav . Mislim, da bo to učinkovalo. Ko doktor ž njo opravi, me takojobvestite, kaj je dognal . 

— Dobro, gospod predsednik. Razume 
sem prav. Dr. Martinič naj gospo Trtnikovo 
obišče, se skliče na vas in jo zasliši . 
— Da, zasliši! Naravno je, da obzirno . 
Pa to ne zaradi mene . Zakrivila ni vendar 
ničesar. Morda se pa le motimo, *konča l 
predsednik. 

osemnajsto poglavje. 

Koren je poklical Martinica in ga obvestil, kakor je bilo treba. 

-Trtnik? Je vprašal kolnisar. Saj še 
ni dolgo, kar sem bil tam. Ze vem, kje 


stanuje. Trtnik je tisti, l narn je dal prvo 
sled. Dal sem mu mikroskopično preiskati 
lase, ki sem jih našel v prahu . Rekel je,
da so pobarvani s tekočino ,,Fleur d' or'. 

Policijski svetnik je prijazno prikimal . 

Doktor, obiščite damo takoj in 
glejte, da kaj doženete . Naravno seveda 
diskrecija ! 

Dr. .artinič se je peljal takoj . Služkinjo je vprašal, če je gospa doma. 

Deklič se je vrnil In rekel, da najgospod 'vstopi. 

Mlada gospa. se je bližala ljubeznivo 
in naravno. 

— Oprostite, milostljiva gospa, prišel 
sem radi zapestnice, ki ste jo vzeli danes 
pri policiji, je pričel dr . Martinič. Eno uro 
za vami se je spet javila neka dama, ki 
tudi trdi, da je zapestnica njena. Zato vas 
moram prositi, da mi izročite za neka jčasa zlatnino. Določiti moram, ali so podatki te dame, ki se je javila za varni,
resnični ali ne. 

Gospa doktorja Trtnika je bila v zadregi. 

— Zapestnice nimarn tukaj, je odgovori'la. Dala sem jo zlatarju. Prosim, oglasite se,, morda čez par dni. 
18. 

6


-DovolHe, milostiva, mi poveste 
,naslov zlatarjev. Treba je, da si zlatnin o 
le dobro ogledam . 

Gospa je bila v še večji zadregi . 

a . . . vidite . . naslova pa ne vem. 
Da bi jo popolnoma ugnal, je vprašal 
komisar : 

— Kakšno znamko ali kak listek ste 
pa gotovo prejeli . Tam najdemo zlatarje v 
naslov. 
— Znamko, listek? Ne, ničesar mi ni 
dal. Rekel je, da take zapestnice ni mogoče zamenjati . 
— Potem mi ne preostaja drugega 
kakor to, da pošljem dotično darno k vam . 

— Ah, prosim, ni treba, je prosil a 
profesorica. Prosim, če bi rriogoče prišli 
pojutranjem, takrat boste lahko -naglo vs e 
uredili . 
• Dr. Martinie' je šel Trtnikovo de
avnico. 
' Zelo hvaležen bi vam bil, gospod 

1-o-f"esor, če bi mogel govoriti z vami par 
besedi. 
Učenjak je ponudil komisarju stol pred 
veliko mizo. 

— Prišel sem k vam, je pričel dr. 
Martinié, v neki nenavadno važni zadevi, 
ki se tiče tudi vas. 

— Radoveden sem, gospod korrrisar . 
Razložite, prosim. 
— Prosim, odpustite mi in ne mislite 
o meni, da nisem diskreten človek. Gre 
pa za vašo gospo soprogo. 
Profesor se ni prav nič presenetil . Videlo pa se mu je, da česa važnega ravn o 
ne pričakuje. 

— Zaradi zapestnice, kaj ne, gospod 
doktor? je pripomnil nejevoljno. Naravno 
saj ser si takoj mislil. Ali ne veste vi 
to; da ženske ne odnehajo, če si vtepejo 
kaj v glavo? Soprogo sem svaril. Dejal 
sem ji: videla boš, da boš imela sitnost' 

— No, no, tako hudo ravno ni, je 
miril komisar dobrohotno. Dobro pa je za 
vašo gospo soprogo, ker vidim, da ste, 
gospod profesor, o zadevi že poučeni'. Pojasnili mi boste par stvari in vse bo v 
redu. 

— Kar vprašajte. 
— Najprej mi povejte, ali je zapestnica last vaše gospe soproge 
— Ne! Saj zato se ravno jezim . Nobenega opravka nima žejo . Vsled same 
uslužnosti si je naprtila te neprijetnosti . 
— Oprostite, gospod profesor, kako 
pa je potem to, da je šla vaša gospa na 
policijo in vzela zapestnico ki ni njena? 

278 

— Pri živih in mrtvih jo je prosila za 
to neka prijateljica. 

— Mislite, kaj ne, grofico di Camponegro. 
— Ce vam le to že znano, potem je 
prav. Ta je tista. Prosim vas, moji žen i 
me pa ne ,izdajte ! 
— Gospod profesor, vi veste gotovo 
še več. Zakaj se je vaša gospa odločila, 
da je šla v zadevi grofice na policijo ? 

— To ni tako čudno, kakor izgleda,
je menil profesor. Grofica in moja žena se 
poznata že iz otroških časov . Z rastli ste 
v isti hiši, stariši so bili sosedje, in v Italiji, kjer se živi le tako rekoč" le na' ulici . 
V Italiji? ga je prekinil dr. Marti

nič. Vaša gospa je torej Italijanka ? 

— Da, iz Neaplja je doma. 
— Pardon, dovolite, da vas še enkrat 
prekinem . Nekaj se namreč ne strinja . 
Grofica di Camponegro je vendar Americanka.. Kolikor vem, se je pisal njen oče 
Gibson in je bil bogat človek v Chicagu. 

