Lisi 11. Tečaj LIL i i I t Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na eto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 16. marcha 1894. Hgl Politiški oddelek. Po deželnih zborih. IV. naj zahteva strožje znanje nemščine. To se je zgodilo še pod Gaučem, kateri je posebno na to delal, da se zapre Slovanom pot v srednje šole, da se tako ložje ohrani Nemcem prvenstvo v Avstriji. In teh načel drži se tudi sedanja vlada, kar je seveda či9to naravno, ker vlada, ki se v prvi vrsti opira na levičarje, Slovanom ne bode kdo ve kaj prijazna. Opraviti tukaj nimamo le s hudomušnostjo mirne obravnave. V prejšnjih letih se je ta deželni zbor kacega sitnega profesorja, temveč s sistematičnim odri goriškem deželnem zboru se še navadno precej navadno še zaključil mej prvimi. Večkrat je končal svoje zborovanje, ko se v druzih deželnih zborih pravo delo- vanjem Nenemcev od študij na izrecne želje od zgorej. Zato pa moremo biti prepričani, da bode potrebno in vanje niti razvilo ni. Letos je bilo v tem oziru nekoliko preCej truda, predno se razmere v resnici kaj zboljšajo. drugače. Zborovanje je trajalo tako dolgo kakor v druzih deželnih zborih. Zbor je imel rešiti več važnejših na- V isterskem deželnem zboru je pa letos od začetka rodnogospodarskih vprašanj. Premenil je tudi nekoliko deželni šolski zakon, posebno kar se tiče učiteljskih plač. Pri tem zakonu se je pa pokazalo, da so Italijani gospodarji v deželi. Sklenil se je namreč tako, kakor so Ita- lijani strani. hoteli, dasi inicijativa prihajala od slovenske Vprašanje slovenske obrtne šole se tudi ni rešilo po volji Slovencem, dasi taka šola na Goriškem bila jako potrebna. Govori se pa, da so nekateri slovenski poslanci pri posvetovanjih za kulisami in potem v zboru nekako čudno postopali, koliko je resnice na tem, nismo mogli izvedeti. Zborovanje se je vršilo večjidel mirno. Slovenci so v nekaterih interpelacijah malo odločneje se potegnili za naše narodne pravice. Tako so v neki interpelaciji zahtevali, da se pri sestavljanji seznamov porotnikov bolj ozira na Slovence, da ne bodo Lahi, ne vešči slovenščine, sodili slovenskih zatožencev, in posebno odločno so pa in- do konca vladal hud boj mej Lahi in Slovani. Lahi so na vso moč prezirali Slovane. Ozirali se niso na noben predlog od slovanske strani. Pa ne le to, ne le italijanska stranka, temveč tudi predsedstvo je kazalo tako nasprotje do slovanske manjšine, da bi pač zastonj kje na svetu iskali še podobne primere. Če tudi je večina dežele slovanska, vendar predsednik ni hotel vsprejemati slovanskih interpelacij in slovanski govori se niso stenografovali. Tako je stenografični zapisnik nepopolen, zapisani so jedino govori od italijanske večine. Zaradi tacega postopanja so se slovanski poslanci obrnili do ministerskega predsednika, kar pa menda ni dosti pomagalo. Čuditi se pa moramo, vsekako, da vlada trpi tako postopanje v deželnem zboru. Proti večini jej seveda ni lahko kaj storiti. Prepričani smo pa vendar, da bi gospodje bili mnogo manj brezozirni, da vedeli da se jim je bati razpusta de terpelovali zastran razmer na goriški gimnaziji. Na tej gimnaziji se toliko zahteva od slovenskih in italijanskih učencev iz nemščine, da ne morejo izhajati. Vidno je, da se to dela z očividnim namenom, da se onemogoči slovenskim učencem napredovanje na gimnaziji, da se tako naredi prostor za nemške uradnike v iužnih avstrijskih pokrajinah. Odgovor na interpelaciji ni bil ugoden. želnega zbora, ako bodo le prestopali vse meje pravičnosti in umestnosti. Italijanska večina ni tako zagotovljena, da bi vlada pri novih volitvah ne mogla ničesa storiti, posebno bi jej bilo mogoče namesto sedanjih brezozirnežev spraviti zmernejše življe v zbor. Da so razmere v isterskem deželnem zboru take, za to zadeva krivda v velici meri vlado, ki ne pokaže prave odločnosti proti Italijanom. Posebno je pa za po- Glede razmer na gimnaziji je vladni zastopnik na- stopanje deželnega glavarja vlada odgovor ker ime ravnost povedal, da se je naročilo od ministerstva, da se novan po njenem predlogu. Gotovo bi deželni glavar ne postopal tako brezozirno, ako bi mu vlada povedala, da po novih volitvah on ne pride v poštev za sedanje mesto, ako ne bode objektivnejši. Razmere se v isterskem deželnem zboru tako dolgo ne izboljšajo, da gospodje na Politični pregled Gimnazija v Celji. Nemški liberalci in nacijonalci so zaceli veliko agitacijo proti osnovi slovenske gimnazije v Celji. Poslali so deputaciji iz Gradca in Celja k učnemu mi- Dunaji se prepričajo, da je potrebno na Primorskem pod- nistru. Kaj sta opravili ti deputaciji, ne vemo. Minister je jim pirati slovanski živelj Razmere v isterskem deželnem Z0Pet dal kak Ijubezajiv odgovor. Ke r pa imajo v ministerstvu zboru so najboljši dokaz, kako prazne so nade nekaterih Slovencev na sedanjo avstrijsko vlado. nemški liberalci glavno besedo, smo prepričani, da slovenske gimnazije v Celji ne bode v se Sedaj poglejmo v dalmatinski deželni zbor. Dal tako hitro. Vsa obljuba je imela namen ohraniti Hohenwartov