Psltnlna platana » {»forint. H. Izdaja. Cen* Din 1*— Uhaja »sak dan ejutraj raivaa T ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Številk« Din 1*—, lanskoletne 2*—; mo* lečna naročnina Din 20’—, za tujino BO'—, Uredništvo * Ljubljani, Gregorčičeva 28. Telefon uredništva TO-70. BO-flO fn SO-71 Jugoslovan Rokopisov o« italimk Oglas) po tarifi !n dogovora Opravi v Ljubljani. Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica » Mariboru, Aleksandrova cesta St. 24, teL 29-60. V Celju: SlomSkov trg 4. Po5t Bek. rač.1 LfuMIana 1S.62I St. 102 Ljubljana, torek, dne 5. maja 1931 Leto II. Konferenca zunanjih ministrov Male antante Uradni komunike o poteku posvetovanj bo izdlan danes - Romunski lisi o stališču Male antante napram nemško-avstrijski carinski uniji - Popolna soglasnost glede potrebe skupnega nastopa v vseh vprašanjih Frinc Ghica, romunski zunanji minister, ki predseduje konferenci Male antante. Težkoče republikanske Španije Madrid, 4. maja. A A. Zaradi spora z Zamorro * katalonskem vprašanju je notranji minister Maura odstopil. Novinarjem je dejal, da je bil Zamorra proti separatističnim težnjam Kataloncev preveč popustljiv, kar ograža špansko republiko. Pariz, 4. maja. AA. Iz Saragosse poročajo: Osebe, ki so bile aretirane, ker so našli pri njih bombe, pripadajo anarhistični federaciji. Samo v dveh od najdenih bomb se je nahajala eksplozivna snov. Neuspešen zaključek pogajanj njed Češkoslovaško in Madjarsko Budimpešta, 4. maja. d. Kakor poročajo listi, so se češkoslovaško - madjarska pogajanja zadnje dni brezuspešno končala. Ker je češkoslovaška vlada odklonila madjarske proti-predloge proti češkoslovaškim predlogom, so postala nadaljnja pogajanja brezpomembna. Češkoslovaški delegat dr. Friedmann se je zato vrnil v Prago. Pred svojim otthodom je izjavil, da bo češkoslovaška vlada kasneje naznanila čas, v katerem bi bila pripravljena zopet pričeti pogajanja. Prekinitev nemško-romun-skih pogajanj Berlin, 4. maja. (d) Na splošno presenečenje »o se odgodila nemško-romunska pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe, ki bi »3 bila morala jutri v Bukarešti pričeti. Romunska vlada je nul ovili) na nemško vlado prošnjo, naj bi njeni odposlanci odpotovali k pogajanjem nekaj dni kasneje. Del nemški,h delegatov je bil pa že na poti in jih je bilo treba nazaj poklicati. Nemška vlada je na to sporočila romunski vladi, da no smatra za umestno, da bi se pogajanja v sedanjem trenutku pričela. Na nemški strani so namreč upali, da bo mogočo pogajanja do 15. maja, ko se sestane evropska komisija, dokončati. Prekinitev pogajanja vzbuja živahno pozornost. Važne konference mednarodnih organizacij za delo Ženeva, 4. maja. AA, Ves maj bo v Ženevi zasedanje mednarodnih organizacij za delo. Od vseh zasedanj bo eno najvažnejših zasedanje mednarodne konference za delo, ki bo trajalo od 28. maja do srede junija. Poleg teh konferenc bo otvorjeno tudi 53. zasedanje upravnega odbora mednarodnega urada za delo. 8. maja se začne v Londonu zasedanje odbora mednarodnega urada za delo za proučevanje nesrečnih slučajev. 18. maja se začne v Ženevi seja kon-zultatlvne komisije intelektualnih delavcev, ki bo med drugim razpravljala tudi o vprašanju kolektivne pogodbe novinarjev in o vprašanju izbere in namestitve intelektualnih delavcev. Volilna borba v Romuniji Bukarešta, 4. maja. n. Včeraj se je pričela po vsej Romuniji volilna kampanja. Zelo veliko agitacijo je razvila nacionalno-kmečka stranka, ki je izdala svoja volilna gesla proti sedanji vladi, ker je po njenem mnenju diktatorska. Maniu je nastopil včeraj na več zborovanjih v Erdelju. Govoril je o sedanjem političnem položaju v Romuniji in pojasnil, kako je prišlo do tega, da je vseučiliški profesor Hacieganu iz Cluja vstopil v Jorgovo vlado. Bil je v Bukarešti in je dr. Maniuja nenadoma brzojavno obvestil, da je vstopil v vlado in da mu je žal, da mora izstopiti iz nacionalno-kmetske