— Ah, kaj še! Rojena je v Neaplju, 
Gibson jo je pozneje vzel za svojo in za

to mislijo ljudje, da je Američanka .a 
žena, ki je preprostega rodu, je tekala z 
njo po neapoljskih ulicah, ko sta bili š e 
majhni deklici. Odtod tako prijateljstvo. n 


če si prav v marsičem nasprotujeta, tecita 
le radi skupaj. Po pravici povedano, meni 
to prijateljstvo ni ravno všeč. Bogata dama in skromna profesorjeva soproga., to 
ne sodi skupaj. In še to je, da in-ia Violeta burno mladost. Končno , pa presedim 
tri četrt dneva v svoji delavnici in rad 
privoščim svoji Ženi, da si preganja tak o 
ali tako dolgčas. 

Profesor je utihnil . 

Dr. Martinič ga je spomnil: 

— Hoteli ste govoriti o zapestnici. 
Da zašel sem. Pred tremi ali , 
dnevi me je soproga vprašala: „Kaj mo

ram storiti, če kaj izgubim in hočem isto 
dobiti pri policiji " Vprašal sem jo, če je 
kaj izgubila. „Ne jaz, nego Violeta. Obija 
bila sem ji., da pojdem po zgubljeno reč 
na policijo.” Nato mi „pripovedovala kako 
razburjena je prišla ravnokar grofica k nj i 
'n da jo je za božjo voljo prosila, naj gre 
iskat na policijo njeno zapestnico . Rekla 
je, da nima ona, moja Žena, niti poj m 

kakšno uslugo ji s tem stori . Grofica je po

pisala nato točno zapestnico. Zeni sem 
dejal, da ne ravna pravilno, če gre na policijo. Pretil sem ji tudi s posledicami, 'k i 
niso izključene, ali obveljala je njena. Zaradi zapestnice je šla trikrat na policijo. 


—• 

morda veste„ gospod profesor, 
kje je zdaj zapestnica ? Vaša gospa mi j e 
rekla, da jo je nesla k zlatarju . 

— No, lepa teč! Zdaj se zapleta še 
v laži. To namreč ni res. Izgovorila se je,
ker noče izdati prijateljice. Grofici sem 
vendar sam telefoniral, da jo zapestnica 
čaka. Predno sem šel v delavnico, je prišl a 
Violeta po zapestnico. 
— Ali niste soproge vprašali, zakaj n i 
sla grofica sama po zapestnico ? 
-- Seveda sem jo . 
In kaj je rekla vaša gospa ? 

— Pristne ženske zgodbe! je mrmraj e 
zamahnil profesor. Stare ljubezenske stvari . 
Ce -nima 'enska skrivnosti, ni zdrava. 
Grofica zaradi soproga ne mara, da b i 
zašlo njeno ime v kako zvezo z zapestnico. V medaljonu je namreč slika njenega 
nekdanjega zaročenca, mladega laškega 

častnika, o katerem grof niti ne sanja, d a 
je sploh na svetu. 

— Torej, gospod profesor, vi ste m i 
kot mož porok, da je zapestnica res v rokah prave lastnice. 
Porok morem biti. Bil sem pr ca,

-

ko je izročila moja žena grofici zapestnico . 
Komisar je vstal in dejal : 

— To sem moral dognati. 

28 1 

Profesor je spremil komisarja . Ustavil 
se je tik vrat in prosil : 

— Kaj ne, gospod komisar, s tem je 
ta stvar opravljena. Moja žena in jaz 
vendar ne bova imela neprilik. 
— Gotovo ne, gospod profesor . Mije 
delo je bilo končano v trenotku, ko st e 
zagotovili, da ima zapestnico res prava 
lastnica, grofica di Camponegro . 

Devetnajsto poglavje. 

Odkar je bila pri baronici Sternberg 
na. obisku njena lepa mlada sestra, je 
bil baron Fon vsakdan ji gost. V družbi 
živahne deklice so mu minevale najlepš e 
ure življenja. Sanjala sta o prelépi bodo & 
nosti, kakor delajo to vsi zaljubljeni ljudje.

Fon se je bil Že tako udomačil, da je 
ostajal pri kosilih in. večerjah, ne da bi ga 
bil prej kdo povabil . Preživel je večer za 
večerom v družbi ljubeznivih sester. 

Mladi baron se je v milo in izobražen o 

gospodično pošteno zaljubil . Njegova na 
gorkejša želja je bila, smukniti čirnprej v 
jarem svetega zakona. Mislil je, da bo 
užival na njeni strani vso srečo, s katero 
more koga oNagodariti svet . 

Vse skupaj pa so bile za enkrat sam e 
sanje. Kaj pa bi mogel nuditi bogati in 


razvajeni hčeri beneškega pratrictja? Tudi 
ni bilo gotovo, da bi se zavzel zanj njen 
oče, ki Avstriji ni bil ravno naklonjen . A 
pri vse-m tem je bil nad vse srečen, ke r 
mu je reklo srce, da ga lepa Lahinja l e 
nekoliko uvažu je . 

Kadar sta se sešla, so njene velike 

oči kar zaplamtete, in kadar ji je stisni l 
roko; j je vselej nalahko zardela . In čeprav 
nista še sama o tem govorila, je venda r 
sodil vsak, ki jih je videl skupaj, da st a 
pristni ljubezenski parček. 

Meta je imela dovolj posla s svojim i 
lastnimi ljubezenskimi zadevami, vendar n i 
prezrla, kaj cvete med sestro in Fonom. 