klub, dokler ga vlada še potrebuje. Tačas se bodo vršile preiskave in naposled bode pa maciji je tudi letos prišlo državnopravno vprašanje na konec tak, da se bode vsa stvar pustila^ češ, da vspeh pre- dnevni red, ali vlada je zbor zaključila, predno se o iskav ni ugoden za osnovo paralelk. Preiskave bodo vodili tudi gospodje, ki nam niso naklonjeni. Zatorej si pa slovenski poslanci v Hohenwartovem klubu ne morejo z vspehom ponašati. Slovenci v Hohenwartovem klubu. Nemški li- tem sklepati moglo. Po našem mnenji je to popolnoma nepotrebno demonstrovanje. Dokler se odločilni krogi v Zagrebu bolj ne ogrejejo za hrvatsko državno pravo, tako beralni listi se jeze nad vlado, da se je zaradi Slovencev, ki dolgo ni misliti, na kako zjedinjenje Dalmacije s Hrvaško. Predlogi za zjedinjenje s Hrvaško v deželnem zboru dalma- tinskem so pač le v veliko veselje in v korist Italijanom. Na ta način se Srbi dražijo in silijo v italijanski tabor, so še v Hohenwartovem klubu, odločila, da začne preiskave zaradi osnove slovenske nižje gimnazije v Celji. Po mnenji nemških liberalnih listov je neumestno pridrževati Slovence v konservativnem klubu, ko se nadomestilo zanje lahko dobi v nemških nacijonalcih. Seveda liberalci dobro vedo, da z poleg tega se pa Italijani na Dunaji znajo pridobiti za- izstopom Slovencev iz Hohenwartovega kluba upanje, kot najzanesljivejši element, tudi zginil s tostranske državne polovice. kateri se trdno drži litičnega življenja grof Hohenwart, katerega so nedavno proslavljati. Sedaj menda na njem ni jim dosti ležeče. po-tako sno- Italijani v Dalmaciji bili so že popolnoma ob vso veljavo, od tedaj so pa zopet prišli v boljšo veljavo, od kar se je zopet bolj poostrilo razmerje mej Hrvati in vana koalicija je zanje storila svojo dolžnost. Več pa ne žele flgR r i i ■ s * S m - od njega. Ce sedaj razpade konservativni klub, tembolje, saj je vez mej liberalci in Poljaki dovolj trdna in Češki veleposestniki se tudi več ne ločijo od njih. Nemški konservativci in Preziranje srbstva, ki se je tudi letos pokazalo v Slovenci bi pa tako včasih ovirali njih kapitalistično politiko. Srbi. dalmatinskem deželnem zboru, je obžalovati tudi zaradi hrvatskega vprašanja samega. Hrvatje morajo težiti za tem, da si pridružijo še Bosno in Hercegovino. V teh Volilna reforma reformi je grot Hohenwart predložil še svojega vsaj za Slovence črtu bi dveh ščanski element. Mari se ne bodo pravoslavni, ki hočejo eleposestniki volili Poleg vladnega načrta o volilni je pa še Potem na-zbornice še manj ugoden nego je vladen po trgovske pokrajinah so pa pravoslavni najpoglavitnejši kr- 18, obrtne zbornice, ki se še le osnujejo, 12, deželni zbori 72 in kurij mestnih in 86 iz kurije kmetskih občin veljati za Srbe, na vso moč upirali pridruženju Hr mestnih in Za poslednje vatski, ako bodo vsi tisti, ki hočejo veljati za dobre Hrvate se križali pred srbstvom. Jedino v tem slučaji je mogoče, da se stvari na slovanskem jugu povoljno urede, pa govori, da tega ako Hrvatje priznajo Srbe za jednakopravne brate. Ako bodo Srbi videli, da ne preti v Hrvaški njih narodnosti in njih 45 kmetskih poslancev, bi pa volili naravnost volilci bi se volilna pravica toliko razširila, da bi volili vsi davko- letno plačevalci, industrijski delavci in pa tisti, ki plačuj najemščino v znesku, katerega določijo deželni zbori. A \J Sicer se predloga grof Hohenwart ni stavil imenu Hohenwartoveg nobena nevarnost in jih ne čaka nobeno ponižanje pa bodo sami pospeševali uresničenje hrvaških želja. To se kluba in ga tudi ne misli vsekako vzdržati. Nekateri konservativci so zanj, drugi pa zopet proti njemu, kakor ravno nanašajo razmere v deželi, v kateri so voljeni. Bil je Umrl je načelnik poljskemu klubu vitez Benoe v se malo časa vodja poljskemu klubu in zgodi tembolj gotovo, ker se razmere v Srbiji ne razvi- Državni poslanec je od 1882 imel let leta kadar je bil voljen v ve- jajo ugodno in se sploh kaže, da srbska kraljevina ni leposestvu namesto viteza Pohorskega, kateri se je bil pone pra sposobna uresničiti upanja, katero so vanjo stavili voslavni Slovani na jugu. Čim bolj bode Srbija propa srečil pri požaru nekega gledal (Ringtheaterj na Dunaj Košut, znani ogerski puntar iz 1848 leta dala, tembolj se bodo Srbi oklepali naše monarhije. Če bolan v Turinu in je vsak čas pričakovati njegove smrti je nevarno Ko- jih bodo znali Hrvatje zase pridobiti, bodo imeli v njih šutovci na Ogerskem že zahtevajo od vlade da se da naj preskrbi Košut pokoplje na državne stroške in se parlamentarnim zaveznike, ki jim lahko mnogo pripomorejo k veljavi in potom priznajo njegove napredku, ako jih bodo pa prezirali, se pa lahko pripeti, zasluge. Vlada se seveda temu ustavlj državne stroške ker na moža prete vladi, da je sicer endar ne da se Srbi še marsikje oKlenejo nasprotnikov Slovanov, kar se sedaj vidi v Dalmaciji in se opaža tudi na Hr- zakona vaškem zlasti v Slavoniji. Letošnje zasedanje dalmatin- zameri, zgubi se je puntal proti vladarj gre proslavljati spomina u Košutovi pristaši pa ne bodo podpirali