stranke. Maniu mu je odgovoril, da je njegov izstop brezpredmeten, ker so ga iz stranke že izključili. Stranka bo izključila iz svojih vrst tudi vsakega drugega, člana, ki bi simpatiziral z vlado prof. dr. jorge. Stranka se bo ostro borila proti politiki prof. Jorge, ki hoče uničiti parlamentarizem. Bukarešta, 4. maja. A A. Rador poroča: Konferenca Male antante se je začela včeraj dopoldne s konferenco zunanjih ministrov Male antante. Seji sta prisostvovala poleg rumunskega zunanjega ministra češkoslovaški zunanji minister Beneš in jugoslovanski zunanji minister Marinkovič. Trije ministri zunanjih zadev so izmenjali nazore o vprašanjih, ki zanimajo Češkoslovaško, Romunijo in Jugoslavijo. Konferenca se bo končala v torek. Tedaj bo objavljen komunike za tisk. Bukarešta, 4. maja. d. Na današnji dopoldanski seji so se ministri v glavnem med seboj informirali. Dr. Beneš je podal izjavo o stališču Češkoslovaške do nem-ško-avstrijskega načrta catinske zveze. Popoldne sta govorila romunski zunanji minister Ghica in jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič. Sinoči je imel iran-coski poslanik v Bukarešti razgovor z dr. Benešem. Navadno dobro informirani »Currectuk objavlja o konferenci članek, v katerem pravi med drugim: Nov problem, o katerem morajo razpravljati države Male antante, je njih stališče do nem-ško-avstrijskega načrta carinske unije. Vso tri države bi morale zavzeti glede tega skupno stališče. Gospodarski interesi Jugoslavije in Romunije so si enaki, ker sta obe državi agrarni deželi. Obe sta na enak način oškodovani po razdiralnem tekmovanju Sovjetske Rusije in njenem dum-pingu. Češkoslovaška pa je država, ki ima tako kmetijstvo kot industrijo. Zato se nemško-avstrijska carinska zveza kaže Češkoslovaški z drugačnega vidika kakor Jugoslaviji in Romuniji. Zadnji dve državi se imata malo bati velike industrijske organizacije Nemčije. Bukarešta, 4. maja. n. V nedeljo dopoldne se je pričela konferenca zunanjih mi- nistrov Male antante. Že na prvi seji so zunanji ministri Ghica, dr. Marinkovič in dr. Beneš obrazložili svoje mišljenje in stališče o raznih perečih vprašanjih evropske politike. Posebno pozornost so posvečali gospodarskim vprašanjem. Konferenci je v odsotnosti romunskega ministrskega predsednika Jorge predsedoval romunski zunanji minister. Vsi ministri so naglašali potrebo, da nastopijo države Male antante skupno v vseh vprašanjih. Konferenca je nadaljevala svoje delo popoldne. Opoldne je bil skupen obed, ki ga je priredilo zunanjim ministrom na čast jugoslovansko poslaništvo v Bukarešti. Tretji sestanek zunanjih ministrov Male antante se je pričel davi ob 10. uri. Snoči ob 22. je romunski zunanji minister princ Ghica priredil svojima kolegoma iz Jugoslavije in Češkoslovaške na čast svečan banket v hotelu Palače. Nova izzivanja od onstran meje Zborovanje italijanskih Dalmatincev v Trstu - Iredentistični izpadi proti Jugoslaviji Odgovorni fašistovski poglavarji in državniki se solidarizirajo z izzivalci Trst, 4. maja. n. Včeraj je imelo tu dalmatinsko društvo svoje zborovanje. Udeležili so se ga poleg tržaških tudi puljski in drugi Dalmatinci in en delegat s Krka. Društveni tajnik Verbano je obširno poročal o delovanju društva v preteklem letu. Društvo je razvijalo živahno propagando za Dalmacijo, izdalo dalmatinski koledar, protestiralo zaradi okrožnice nadškofa dr. Bauerja, sodelovalo pri vseh nacionalnih manifestacijah, v rezidenci D’ Anunzija Vittorialu je postavilo »dalmatin-sk istolp«, ki naj priča o italijanskem značaju Dalmacije in pobija pomen barbarskemu in skaženemuc spomeniku Grgura Ninskega, ki so ga postavili v peristilu »našega« Splita. Društvo je v preteklem letu prejelo mnogo pisem in telegramov, v katerih so sc najvišji iašistovski liijcrar-hi in državniki, med njimi tudi tajnik fa-šistovske stranke Giuriati, solidarizirali i njegovim delovanjem. Verbano je svoj referat