Fon se ji je s svojo odkritostjo p 
kupil, imela ga je rada kakor brata vedela je, da najde sestra v njem res primernega soproga.. Zato je sama izprosil a 

očeta, da je smela barija k njej . 

Preprijetni so bili večeri, ki so jih 
preživeli Meta, njen ženin stotnik Fernkorn ,
Marija in baron... Fon_ Najprej so se _zabavali skupaj, pozneje sta se pa parčka ločila, ker se je nakopičilo vedno toliko 
srčnih vprašanj, da ni bilo mogoče molčati . 

Nekega večera so spet večerjali v 
hotelu. Gospoda sta spre-mila dami in se 
nato vračala sama proti domu. 


— Gre§ še kam je vprašal stotnik. 
Fon je prikimal . 
— Dr. Martinič'u sem obljubil, da pridem v kavarno. 
— Imaš še vedno dosti posla pri po: 
naj kaj ? 
— Več kakor kdaj koli . 
Ali je v znani aferi kaj novega ? 
Ravno to izvem. Dr. Marti-nič' je 
imel danes važne posle. Morda je že vse 
jasno. 

Cas bi Že bil! je mrmral stotnik .

-

— Res je, je vzdihnil baron in se 
spomnil, kaj je obljubil Mariji. Morilca 
njenega, brata najde za vsako ceno . 
— Skoda, da si zaposlen . Za nocojšnji 
večer sera vzel ložo v gledišču ., 

— Ce si zadovoljen, povabim komi
sarja. 
Prosim. 

Iz gledišča telefoniral Fon v kavarno 
dr. Martiniču in ga povabil. 

Pol ure pozneje je prišel komisar z 
agentom . Nekaj mu je zašepetal in ga 
nato pustil samega. 

— Veste, česa sem vas mislil prositi , 
gospod baron ? je vprašal dr . Martinič in 
sam odgovoril : Da izvolili z mano v 
gledišče. 

— No, potem je ravno prav . Zakaj 
pa ste hoteli v gledišče ? 

— Dama z zapestnico je nocoj tukaj . 
Prositi sem vas hotel, da bi mi jo pokazal i 
in me tudi predstavili, če bo količkaj pri 
like. 

— Oprostite, ne razumem vas . Koga 
mislite? 
— A tako. Vi še ničesar ne' veste . 
Mislim grofico di Camponegro. 
Stotnika in Fona je pretreslo . 

— V gledišču je nocoj je vprašal 
baron. 
- Agent mi je tako javil. 

Fon je dvignil kukalo in iskal po 
ložah. 

V drugi loži od odra je opazil lep o 
grofico in njenega moža. 

— Tam sedi.
Dr . Martinič je vzel kukalo.
— Pikantna gospa! Ali me boste pred. 
stavili? 
— Gotovo.
In kdaj ?
— Med odmorom . 
Po prvem dejanju je grofica vstala in 
odšla. Fon je to opazil in rekel naglo d 

Martiniču 

– Poidimo 

Vsi trije so šli po hodniku mimo lož, 
kakor bi šetali. 

Pri prvi okrogli rnizici, ki je stala tik 
odprtih vrat bifeja, sta sedela grofica in 
njen mož. 

Fon je pozdravil in predstavil oba 
prijatelja. 
Grofica ni bila tako trdna kakor sicer. 
Videlo se ji je, da je trudna, skoro bolna . 

Z očmi je švigala nemirno sem in tja 
in bela šminka ni mogla zakriti temnih 
kolobarjev in mrzličnih rdečih lis, ki so 
ležale na njenih licih. Zaporedoma je izpila dva kozarca '-ampanjca. Govorila je 
prisiljeno. 

Grof je povabil gospode, naj prisedejo. 
Ugodili so mu takoj. Razgrel ga je šampanjec in razgovoril se je, kar ni bila njgova navada. 

Govoril je o gledišču, o lepih igralkah,

o nočnem življenju, o francoskem §am 
panjcu In posebno je hvalil tistega, katerega je imel pred sabo. Videlo se je, da 
se mu res prilega. Vsak hip je bila čaša 
prazna. 

Stotnik Fernkorn in baron Fon sta ga 
izpraševala o tem in onern, s tem pa daala priliko dr . Martinlču, da je mogel ne

moteno govoriti z grofico. 


Naenkrat je grof utihn i l 

Gledal je začuden soprogo, ki se j e 
zastrmela v neznanega gospoda, stoječega 
v kotu bifeja in zročega vanjo . 

Kaj pa je? jo je vprašal grof. 
Grofica se je zdrznila. Z roko je po

tegnila preko čela in oči in dejala : 

— Ni mi dobro. Pojdiva domov . Takoj l 
Ne da bi čakala odgovora, je vstal a 
in šla v ložo po plašč . 

Fon je hitel zanjo in jo uljudno ogrnil. 

Dr. Martinič, ki je gospo natančno 
opazoval, ni prezrl njene nenadne izpremembe 

Gledala je brez zanimanja po ljudeh, 
dokler ni opazila, da jo motri mlad in eleganten tujec. 

Takoj je nenavadno pobledela . 

Njene oči_ so bile kakor priklenjen e 
na tujca, ki se je takoj premaknil, ko j e 
videl, da gre grofica proti loži . 

Ali si že plačal? je sna moža. 

Grof jo je nevoljno pogledal . 

Ostani vendar še malo! ji je rekel. 
Pogledala ga je osorno Mahnila je s 

pahljačo in odgovorila : 

— Ne, domov moram ! Ce hočeš, lahko 
ostaneš ! Baron Fon bo gotovo tako ljubezniv, da me spremi do voza. 

Gotovo, grofica . Ali dovolite 

Fon ji je ponudil roko . 