v zadevi civilneg Vlada je sedaj v veliki zadreg Ce se Kosutovce i in bode morala odstopiti, njih želj pa za- skega sabora je povekšalo nasprotje méj Srbi in Hrvati in zatorej s slovanskega stališča ga ne moremo prištevati mej srečna. Želimo pa, višjem mestu Ogerski učni mi da bi bodoče leto bilo zboro vanje deželnega zbora srečneje, nego je bilo letos, da bi popravilo, kar je letošnje skazilo in utrdilo vez mej Hr- renegatstvo • • ■ ■■ vati in Srbi in položilo trden temelj slovanskemu razvoju na jugu naše države. dovolj iti ne more, ker bi zadela na odpo Madjarizacija na Ogerskem. nister dovolil je 100 učiteljem in učiteljicam nemadjarske narodnosti po 40 gld. nagrade, ker so si pridobili posebnih zaslug za razširjenje madjarščine. Na Ogerskem se torej nagraja Rusija in Nemčija. zbora za posvetovanje o trgovinski godbo odobril s 16 proti 12 glasom. Pogodba razpravljala se Odsek nemškega državnega pogodbi z Rusijo je po- potem v zbornici, je isto tudi res vsprejela. Tako so trgovinski odnošaji mej obema državama zopet za deset let urejeni. Veliko se je delovalo od raznih strank nemškega dr- žavnega zbora proti pogodbi, a naposled je prodrla le stranka, ki je bila za toli potrebno pogodbo. Košenilke se rabijo najbolj za rudeče barvanje kerov. Rabijo se pa tudi za tako barvanje likerov santelnov pridejo to- ne Srbija. Dan t. m. kot obletnica, kar je Srbija Pričako- postala kraljestvo je minul, brez vsacega škandala, vanje, da bo kralj rehabilitiral Milana in ga imenoval srbskim generalom, a se ni izpolnilo. Glede položaja v Srbiji se je Milan proti francoskemu časnikarju izjavil, da je kriza samo les, borovnice ali kermes, ki pa vendar liko v poštev. Rumeno barvajo likere z žefranom, kateri se dobiva od cvetja žefranovega. Francoski, španjski žefran v trgovini večkrat napoje z oljem, da je težji. Italijanski žefran je pa slabši in se za rabo ne priporoča. Dober žefran notranja, da gre le za gospodarstvo ene ali druge stranke. O ima živo> temnopomerančasto barvo, dobro blago, ima vnanjih konfliktih ni govorjenja. Srbija ve dobro, da ji je treba jako prijeten duh in je malo grenkega okusa. prijateljskih odnošajev z Avstrijo, in da je dolžna hvale Ru- Radikalna stranka je spravila Srbijo na kant, treba je torej mlademu kralju dobrega sveta, da zamore zamotane razmere zopet urediti. Zato rekel je Milan, še ne ve, kedaj bo zapustil Srbijo. J ..li, > žefranom se v trgovini gode razne sleparije in je zatorej potreba previdnosti pri kupovanji. Tako se za žefran prodaja večkrat cvetje mesečnika (Calendula ofici-nalis), potem pa saflor. Da bi bil žefran težji, se deva na Rusija in Francija. — Nasproti vestim, ki zadnji čas vlažen zrak, ali se pa napaja z oljem, kakor že zgoraj omenjeno. zatrjujejo, da se prijateljstvo mej Rusijo in Francijo ni nikdar pismenim potom, to je po kaki pogodbi potrdilo, zatrjuje neki „ , . francoski oficijozni list, da se je koj po toulonskih Javnostih Za rUmen° barVanj6 llkerjeV Že nekaJ let rabl'° ne podpisala vojaška konvencija, po kateri se obe državi zavezu- kateri žefranov surogat ali Viktorjmo rumenilo To bar- jeta druga drugi za časa vojne pomagati. Nemški časnikarji vilo je rumenorudeči prašek, in ima veliko barvino moč. torej katerim je seveda rusko-francosko prijateljstvo trn v peti so se zopet enkrat opekli. Anglija. Te dni se je novo ministerstvo s prestolnim nagovorom predstavilo zbornici. Govori se pa, da ministerski presednik v svojem govoiu ni nikjer omenjal homerule, kar seveda je pri Ircih in radjkalcih vzbudilo senzacijo. Pozornost Ker pa ima zopern duh, to barvilo ni za fine likerje, ko bi tudi bilo dovoljeno. Natančneje preiskave so pa pokazale, da je tudi to barvilo strupeno in se zatorej ne sme rabiti za barvanje živil. v Zefranova tinktura za barvanje likerjev se naredi vseh je obrněna zdaj na to, bo li novo ministerstvo omenjalo ako se 10 ur moči 50 kaj homerulo pri nagovoru gospodske zbornice. Će se bo nova vlada popolnoma opustila perečo irsko vprašanje je dvomno. Če se bo mogla dolgo vzdržati. žefrana v 3 4 vode in vse to dobro zmeša. Cez nekaj časa se ta voda odlije in přilije nove ter pusti kake tri ure stati in se steklenica večkrat - « dobro pretrese, da se vse zmeša, potem se pa odlije ta voda prejšnji in jej pridene 3 litra 80 %nega vin- M'Mm Obrtnija. skega cveta (špirita). Za prav fine likerje pa žefran vendar ni, ker ima prehud duh in grenek okus. Nadalje rabijo za rumeno barvanje likerjev saflor, to je cvetje barvinega osata (Carthamus tinctores), ka- Li'kerji so sami po sebi brezbarveni ali rumenkasti. teri izvira iz Vzhodne Indije, ali se prideluje tudi v vseh Barve za likerje. Kupci pa večkrat zahtevajo barvaste likerje, za to se pa morajo barvati z neškodljivimi barvili. Za rudeče barvanje se najbolj rabi košenilke. To barvilo so neke vrste listne uši se nahaja na no- to palski rastlini (košenilnem kaktusu) in še na neke druge vrste kaktusa (Cactus opuntia). Te živalice se goje posebno v Mehiki, srednji Ameriki, Algieru in nekaterih krajih v južni Afriki. Loči