Camponegm se je poslavljal od žene . 

Malo bi zares še ostal 

— Kar ostani, je rekla grofica moM,
ki se je delal, kakor da hoče vstati . Baron 
ho gotovo tako prijazen --

Violetae gospodom v naglici poki 
mala, se naglo ()krenila in šla proti g lavnim stopnicam . 

Pred njo je stal naenkrat tujec. Bil 

je mlad in lep moški v črni salonski obleki. 

Roke je prekrižal na prsih in ostro 
motril baronico. 
Pojdimo — skozi druga vrata, je 
mrmrala grofica in pokazala tujcu hrbet. 
Dr. Martinič je vstal in stopil na stran , 
da bi bolje videl, kaj se godi . 

Grofica je izpustila baronovo roko i n 
hitela sama naprej k stranskim vratom . 

Fon je stopal tik za njo. 

Pri steklenih vratih se jozrla. 

Videla je senco moka, ki je padla n a 
motno šipo. 

Kriknila je in stekla po kratkih stopnicah. 

Istočasno so se odprla za njo steklena 
vrata. 


— Ostanite pri meni, čudno slabo m i 
je, je rekla in se obesila z vso tezo na 
baronovo roko. 
— Samo voznika poklicem 
— Ne, ne ostavite me same ! 
Fon je pomignil vratarju "in mu na
roeil,naj pripelje voznik grofičin voz . 
Cakala sta par minut in ves čas se je 
oklepala grofica krčevito baronove roke. 
Strmela je nepremično v tla . 

Naenkrat je stopil pred njo tujec, ki 
jima je sledil, se nalahko poklonil ionu in 
dejal v laškem jeziku : 

— Pardon, toda če se ne motim 
Naprej ni mogel 
Grofica se je zravnata.
V njenih licih ni bilo kapljice krvi.
Prekinila je tujca z razkavim, nepri

jaznim glasom, ne da bi dvignila oči 

— Gotovo se motite, gospod. Ne po
znam vas. 
Zdaj se je vmešal v pomenek še Fon . 

— Oprostite, je dejal, čuti ste, da vas 
gospa ne pozna. Prosim vas torej, ne nadlegujte je več. 
Tujec je nekaj časa molčal. 
Trdno je uprl oči v Violeto . Videlo s e 
je, da čaka njenega odgovora . 
Ker je molčala, je vljudno dejal : 


-289 

--Ne mls xm nad egovati . Oprostite, 
prosim, ker sem moti14 
Tujec-se je poklonil spet samo Fonu, 

se nekoliko oddaljil in čakal, da stopi grofica v voz. 

Baron je šel nazaj v gledige in takoj

v pritličju mu le zastavil tujec pot . 

-Cartelane, se je predstavil . 
-Fon, je odvrnil peron in e poklonil 
. Oprostite mi, prosim še-enkrat, ke r 

sera vas prej motil, je pričel Cartelane v 
nepravilni, a dobro umljivi nemščini. i .idil 
sem, da je dama neka moja stara znanka . 
jako bi mi ustregli, Če bi mi povedali 
njeno ime. 

— Pardon, vaše cenjeno ime se m 
menda prav slišal. Cartelane, kaj ne? 
Morda nadporočnik .Ernest pl, Carte_lane? 

— Da, ali kako to veste? je vprašal 
Italijan začudeno. 

— Ali ste morda vi pisali prd kakim i 
brina jstimi dnevi' baronid Sternberg pismo ,
ti e se vašega prijatelja Castellrnarija.? 

—a. Čudi'm se, da naletim v tujin i 
takoj na gospoda, ki pozna celo oje 
pisemske tajnosti . 
— Povejte rajši gospodu, kip je t a 
Špqonova usoda g 


dama! je prekinil pogovor dr. Martini, k' 
e prišel po stopnicah . 

— Fon je gospoda predstavil in nadaljeval. 
J— Ne morete si misliti, kako me ve 
seli, da sem se z vatni seznanil . Povedati 
vam tnorárn, da bi mi vsi to gospo radi 
podrobneje poznali . 

— Rad sem na razpolago. Poznam jo 
predobro . 
— Ali je oná morda Američanka, 
jena Gibson . 
— Neki bogata§ tega imena jo je pre d 
nekaj leti adoptiral . Dama je v Italiji in je 
bila svoj čas umetna jaiialka . 

-Potemtakem, je vzkliknil dr . Marc razbttrjeno, je to tista artistlnja , 

katero je občeval Castellrn,ari . 

— Da, ravno tista je. 
— Tako i mamo končno vse riže m 
iskano Maro Cincinnati . 
— Od moje strani je zmota izključena. 
Spoznal senco ob prvem pogledu, je reke l 
Cartelane . 
— Tudi jaz bi lahko takoj prisegel, 
da je prava, je dodal dr. Martinič. Videti 
je bilo treba samo, kako se je prestrašila , 
o je zagledala gospoda Cartelana in kako 

je bezala, ko je videla, da jo gospod opazuje! 
Izpremenila se je pa zelo, se je

-

oglasil spet Cartelane. Posebno lase nosi 
zdaj rdečemodre. Poznal sem jo, ko je 
bila črna, bolj sveža in vitkejša. Seveda 
so pretekla rned tem leta 

-Menite, da je zmota izključena . 
vprašal Fon., 

— Svoj čas sem i' njo preveč občeval , 
da bi se mogel zdaj varati . 
— Torej je to gotovo Mara Cincinnati ? 
— Spoznal bi jo bil, če bi bila postala 
med tem tudi Že-stara gospa. Spomini, k' 
jih imam nanjo, so predivji, da bi jo moge l 
pozabiti. 
— Oprostite, gospod Cartelane, j e 
vprašal dr. Marti nič še enkrat, ali ste res 
popolnoma prepričani, da se ne varate ? 
Vedel N rad zaradi tega, ker j :e vaš odo-ovor nenavadnega pomena . 
Zdi se mi že, zakaj gre. Ponavljam 
§e enkrat, da sem uverjen, da se ne varam. Minilo je sicer med tem več let, iz 
premerila se je zelo, toda - - Sicer pa , 
gospod doktor, sem jo videl v družbi nekega gospoda. Kdo je to ? 

— Njen mož. 
Torej se je le poročila . 


Da, vašega rojaka je poročila . 

Kako se zdaj piše ? 

Camponegro. 

je njen mož grof ? 

Da, grof Ernest 1)1 . Carnponegro . 

— Prosim vas, seznanite rne nji-m . 
Ce se motim, bomo takoj videli . 
— Prosim, pojdimo .
Gospodje so se vrnili v dvorano .
Sredi stopnic se je Fon ustavil in
vprašal dr. Martiniča : 

— Kaj pa če med tem grofica pobegne ? 
— Bodite brez skrbi. Agent se je , 
peljal za njo . 
Dva seto poglavje. 

Stotnik Fernkom in Camponegro sta 
naročila že tretjo steklenko _šampanjca . 
Sedela sta še vedno za isto mizico, pred 
stava pa se je nadaljevala. 

Carnponegro je hlastno pil. Oči so se 
mu svetlikale, bleda in vpadla lica so gorela. Nenaden odhod soproge ga ni spravi l 
v slabo voljo, šampanjec ga je bolj in bol j 
ogreval. Za predstavo se ni več brigal . 
Zabaval se je samo s stotnikom. 

Zadovoljno' se je nasmehljal t d. gospodoma, ki sta se vrnila . 


293 

— Hvala lepa, baron, je rekel Fonu , 
ker ste spremili grofico do voza. 
— Prosim, prosim . 
— Ali ne bodo gospodje sedli k vara 
— Prav radi. Dovolite, da va 
m stavim znanca, gospoda 1)1
. Cartelana. 

— Zelo me veseli . 
Grof je ponudil Cartelanu roko z I 
beznivostjo, ki je kazala, da ni spoznal v 
njem tistega gospoda, pred katerim je be
žala grofica. Nemoteno , je pripovedoval 
dalje, kako zna njegova žena streljati. To, 

kar se vidi po cirkusih in varietejih, ni nič . 

— Morali bi jo videti. S stene sestreli 
muho. 
— Grofica se je morala baviti s stre 
1 ern gotovo Že izza mlada, se je vmeša l 
v pomenek Cartelane. 
— Seveda se je. Te zabave še zdaj 
ni opustila. To se pravi, zadnje mesece , 
odkar ni prav zdrava, strelja manj . Moral 
sem ji urediti posebno strelišče, kjer se 
mudi po navadi par ur na dan . 

— To mora pokati je pripomnil dr . 
Martini& 
— Kaj še! Moja soproga strelja s 
pištolami in puškami 'nekega ameriškega 
sistema. Komprimiran zrak nadomešča. 

smodnik. Slišati ni drugega kakor rahl o 
sikanje. 
Fon in komisar sta se sporazumela z 

očrni . 

— Ali je grofica bolna? je vprašal 
sočutno Cartelane ._ Ko sem prej pred glediščem k njo govoril, se mi ni zdelo d a 
bi bila bolna . 

— A, vi poznate mojo ženo? Pardon , 
ko so mi vas predstavili, sem presliša l 
vaše ime. 
Cartelane. 

— Gotovo ste naleteli na mojo gosp o 
v družbah, 
— Pred leti sem' se seznanil 2' ujo v 
Italiji . Tukaj še nisem imel časti. Se-le 
danes sem se pripeljal . 
Tako --
Ta „tako” je grof jako zategnil . Najbrž ni hotel dalje o tem razpravljati. Fona 

je vprašal, ča misli nocoj še kam iti . 

— Ne, je odgovoril baron. 
— Ce je vam in gospodom drago , 
pijemo lahko še steklenico šampanjca 
se pozabavamo . 
Uro kasneje je grof žarel lica in 
pripovedoval sem in tja . 

— O, gospoda moja! Da bi me videl i 
pred tremi, štirimi leti! Ob šestih, ob sed

mih zjutraj sem hod' spat. Pri žen <ah 

sem imel vražjo srečo! Ali človek se po 
stara . 

— No, no, radi starosti se ne more§ 
pritoževati! (Camponegio se je med .terc 
z vso družbo pobratil.) Se si mož, ki se 
veseli življenja in ima lepo mlado gospo , 
je pripomnil smehljaje Fon . 
— Da, moja žena! Ce se malo spom
nim nazaj, imam naenkrat pred očrni naj

z-virnejše dogodke, ki sem jih zaradi nj e 
preživel. Celo leto sem nekoč prepotoval 
z neko cirkuško družbo in vsa cirkuška 
sodrga je živela na moj račun . 

— Kaj ima opraviti to z tvojo gospo ? 
Seveda ima, če je pa bila tudi on a 
med sodrgo. To so bili časi, ah! 
Cartelane je natočil in trčil z Camponegrom . 

— To sem si prizadeval, je grmel 
Camponegro.. Ni bilo tako, lahko dobiti v 
mrežo to enodnevnico. Sel sem za njo, 
od mesta do' mesta, z dežele v deželo. Prisegel sem ji vsak večer, da jo poročim. — Reci mi, ali nisi rekel preje, da 

o poznaš ? 
— Da, iz Turina, je odvrnil Cartela-ne . 
— Iz Turina ?
Grof *e skušal zbrati misli .