se košenilka pred vsem v dve Saflor ima v sebi rudečo v vodi ne razstopljivo in rumeno vrsti, fina košenilka ali mestika se dobiva s kultivirane v vodi raztopljivo barvilo. Za barvanje likerjev ima rumeno barvilno vrednost. To barvilo se z vodo izleče iz deželah okrog Sredozemnega morja, pa tudi na Ogerskem in secntertja v Nemčiji. Najboljši vrsti sta perzijski in kitajski saflor, pa tudi španjski je na dobrem glasu. Nadalje so znani v trgovini egiptovski, vzhodnoindijski in ogerski, poslednji je lepo rudeč. Perzijski saflor je temnorudeč in se loči v dve vrsti, prvi in drugi cvet, poslednji je slabši in cenejši. saflora trgovini se pa dobiva tudi že izprani saflor nopalske rastline, dočim se slabša divja ali gozdna koše- Ji L 1 jM^ 1 nilka z divjega kaktusa. Živalice se pokončajo z vročim parom ali v pobeljeni peči in potem posuše. « Ker se ta barva večkrat ponareja, mora biti izde- valce likerjev, ker v njem ni več rumenega barvila. Za lovatelj likerjev jako previden. Dobre košenilke so okrogla, toreJ se mora vedno zahtevati neizprani saflor. kateri se rabi za rudeča barvila, ali tak ni za izdelo voglasta, nagrbančena telesc, velika kakor konoplja, in Modri likerji niso dosti v navadi. Kjer se pa rabijo imajo srebrnosivo barvo, ki se premeni v rudečerujavi se Pa barvajo z indignim karminom. lahek prah. Indigni karmin se napravi iz indiga. Vzeti se pa v malem se napravi, v čašici za mora za to najboljše indigo, kajti slabše vrste dajo ru trenje bar se 100 gramov košenilk najfineje stere i dečkasto barvo. indigu ? kateri se potopi v vodi ? je dodavši 2 grama sode. Ta prašek se dene na precejujoči apno, berlinsko modřilo, prst ali pa pepel primešan. Ta- % kega indiga ne sme rabiti izdelovatelj likerjev. Da se napravi indigni karmin, se zmane najboljšega papir na steklenem lijaku in se gori vlije 2 litra 80 ■ , « .. «j . finskega cveta (špirita)., -, 102 < indigo v prah in razgreje na 100° C. Tako pomešan prah se dene v prostorno porcelansko čašo in nanj vlije nord- Obrtnijske raznoterosti. se havske žveplene kisline. Ker se zmes močno speni, dobro zmeša in postavi jeden dan na kak gorek kraj. neizpoznajo. To se hoče odpomoči z nekim stenografskem strojem, Stenografski težko raztolmačljiva. stroj. Stenografska pisava je večkrat Večkrat se pripeti, da se niti stenografi Potem se tej gosti tvarini predeva tako dolgo vode, zloge. katerega je izumil neki Amerikanec. Ta stroj piše se nauci pisati v šestih tednih. Inštrument je majhen, da postane tekoča. Potem se pa vedno mešajoč prideva v prah zdrobljene krede, dokler tekočina šumi. Ko se kreda prideva, se tekočina zopet zgosti, ker se mavec izločuje. Sedaj se zredči tekočina z 80 %nim špiritom in posodo, v kateri je kerosinovo olje, ali Nanj malo večji nego operno kukalo in je ž njim mogoče pisati 100 besed vsako minuto. Rja se odpravi z jekla, če dotični predmet položiš v v robec ga pa zavij es precedi skozi cedilni papir. Precejena tekočina je indigo karminska tekočina, katere je le malo kapljic treba, da jako modro pobarvamo liker. Da se napravi ta tinktura, porabi se 75 gramov napojen s tem oljem in 24 ur v njem pustiš. Potem pa drgni dotično stvar z zmleto opeko, ali pa še bolje s soljo in vročim jesihom. Ko si dobro zdrgnil, operi predmet z vročo vodo, dobro posuši in naposled zdrgni še s Hanělo in laškim oljem. indiga, 470 gramov nordhauske žveplene kisline, destilovane vode in 1 liter 80odstotnega alkohola 1 Indigni karmin, kakeršen se nahaja v trgovini, dober navadno vlažna testu podobna tvarina. Ker je v večkrat to barvilo popačeno z drugimi primesmi, tem poskusiš, da ga nekaj deneš v vodo karmin se hitro v vodi razstopi. Kdor hoče zeleno barvati likerje, naj pomeša ljeno rumeno barvilo z gori omenjeno indigno (indignim karminom). Za zeleno barvanje se tudi rastlinsko barvilo lekarnarja Schiitza, mu ne škoduje svetloba. Vijoletno barvilo se pa ako se indigni tinkturi primeša kako neškodljivo barvilo. Rujavo se barvajo likerji s karamelom, kateri ga napravi ako se slador razgreje na kacih 200° C. napravlja vsakdo najbolje sam. V ploščinast lonec, dene se liter vode in 1 kilogr. kacih litrov Lonec se dene na ogenj. Tekočina dobiva vedno barvo. Ko se tekočina precej ogreje, se vzdiguje dišeči bel par in tekočina v posodi se v lonci se pridno meša. Večkrat se pa iz lonca malo tvarine za poskušnjo in dene na mrzlo železno čevino, kjer se hitro strdi v stekli podobno tvarino kusi se, in kadar nima pokušnja več stavi se lonec od ognja, in izlije njega vsebino na pločinasto pločo, kjer se hitro strdi v krhko črno Ta masa se razdrobi in dene v kako steklenico, ker lije nanjo toliko vode, da jo pokriva. Sicer pa tudi karamel delajo posebno tovarne pride v trgovino navadno z imenom sladorni koler. se raztopi v vodi v rujavočrno tekočino pelj tekočine pridenemo likerju, dobi rumeno pridenemo več pa rujavo barvo. Cim več se kočine, temnejši barvo ima. Za barvanje esenc t močnega pijač pravi i najbolje, da se tekočina barvilna tako Vzame se 2 kilograma koterja vode in 2 kilograma sčiščenega špirita, zmeša. Od te tekočine se potem esenci toliko přilije dobi zaželeno barvo. Tako pripravljena tekočina za vanje, ima to prednost, da se dolgo ohrani. Ilt61 5U99 atf» 'ÂL9* .......................'