— Da, da, je že mogoče. Bila je tam, 
je pravila. Kaj? To je bilo dekle ! 
In 'e kakšno! Samo zaradi nje j e 

bil vsak večer cirkus poln . 

Grof je bil vinjen in je govoril brez 
po 'sleka naprej. 

— Rad ti verjamem, je nadaljeval. V 
tartzu so se ljudje trgali za prostore, samo da bi jo videli. Ko je nisem pustil ve č 
nastopati, je prišel k meni ravnatelj cirkusa 
me prosil s sklenjenimi rokami, naj ga 

ne uničim Potem' si je zlomila njena prijateljica nogo in moja žena je šla spet v 
manežo na dobrodelno predstavo . Zdaj bi 
bil moral ti videti! Po lepakih je stalo z 
velikimi črkami njeno ime : »Mara Cincinnati". Zjutraj so nalepili lepake, čez tri 
ure je bilo vse razprodano. 

Ime je učinkovalo, kakor bi vrgel n a 
mizo bombo. 

Fon, Martinie' in Cartelane so se spogledali. 

Za hip so vsi molčali . 

Nato je vprašal Fon : 

— Ali se glasi dekliško -ime vaše gospe Cincinnati ? 
— Pravzaprav ne, to je bilo le njeno 
umetniško ime. 

Njeno pravo ime je Violeta Crespo , 

je dejal lahkotno Cartelarie. 

Da to je njeno pravo ime je pritrdil Car,npognero, ali to pripovedujem le 
tako . Ker že vsi veste. Zdaj se glas 
njeno prejšnje ime Gibson, ker jo je Američan Gibson adoptiral . 

Dr. Marti nič je neopažen odšel . 

Camponegro je razlagal na dolgo iri 
široko, kako je videl prvikrat Violeto v 
Rimu, kako se je vanjo takoj zaljubil in 
se vozil potem eno leto od rnesta do mesta za njo . V Parizu ga je še-le uslišala 
in v cerkvi botre Dame sta se poročila . 

— Prej srno pokukali malo v Ameriko, 
je mežikal, no, moja žena je tudi Ameri
čanka (in smejal se brez konca in kraja) , 

da, da, Amerie.'anka iz Chicage in tako ni 
so moji sorodniki nasprotovali poroki . 
Živela sta potem v Rimu, Nizzi, Londonu, Bruslju, Opatiji in tako dalje . 

'Grof je govoril že tako zmedeno, d a 
je bilo težko kaj pravega izvedeti . Sega 
je zaporedoma po kozarcu . 

— Povej mi, je vprašal Cartelane, al i 
ti ni pravila nikoli~ o nekem Castellmariju ? 
Carnponegro je odloži kozarec in ponavi*al 


Caste mari . . Castellmari . sin 
beneškega senatorja . 
jezik se mu je že zelo zapletal . 

— Da, sin beneškega senatorja . 
sem ga predstavil. 
— Da . . da . . . je govorila o njem . . 
še večkrat . . . še trav velikokrat je govorila. 
Pa se ne morem spomniti, kaj mi je 
pripovedovala. Parkrat me je prosila, naj 
poizkusim zvedeti, kje biva. Poizkusil sem , 

ali brez uspeha To mi je bilo, če pove m 
odkrito, všeč. Zena, kaj ne, se zanima z a 
drugega. in človek je lahko ljubosumen . 

umljivo . . Slišal sem samo, da je 

dot čnik izginil. Enkrat so rni tudi rekli, da 
je umrl. 

je res umrl, je pripomnil dr. Mar

nič, ki se je,bil ravnokar vrnil . s pikrim 
povdarkom, Ce se grofica morda še zanjzanima, ji lahko poveš. 

Med tem se je nagnila noč. Ura je 
kazala štiri, gospodje so silili domov. Camponegro bi bil najrajši ostal, toda nihče n i 
hotel ostati ž njim. Zato je previdno vstal 
in šel omahovaje po stopnicah v pritličje. 
Potem je sedel v kočijo in se odpelja l 

Takoj je zaspal in se prebudil šel e 

pred hišo, kjer je izvošček ustavil. 

** 


Le brž 1 Ravnati morarno naglo, je rekel (-dr. Martinič Fonu in ga rinil v kočijo. 

— Marn pa? 
— Kam? Kako morete to vprašati ? 
grofici! S pijanim grofom! Policijski 
svetnik je Že obveščen. Priklical ser ga 
iz spanja po telefonu . Najbrž že čaka . 

Ob teh besedah je odprl dr . Marti'ni č 

vrata in potisnil Fona v voz. 

-Lahko noč, gospodje f 

— Mi ne smemo biti poleg . je vpraa stotnik. 
— Prosim, če hočete, zakaj ne . 
Fernkorn Cartelane sta sedla v 
najbližjo kočijo. Oba voza sta oddrdrala. 

V obliž-ju hiše, kjer je stanoval grof , 
je ukazal dr. .Martinič ustaviti. Počasi i n 
previdno je stopal dalje . 

Začul je žvižg, ki ga je dobro poznal. 
Vzel je Iz žepa drobno piščalko in zapiskal 
še sam. 

,lz mraka poslopij so stopili trije možje. 

— Prav je, da ste prišli, je pozdravil 
policijski svetnik Koren komisarja. Grof 
se je ravnokar vrnil . Grofica še čuje, Pred 
,par minutami sem jo videl pri oknu. 

r. Martinič je predstavil svetniku 
Cartelana in sporočil, kar je zvedel tekom 
noči. 

Ko je končal, je dejal Koren : 

— Torej naprej! Zdaj nam več n e 
uide ! 
Po teh besedah se je obrnil proti hiši . 
Sledili so mu dr. Martinič, Fon in agent. 

* 

Grofica je čakala grofa in ure tega 

čakanja so se ji zdele neskončno dolge . 

Brez miru je hodila po sobah. Vsatih 

deset minut je šla vprašat služkinjo, če se 
je grof že vrnil . 

Srečanje s prijateljem Castellmarijevim, 
s človekom, ki jo je gotovo globoko sovražil, jo je popolnoma prevzelo in do dna 
duše pretreslo. 

Po kaj je prišel sem? Ali je slučajno 
zašel v gledišče? Ali jo je iskal in zasle

doval? Ali kaj sluti ? Kaj je hotel od nje , 
kje j4 je nagovoril ? 
Ce bi bila le zahtevala, da se pelj e 
soprog z njo domov! Toda tla so ji bila 

prevroča . . . Stran, le stran, to je bil a 
mena prva in zadnja misel. Stran od nevarnega človeka ! 

Počasi se je vlekla ura za uro . 

Grofica je stala pri oknu in pritiskal a 
vroče celo ob šipo . 


3O 

Ko-néno je vendar sliŠala ropotanje 
voza. 

Hvala Bogu! Zdaj b vsaj zvedela, 
ali je . . 

Do konca ni izgovorila stavba. alti v 
misliti, 

Sla je proti vratom in kolen'a so se ji 
tresla in šibila. Slišala je slugo, ki je 
spremljal grofa po stopnicah. 

Prišla sta v grofovo spalnico. Grof je 
sedel na divan, kakor bi padel. Sluga .ga 
je .pričel slačiti . 

Grofica je odprla vrata . 

Gledal jo je neurnno začudeno . 

Zdi se mi, da si spet imenitno za

-

baval, je pričela in ga zaničljivo motrila . 

— Bilo jzabavno! Saj nisi jluda , 
kaj ? Za ljubosumnost ni povoda . . . Zensk 
tako ni bilo poleg . . Pili srno na tvoje 
zdravje . . . govorili smo o tebi ; vsi te 
občudujejo, vsi pozdravljajo . . Fon, Mar-
ti-nič Carteiane . 

Grofica je prebledela. 

Strmela je v moža in ustne so se ji 
tresle. Stopila je omotena nazaj in tipala , 
da bi našla stol. Oprijela se je fotelja in 
zapičila nohte tako globoko v naslonjalo ,
da je počila svila. 

— Kdo kaj? je zajecala. 

Njeno grlo je bilo tako súho, da s poro 
smela glasu . 
Cartelane, je ponovila in lovila sapo .

-

Da . .. 
-Cartelane? Ne poznam ga! je za

kričala. Kdo je to? Kaj hoče od mene ? 

— Kdo je? je ponovil grof in se pijano smejal. To vem . . . to je doktor — 
ne! doktor je oni drugi, to je . . . mlad 
gospod, ki te pozna iz Turina . . Veš, še 
cirkusa . . 

Violeta je planila k soprogu kakor 
zver. Prijela ga je za rame in ga tresla. 
Gledala je, kakor bi ji v očeh gorelo,. 

— Ti, zdajle zberi svojo pametl j e 
kričala. Pomisli! Ne veš, zakaj gre! Pazi ! 
Ali si me razumel? Reci samo eno! Ali si 
v svoji pijanosti izklepetal, kar bi bil o 
moralo ostati tajno? Ali govoril o oni h 
časih? 

— Ali, ali, Violeta! . so sami 
dobri znand, prijetni gospodje, ki znajo 
molčati. Poznali so te že tako. Tudi vedeli 
so za vse . . Govorili so tudi o onem . . 
ves, o onem, za katerega si se zanimala , 

o Castellmariju Rekli so, naj ti povem , 
da je mrtev . . . Res je umrl 
Violeta se je umaknila proti steni. 
Noge so se ji šilile in lovila jsapo. 


Prijela se je za vrat, I akor bi trote l a 
odstraniti nekaj, kar jo davi. Obraz se ji 
je divje, izpae'.il . Zakrila ga je končno z 
dlanmi in obmirovala . 

Camponegro se je opotekel proti nji . 

— Huda si name . . . Ker sem bil 
N bom več . . 

Iztegnil je roke, kakor bi jo hote 
objeti. 
Ko se je je dotaknil, se je zdrznila i n 

•dšla počasi in oprijemaje se za pohištv o 
iz sobe. 
Camponegro legel in takoj zaspal. 

Enoindva seto poglavje. 

Grofica pa je sedela v svoji izbi, podpirala z ledeno mrzlimi rokami obraz in 
strmela v tla. 

jutranja svetloba se je priplazila pez 
strehe in pogledala v sobo . 

Kaj je bilo? MI ni nikdo pozvonil ? 

Violeta je spočila kvišku . 

Služkinja je vstopila in javila : 

— Prosim, milostiva grofica, dva gospoda sta prišla, ki bi rada z varni takoj 
govorila. 
Violeta je pobledela-. . . Prijela se 
glavo in globoko vzdihnila. Nato je pnsnila pesti na prsi . 


— Kaj naj gospodoma sporočim j e 
vprašala služkinja. 
— Grofa pojdi budit ! je ukazala grofica . 
Gospoda hočeta samo z grofico 

-Kdo pa sta ? je vprašala tiho Violeta . 

— Od policije, je odgovorila služkinja . 
Grofica je pritisnila roki na srce. Tako 
je vsega konec . . Prišla sta ponjo . . . 

Zločin je razkrit . . . Soprog jo je izdal v 
pijanosti . . . Kaj naj stori? . . . Beži . 