■"-'.....................................««i«»...... \ mmimmM \ Kmetijstvo. \ mmâm»m 1 Û Aď MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIII lirM llllllflllll' fill! 111911 II 11 III I III III II II III I llllllllllllllll IIIIIIIIB trgovini s Crtice o kmetijski kemiji. indigni Svojim čitateljem smo bili obljubili, da bodemo pri- občevali nekaj naukov o kmetijski kemiji. Kmetijstvo je dovo- brez dvombe poslednja desetletja napredovalo, kakor tinkturo tudi obrtnija, največ tega napredka se je pa zahvaliti rabi napredujoči prirodoznanski znanosti, zlasti kemiji. Seveda ki ni škodljivo in tudi skušnje so mnogo pripomogle k zboljšanju kmetij- dobi, stva, ali vendar te skušnje morejo prav še le koristiti, rudeče ako so oprte na trdno znanstveno podlago. Tako skušnje prerade varajo. se Za umno poljedelstvo je potrebno, da kmetovalec Karamel pozna, iz katerih snovi obstoji zemlja in iz katerih snovi ki drži obstoje rastline. Le tako mu je mogoče urediti umno sladorja. gnojenje. Z gnojenjem moramo namreč na njivo pripe- temnejšo ljati vse tiste snovi, katere so potrebne rastlini v rast, močno ali jih ne najdemo v zemlji. To vse pa nas uči kemija, vzdiguje. Tvarina katera je torej prav za prav podlaga umnemu gnojenju. vzame Kemija nas tudi uči spoznavati vrednost krme, ki P'0" jo dajemo živini in le potem moremo uravnati umno krmljenje živine. Dala je nam kemija mnogo sredstev, da sladkega okusa, od- jzvemo? kaka krma je boljša za pitovno, kaka za ple- mrzlo meno jn kakošna zopet za molžno živino, maso. pa ne je za živinorejce in obdelovalce polja je ke- na" mija velicega pomena, temveč tudi za sadjarja in vin- ščaka. Sadjar mora ravno tako poznati zemljo, kakor tisti in ki obdeluje njivo. Kemija mu daje navodila, kako je treba zboljševati prst v drevesnicah in vrtih, kaka prst mu je potrebna pri presajanju sadnega drevja. Mnoge prikazni, Pa katere si ne moremo lahko pojasniti, nam raztolmači ke- pridene te te- mjja Tako nam da kemija jasen odgovor, zakaj da ne rasto in rode več drevesa na starih sadnih vrtih. Posebno podobnih je pa kemija mati umnega kletarstva še le od kar gmo Prl" se seznanili z zakoni vrenja, je mogoče vina izboljšavati, kilograma tople kakor zahteva sedanji čas. Res je sicer tudi, da je ke- Vse to se dobro mya na ^rugi strani škodovala baš vinogradnikom, ker ' da je tudi naučila, kako se nareja umetno vino. Zaradi tega kar~ pa nikdo še kemije obsojevati ne sme, ako neče sebi škodovati, temveč porabi naj le njene nauke v svojo korist. Pa ne le gospodar, temveč tudi gospodinja ima Če nekaj če je ruma in » « 103 mnogo koristi od kemije. Kuhanj pranje mlekar stvo vse se opira na kemijo in si gospodinja lahko prihrani marsikak groš, ako pozna zakone kemije. Velicega pomena je pa kemija tudi za javno zdrav-Kemija uči nas o sestavi zraka in kak zrak ie dober lis Wfà : Poučni zabavni stvo • I ' za dihanje in kje in kako se zrak spridi. Zato je pa še kemija prav ljudij poučila, kako je potrebno preve- v trovanje stanovanj, pa tudi hlevov, kjer se radi nabero še v večji meri škodljivi plini. Dokler niso ljudje poznali niso vedeli povoda mnogim boleznim Iz J Potopisne črte, j ubijane v Ljubljano Spisuje Jos. Levičnik. (Dalje.) mogli varovati kemičnih zakonov, * T z ~ * pri ljudeh in živini in se jih torej niso Zdravje pri ljudeh in živini je pa podlaga narodnega gospodarstva. • (t J? Ć m* * • Sicer je pa vsakemu naprednemu človeku dandanes potrebno poznati nekoliko tudi kemije. Zaradi tega smo se pa mi odločili, da bodemo priobčili nekoliko vrstic o imo to Preden prestopimo v duhu prag trsatskega svetišča^ se nekoliko v njegovo zgodovino. Posnamem naj ekaj malega po mojem spisu : „Spomini na veliko slav jansko omanje v Kim 1881," katerega sem priobčeval v n Novicah' Bilo 1882 1884 v dan 10 maja 1291 neko soboto neki v— tej toliko važni znanosti v „Novicah„. Slovenci imamo ^ ■ H ^ sicer že dobro Vrtovčevo Kmetijsko kemijo, katera je pa že silno redka in je tudi že močno zastarela, ker nobena znanost tako hitro ne napreduje, kakor kemija. Pisati pa ne mislimo kake posebno učene razpr M ker bi jo potem mnogi čitatelji ko so vgledali prebivalci hrvatskega Primor šini ob obrežji Jadranskega morja nad Reko in v stran poleg Trsata hišico na mestu, kjer poprej nikoli ni stalo kako poslopje. Sezidana je bila iz rudečkastih, v teh krajih neznanih kamnov (opek), in Imela stala brez temeljnih hišica vrata dobro zidov na zemeljskem površji. in edno okence, ob strehi pa se je nahajal stolpič, kamor bi se bil lahko obesil mali zvonec. Na znotranjih stenah ije, tu in tam že od starosti poškodo- umeli. Tudi naš so bile videti slikar namen ne more biti čitatelje zeznanjati z raznimi načini vane. Strop bil je višnjevo pobai in s pozlačenimi kemičnih preiskav, ker gotovo ne morejo pečati s takimi zvezdicami okinčan. Na enem koncu stal je kamenit altar A 3 •". . ■ f • . • . 