Stekla je k oknu Pred hišo sta stala 
dva moška . Rešitve ni več . . . O 
še je! 

— Pelji gospoda v salon, je zapovedala služkinji. Pridem takoj. 
Odšla je v svojo sobo in zaklenila za 
seboj vrata . 
Služkinja je peljala Korena in Fona v 
salon . Prosila je, naj sedeta . Grofica prid e 
takoj. 

Minilo je deset minut. 

— Cakanje -mi postaja predolgo, j e 
rekel Koren. Napravil bom na kratko, Uiti 
ne more, ker so vsi izhodi zastraženi . 
Prosim, pokličite služkinjo ! 

Služkinja je vstopila. 
Kje je gospa grofica? jo je vpraša l 
svetnik. 
V svoji spalnici, prosim . 


— Peljite naju v spalnico. Takoj . 
zahteval odločno . 

Služkinja se ni upala upirati . 

Vrata v spalnico so bila zaprta . 

Svetnik je potrkal. 

Odzval se ni nihče . 

Koren je bril vrata, da so se odprl a 
široma. Na prag ni stopil. 

— Grofica, storite tako, da nama n e 
bo treba sirove sile. 
V sohi je bilo vse tiho, čudno tiho . 
Svetnik je videl od strani končnic o 
postelje, nad njo sveto podobo. Slabotna, 
trepetajoča svetloba je kazala, da gori 
nekje v nasprotnem kotu sveča. 

Koren se je nagnil previdno naprej . 

Videl je, da sedi grofica nepremično pre d 
svojo toaletno mizico. 

— Grofica, aretiram vas v imenu postave kot morilko nadporočnika Giorgia 
pl. Castellmarija*! 

Grofica je sedela v naslonjaču in se 
ni ganila. 

Policijski svetnik je stopil naglo k nje j 

n položil roko na njeno ramo. 

Grofica je omahnila naprej in se zgrudila s stola na tla. Pred nogami policijskega 
svetnika je ležalo mrtvo truplo. 

I)Ijolwva usoda 20 


3o6 

Pri po Ieijskem predsedniku se je vršila 

konferenca, kjer je poročal policijski svetnik o urnoru na Dorotejini cesti tako-le : 

Umor na Dorotejini cesti, ki je bil 

iz početka zelo tajinstven, je izvršila grofica di Cpmponegro, rojena Violeta Crespo . 
Sodila se je sama. Dokazi so ti : 

V sobi, odkoder je bil ustreljen nad 

poročnik Castellmari, so našli odtise prsto v 
na šipi in na deski tik okna. Ti odtisi se 
skladajo z odtisi grofičnih prstov. 

Drugič so spoznali izvoščki, ki so vozili grofico z Dorotejine ceste, grofičino 
fotografija. Potrdili so, da so vozili res njo . 

Tretjič : lasulja in lasje, pobarvani z 
barvilom „fl:eur d' or”, kar je našla policija 
v sobi, odkoder je bil izvršen -umor, s 
grofičini. 

Četrtič : Grofica je bila v mladih leti h 
umetna strelka. Imela je puško najnovejše 
kon§trukdje, ki strelja s pomočjo kornprimiranega zraka. Luknja v okvirju slike v 
stanovanju umorjenca odgovarja kalibr u 
puškine cevi . 

Petič' : Grofica je spoznala v &rebulgerju tistega človeka, s katerim je imel a 
svoj čas razmerje, in katerega je od tedajsovražila. 


ŠestiČ dokazuje pričeto pismo, ki so 
ga našli pri umorjencu, in izjava gospoda 
Cartelan, mladostnega prijatelja Castellmarijevega, da je večkrat obetala usmrtiti 
svojega prejšnjega ljubimca. 

Tisto, kar manjka, se lahko doda . 
Umor se je zgodil najbrž tako : 

Grofica je srečala Castellmarija, katerega je Že več-let zaman iskala, in ga 
takoj spoznala. Castetlmari se je bal, kar 
se vidi -iz njegovega pisma. Preselil se je 
nemudoma na Dorotejino cesto deloma 
zaradi groffce in deloma zaradi tega, ke r 
je bilo treba, da ostane njegovo bivanje 
in delovanje tajno . Ne vemo, kako je grofica zvedela, kam se je preselil. Najverjetnejše je, da ji je povedal za to mimo 
grede Reinen. Ugotovljeno je, da je ta ob 
čeval z Castellmarijem. Grofici je najbrž 
nekoč med pomenkom omenil, da gre k 
Streblngerju. Ker je vedela, da je to Castellmari, je lahko vprašala na komlsarjatu ,
kje stanuje. Nemara ga je hotela opazovati. Prazno stanovanje nasproti njegove 
mu ji je prišlo prav. Najela si tega stanovanja ni, ker bi bilo prenevarno. Dala pa 
si je napraviti ključ — grofove opazke kažejo tako — in Žnjim je prihajala ob večernih urah v hišo. Ogledala si je vse in 


se odločila, da ustreli skozi okno Caste lmarija. Kot umetna strelka jeizvršila svojo nakano igraje. 12. januarja je razpravljal Castellmari, sedeč za mizo, z' Reinenom. Na mizi je gorela luč in ga dobro 
obsevala. Grofica ga je ob tej prilik i 
ustrelila. 

* 

* 

P,oletje je sijalo. 

Cas žalovanja za umorjencem na D 
rotejini cesti je minil. 

Sestri Castellmarijevi sta odložili žaln e 

obleke in jih zamenjale s poročnimi. Isti 
dan sta se obe poročili . 

In še isti večer sta se odpeljala stotni'k Fernkorn in baron Fon s svojima nevestama na svatbeno potovanje v Benetke .,