4 K preiskavami, za katero je večkrat treba dragih priprav, in nad njim križani Izveličar; na eni strani altarja bila duplina z Marijnim kipom, na drugi strani pa omara i Take preiskave morejo se vršiti v posebnih zavodih. Koristne so tudi kmetijstvu, zato pa taki zavodi razglašajo z nekaterimi lončenimi posodami (kuhinjskim orodjem), potem vspehe svojih preiskav. Lahko si je misliti, kako je ljudstvo občudovalo to Mi bodemo pa prav po domače pojasnili nekatere po- glavitne nauke kemije z om na kmetijstvo ker s hišico, ki je na tako nerazumljiv način in kar tako hipoma čez noč tja prišla. Nihče si ni zamogel tega dogodka tol- poljudno razpravo moremo kaj koristiti, ne pa z učenimi mačiti, vseh srca pa je prevzel nek sveti strah in pobož-razpravami, prenapolnjeni s kemičnimi znaki, kateri več- nost Ko Je začudeno ljudstvo še stalo okoli neznane hi- krat odvračajo od branja priprostega čitatelja. Zato pa šice> SleÍ! Pride naenkrat gospod župnik trsatski v kmetijskem listu take razprave ne dosegajo svojega Aleksander plem. Giorgio, o katerem je bilo znano, da je že namena. (Dalje sledi.) i leta za vodenico neozdravljivo bolan ležal v postelji. On naznanil je vedno bolj strmeči množici, da se mu je ga je postavil prvak aposteljev Kmetijske raznoterosti. • V M Nova krmska rastlina. Minolo polletje delali so se v Nemčiji poskusi z neko novo deteljo Phacelia tanacetifolia, po skušnjah daje posebno dobro krmo za prežvekovalce. Velike važnosti je pa detelja posebno za čebelarje, ker ima ne- nice mu l'e Marija obljubila zdravje, o katerem se vsi navadno veliko medu. Morda bi bilo dobro, da bi se tudi pri lahko prepričajo na lastne oči. Na te besede blagega gosp. nas poskušalo s to deteljo. v noči prikazala najsvetejša Devica Marija, ter naznanila mu, da je neznano poslopje njena lastna hišica iz Naza-reta; altar ravno tisti, ki sv. Peter, križani Bog in pa Marij ni kip iz cedrovega lesa pa sta izdelek sv. evangelista Lukeža. V dokaz resnice mu je Marija obljubila zdravje Brananje travnikov pomladi se jako priporoča. Zrak po brananih travnikov bolj prešine zemljo, kar pospešuje rast. * brananjem se pokonča mnogo mahu in plevela. Krtine se poravnajo. Prst v krtinah je jako dobro gnojilo, ker jo je mraz po zimi zrahljal Po brananih travnikih se tudi lahko kosi. župnika prešinilo je ljudi neizrekljivo veselje. - ^L^ 1 " # , . L ^ Radosti in hvaležnosti zavzeto ljudstvo pričelo je hišico in kipe častiti po vsej mogočnosti. Deželni namestni kralj, dolfa ban Nikolaj Frangopani, prejel je od cesarja Ru-. dovoljenje, prepričati se o resničnosti te prikazni, Da krave ne grizejo jasli. Krave posebno, kadar jim odposlal je štiri može, med temi tudi gosp. župnika Alek- pa škod- sandra v Nazaret v Galilejo. Le-ti so videli, da se Marijna hišica ne znajde več tam, pač pa še njeni temeljni zidovi, se so po tvarini in merah natančno strinjali s trsatskim dolgo daj» š suho klajo, rade začno gristi jasli To Ijivo zdravju živine Neki nemški list priporoča, da se v ponvi sode spraži v žlici svinjske masti in to da kravam lizati na otrobih. To baje pomaga, da krave jasli več ne gri- Orehi najbolje vspevajo na brdih z globoko deloma svetiščem. Poročilo teh mož ni pomnožilo Rečanov in Trsatcev, ampak razširilo se pobožnost tudi po so- kamnito prstjo V mokri zemlji oreh ne vspeva. Naj tudi zrase, sednih deželah, od kodar so dohajali pobožni kristjani na pa ne rodi in rad vzebe. romanje na sv. Trsat. 104 Toda veselje navdušenost domačinov p tuj ih pri palec debelih deskah privaruje 10 odstotkov lesa romarjev dne 10. trajalo dolgo. Čez tri leta in devet mesecev, Narej tako, da lahko režejo les vsake debelosti iec 1294. zginila je zopet hišica na čudovit dočim se okrogle žage ne morejo narediti večje kakor način*). Žalost ondotnega ljudstva adi zgube tako 72 palcev v premeru. Če bi morale biti večje, bi mo dragocenega duhovnega zaklada bila je silna, in le deloma so se vtolažili, ko so zvedeli, kam da je sveta hišica rale zaradi trpežnosti že biti tako debele, da bi ne nekaterih žagah to neugodnost bile za rabo Na prenesena bila to britko zgubo Da bi ljudstvu nadomestil vsaj nekoliko okroglih žag skušajo odstraniti s tem, da na zgorej Nikolaj Frangepani na mestu, glavne žage pritrdijo drugo manjšo, katera reže go* r: da je dal kjer je stalo Marijno svetišče, zidati kapelo, njegov sin renji del bruna v jednaki črti z glavno žago Martin pa je dal zraven postaviti samostan in ga čč. gg. oo. Frančiškanom, ki ga imajo, kakor je znano, v lasti še zdaj Tudi papež Urban Trsatčane : poslali so jim namreč pelo Marijno sliko izslikano po očil potem mogoče rezati debelejši les. Pogosto se dobita žagi nejednake upornosti in trdosti in zatorej nejed- želeli so utolažiti nako režeta in kvarita les. Poleg tega pa zahtevata zgoraj omenjeno ka- dve žagi jako komplikován in drag mehanizem. Pri evangelistu Lukeži, razpolovljenji cipreze, oreha, češnje, zlasti pa rudečega ki se še dandanes časti na sv. Trsatu z veliko vnemo drevesa, neke posebne vrste cedre, na bregovih Ti in pobožnostjo hega morja je pa trakovna žaga neobhodno potrebna Kot v pojasnilo ravno navedenih podatkov naj vendar kajti te vrste so včasih po J 10 in celo 12 čev še omenim, da zgoraj omenjena kapelica ni bila tako pozidati grof Nikolaj Frangopani, kakor je prava sveta hišica v Loreti. Prostor je bil vendar še vedno zaznamovan, kamor so bili angeli sveto hišico je bil dal ljev debele in okrogla žaga bi jih ne mogla rezati z elika, nobenim vspehom. Delo bi bilo drago in dobile bi se slabe deske - * « f postavili 1614. se je pod vodstvom tedanjega zaslu Razen glavne žage, katero imajo v mnogih zavodih, da se bolje izrabi čas, samo za rezanje brunov, gopolnega in marljivega O. Frančiška Glaviniča zidala kakor delaj Žagarji v Rusiji, pripravljena je še nova kapelica, ki služi kot presvetišče trsatske cerkve še cela vrsta manjših podolžnih in poprečnih žag k a sicer na ravno taistem mestu, kjer je stala tere obdelujejo deske in brune z vseh stranij in jim dajo prave ogle na vseh štirih straneh. ' Napravljajô dandanes, in sveta hišica. Druge poprave, predelovanja in zvekšanja cerkv< so se nekaj okolu leta 1644., nekaj pa leta 1691 vsled tehničnih ved in stavbenega ukusa taistega časa, druzega v zavodu Ima tudi natančno njeno dolgost in širokost. e. vršile se jako komplikováno in bistroumno napravljene pri- 4 nl^^W M ^wW^1 i u fy. i PjMflB W^B^HmmB^^mB BwťrST. , InUljBj^ i y KlJbMËflfiSB $JWÍwHÍ - BlJCTKfe' JftBMKť Da se prave za hitro premikanje lesa od jednega stroja do : vsaka minuta tam izrabi se, ko- ter zaradi mnogih prizidav trsatsko svetišče ne more me riti s cerkvenimi stavbami naših dnij, je vsakemu lahko Vendar pa to ne ovira goreče vneme pobožnih chiganski državi izreže na dan 110 ki iz bližave in daljave prihajajo v obilnem umevno, romarjev, številu, poklanjat premile trsatske Majke Božje likor je le mogoče. Poslednji čas večji zavodi obdelajo toliko, da je naravnost čudno — največji zavod v mi- čevljev desk, na deset ur. Taki zavodi če tudi se dan računa priporočevat se milostni priprošnji (Dalj sledi.) Deset let Ameriki. (Iz osebnih spominov Rusa P. Tverskega.) (Dalje.) II. Trakovne žage imajo to prednost, da so jako tenke. Delajo dve tretjini manj žaganja nego okrogle žage in dosti točno izračunanje je pokazalo, da se *) Zanesljivi viri pripovedujejo, da so 10. dec. 1294. prenesli angelji sveto hišico čez Jadransko morje na Laško v pokrajino jakinsko (Ankona) italijanščini so popolnoma dovršeni v vseh ozirih in delo stane " '53 'l^niíEi IhJP • I iSEuUn - IKBSKK wN^/' JwBH iKdr^rk ^ ÛÂà * ■ ST » i ffUžc^Jt^^^đS JAIUUULBH že jako malo. Samo po sebi se razume, da je jedna glavnih stvarij dovažanje brunov za tak zavod. Zavod dela dan na dan brez prenehanja, ali v gozdu večkrat ni mogoče delati zaradi dežja, viharja, blata in zaradi tega je potrebna vedno večja zaloga lesa, ker vreme lahko vsak čas ustavi dovažanje. Omenil sem že, da imajo mnogi zavodi svoje lastne železnice za priva-žanje lesa, ali do železnic spravljajo les z mulami v ravnih krajih, in z voli v goratih. V severnih državah ' » pade dovolj snega, do bruna lahko nekaj časa v velikih » • / ondi postavili jo v neki lovorovi gozd. (V množinah dovažajo na saneh, v srednjih in južnih državah pa ni snega in morajo bruna vse leto dova- gozd Lauretum«, odtod tedaj Loretto.j Zgodila se je bila ta dogodba v noči. Kakor pred tremi leti poprej na Trsatu, tako je bilo tudi tu zdaj ljudstvo začudenja obvzeto, žati na VOZOVih. (Dalje sledi.) A, tudi tam ostala dolgo od kod je prišla prečudna stavba Nekega jutra zginila je hišica iz mesteca Rekanato. Pa tudi tam še ni ostala. V jutro 7. septembra ; • gozda prenesena bila blizu 1295 znaj dela se je zopet streljaj oddalj od poprejšnjega mesta, in tam stoji še dandanes, namreč na slovesnem Marijnem božjem potu v Loretu. O natančnih preiskavah govoriti bolj ob- Poučni in zabavni drobiž. fM Izvestja muzejskega društva za Kranjsko * < širno, ki so se vršile na Sv. Trsatu tudi v Nazaretu da Je izvrstnega znanstvenega lista, kateri za vse leto Tega 2 dognalo, da je današnje loretsko svetišče resnično prava Marijna hišica, ne spada v okvir mojega potopisa gld., je izšel 1 sešitek letošnjega letnika obsega to-le vse- Lep molit Pisalec knjiga z celim popisom zgodovine bino 1 Rutar: Grobišče pri Sv. Luciji blizu Tolmina ; Trsatske božje poti ozaljšana s krasnimi podobami, v slovenskem in hrvatskem jeziku, dobi se pri oo. frančiškanih v Ljubljani in Trsatu. J. Pečnik: Pogled na kranjska gradišča A. Koblar Drob t iz furlanskih arhivov Dr. I. Ev. Mauring : Uteme ljenje mesta Višnje Gore. Mali zapiski : Občni zbor n Muzej 105 skega društva za Kranjsko". K. Črnolo gar : Slikane cerkve. ločil družbi tudi za 1. 1894. uprav veliko podporo S. : Stare altarne svetilnice in kadilnici. S. : blazine in kazule. Usnjate altarne gld slavno uredništvo 4 >1 Slov Naroda" je izročilo 1000 zbirko A. K.: V postojinski jami v 1797. J. kronskih darov, nabrano od 1. —31 v kupnem znesku Vrhovec: Novoletna darila. J. Vrhovec: Iz ljubljanskih mestnih 272 gld. 60 kr računov. J. Vrhovec: Kdaj so začeli na Kranjskem krompir niča v Mariboru Pokroviteljce so poslale drugič), ki nam je poslala SI za posojil 1894 Robič • Kranjska školjka z biserom. saditi ? Velika soda Slovstvo o domoznanstvu slovenskih dežel. A. K. : je poslala 70 Ocena Orožnove knjige „Des dekanat Neukirchen". Naštevanje sed drugih novih tiskovin o t^j stroki. Vrhovec: dovoljenega daru 100 gld.; si. moška podružnica v Kranj i, ki S meseca julija 1893 ostalih 30 gld vas , pa Vid na Dolenjskem. Za zadnjo imenovanih pokroviteljin so poslali vrli St. Vidski domoljubi 213 kron Izobrane ruske národně pripoviedke preveo Mirko darovali so pa Vtč gostov v gostilni Kunsteka o raznih Divkovič ravnatelj kr. gimnazije zagrebške, imenuje se knjiga, prilikah 67 kron, g. Slivnik podobo ki je izšla v knjigarni dijaške tiskarne v Zagrebu in šteje 198 se je prodala za 20 kron gg. dr Fr Cirila in Podobnik Metoda ki stranij ter velja 80 novcičev. Knjiga je jako zanimiva za vsa- Mpdved 15. Ivan Cebašek 14, Vinko Slivnik 12 16, dež ► nava se je vršila pred porotniki v Celovci. j« Krvav dvoboj. Na kolodvoru v Catanii sta se s samokresi dvobojila kneza Cramacca in Ramasca. Poslednji je so staro, zanesljivo in znano zdravilo ter so budilno in krepilno sredstvo za želodec in prebavilna dela. (14) i t Samo prave so z zraven stoječo varstveno znamko in podpisom. Cena : 1 steklenice 40 kr. bil težko ranjen. Povod dvoboju zaradi neke gledališke plesalke bil, da sta se bila sprla 4 Ta dogodek vzbuja tem več pozornosti, ker je jeden dvobojnikov v sorodstvu z neko vladajočo rodovino Zasledeni tatovi. V Cassinu je policija zasledila dva italijanska delovca, katera sta v Parizu slikarju Casanova- Torresu ukrala 205 000 frankov. Tatova sta jo pa odtegnila policiji, ali vendar jih zasledujejo policisti. — Razpok smodnika v Požunu V tovarni za patrone v Požunu se je užgala iz znanega uzroka večja množina smod- Pri ► i i _ dvojne steklenice 70 kr. g\&toAX>r Vsebina je naznanjena. Marijaeeljske kapljice za želodec prodajajo se prave: v Ljubljani: lek. Piccoli in lek. Svoboda; v Postojni: lek. Fr. Bec-carich ; v Škofji Loki: lek. Karl Fabiani; v dovljici: lek. Alex. Roblek; v Novemmestu: lek. Dom Rizzoli in lek. Bergmann ; v Kamniku: lek. J. Močnik; v Črnomlju: lek. j. Blažek. 4 4 4 4 ► ► 4 4 f nika. Jeden delovodja, 3 delavci in 1 delavka so mrtvi. nastalem strahu so delavci vsi zbegani drli iz tovarne in jedni delavki polomili rebra. Nevarne šale. V rodbini vpokojenega miškolskega blagajnika Ivana Bende se je pripetil dne 12. t. m. obžalovanja vreden dogodek Arpad Tulkovič, je mlad uradnik pri okrajnem sodišči, je vzel z zidu zarjavel revolver s stene in je sebi po- i ii M M >4 M > Trzne cene. . a V Ljubljani dne 14. marc. 1894. Pšenica gld. 8 40 kr. rž gld. 6-40 kr., ječmen gld. 6*40 kr., oves gld. 7 30 kr., ajda gld. 8'40 kr., proso gld. 5'— kr., turšica gld. 550 kr.t stavil na prvi revolver, o katerem trdil gospodar da ni na- leča gld. 14 kr., grah gld. 15. kr., fižol gld. kr. basan. Večkrat je pritisnil petelina in revolver se ni sprožil. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Loterijske srečke. V Brnu dne 14. marcija t. Na Dunaji dne 10. marcija t. V Gradci dne 10. marcija t. 49, 45, 22, 46. 86, 32, 49, 18, 58. • ť\ 72, 9 39, 59, 50. si priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani „Ne kupuj pri branjevci, temveč pri trgovci pravi star predgovor. To se lahko uporablja na moje podjetje, kajti tako velika trgovina, kot je moja, ima vsled kupovanje velikih množin blaga za gotov denar in drugih prednosti nizke stroške kateri so naposled le kupovalcu v korist. Miénl vzorci zasebnim bupovalcem zastonj in franko. Bogate vzorčne knjige, kakoršnih še nikdar za krojače nefrankovano. Neogibno potrebno je za vsako družino Blago obleke. Kathreinerova Kneipp-ova sladna kava Peruvien in dosking za visoko duhovščino, predpisano blago za uniforme c. kr. uradnikov, ?a veterance. požarne hrambe, telovadce, livreje, sukno za bilard in igralne mize, prevlake za vozove, loden tudi neprem« čljiv ^a lovske suknje, perilno 1 -v z okusom prave kave. Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava in redilna pijača. ' I blago, potni pledi od 4 do 14 Ceno, pošteno, trdno, čisto volneno sukno da se jedva splača krojač, priporoča cene cunje Janez Stikarofski ■ r i Brno (avstrijski Manchester) datek k pravi kavi Nedosegljiva je kot do največja zaloga sukna v vrednosti i 2 milijona goldinarjev (8) Visoko priporočana za ženske, otroke in bolnike Ponaredeb Dobi povsod se naj varuje Pošilja se le proti povzetju ! Dopisuje se v nemščini, češčini, madjarščini, lijanš-ini, francoščini in angleščini. (14) antiartristični in antireumatični li od lek arja Xniiiliirriiniii na Avstrijskem ti dobiva se Y vseh. lekarnah > Lj ubij ani : pri D. Trnkoczv j WfflL Mayr in Peter Lassnik j v zabojih po gld. av. veli. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. Tisk in založba: Blasuikoyi nasledniki.