zaključil s temile besedami: »Dalmatinskim bratom naše že lje! Izmučeni Dalmaciji in našim bratom robovom pa vest, da dan za dnem čakamo trenutek osvoboditve. Naglašam, da bo krila dalmatinsko zastavo s tremi leopardovimi glavami črna koprena vse dotlej, dokler ne bodo vsi naši ljudje in vsi naši otoki osvobojeni. Žalost, ki je v nas že nekaj let, mora imeti viden izraz. Črno kopreno bomo ped za pedjo odstranjevali z zastave, kakor bomo stopnjo za stopnjo osvajali našo zemljo. Z vseh rimskih in beneških stolpov, od Raba do Perasta, naj zavihra trobojnica s savojskim grbom, simbolom domovine. Živela italijanska Dalmacija 1« Za tem so izvolili novo upravo in poslali pozdravne telegrame kralju, Mussoliniju, D’ Anunziju, Giuriatiju, predsedniku senata Federzoniju, senatorju Cipicu, poslancu Dudanu in društvu italijanskih vojnih dobrovoljcev. Jugoslovansko-poljsko prijateljstvo Poljsko-jugoslovanski kongres pomeni velik napredek v zbližanju med obema narodoma Varšava, 4. maja. AA. Jugoslovanski delegati na poljsko-jugoslovanskem kongresu, ki se nahajajo v Krakovu, so si ogledali včeraj mesto in se udeležili proslave poljskega narodnega praznika. Delegati so položili včeraj venec na grob slavnega poljskega pisatelja Sienkiewicza. Na krakovski univerzi je bila svečana seja, kjer je v svojem govoru predsednik kongresa Kneblewski naglasil, da predstavlja jugo-islovansko-poljski kongres velik napredek v zbližanju med obema narodoma. Govorili so še rektor univerze, podpredsednik trgovske zbornice K\viatkowski, Zawilinski, ki je govoril srbohrvaški, profesor krakovske univerze Mole, ki je govoril poljsko in srbohrvaško ter naglasil, da je našel na Poljskem svojo drugo domovino. Končno so govorili še zastopniki poljsko-jugoslo-vanske lige iz Poznanja in Varšave ter predstavnik iz Vilne. Trgovska zbornica je priredila na čast delegatom svečan banket. Proces proti članom teroristične organizacije Novi dokazi soudeležbe madjarskih uradnih mest Beograd, 4. maja. 1. šesti dan procesa proti teroristom se je pričel z zaslišanjem Antona Ermana, ki je obtožen, da je v juniju preteklega leta v Pečuju prejel od Mije Seletkoviča okrog 5 kg razstreliva, lunte in revolver sistema >Browning« in vse odnesel preko meje v našo državo z nalogo, da na jugoslovanskem ozemlju ruši objekte. Na vprašanje predsednika sodnega sveta, če je kriv, je odgovoril: »Sem, a ne toliko, kolikor sem obtožen.« Sodnik Arnerič ga je vprašal, če je bil na Madjarskem. »Bil sem,« je dejal. »Nekoč sem pripovedoval Tilmanu, da bom izgubil delo, pa me je povabil, naj grem z njim na Madjarsko. Nato je na predsednikovo vprašanje pripovedoval o svojem potu preko meje. Bil je v Bistrincih in od tam 3ta s Tilmanom odšla v neko hišo v Bermen-du, od tam pa v neko gostilno in nato na orožniško postajo, kjer ju je sprejel neki madjarski častnik. Opisal je tega častnika. Madjari od njiju niso zahtevali obmejne izkaznice niti potnega lista. Neki madjarski orožnik ju je vprašal, kdo sta. Odgovorila sta mu, da sta prišla iz Jugoslavije. Brez nadaljnjih poizvedb so jima nato dali prenočišče. Predsednik Arnerič je nato prečilal njegove prejšnje izpovedi, v katerih je priznal mnogo okoliščin; ki jih je danes tajil. Tako je v svojih prejšnjih izjavah priznal, da se je v Bukarešti vadil v rabi orožja. Danes je dejal, da to ni res. Predsednik Arnerič je nato prečital še zapiske o konfrontaciji med njim in Tilmanom, za tem pa je razpravo prekinil in jo odgodil do jutri, ko bosta poleg že zaslišanih morala pred sodnike še Gros in Budrovac. Prekooceanski polet vele-letala »Do X« Pariz, 4. maja. AA. Iz Saint Louisa poročajo, da je pristalo tamkaj veleletalo »Do X«. Ko je obnovilo svoje zaloge goriva, je nadaljevalo polet v Bolamo v portugalski Gvineji, odkoder bo letelo preko Atlantskega oceana v .luž. Ameriko. Bomba v stanovanju japonskega ministra Tokio, 4. maja. AA. V stanovanje finančnega ministra linija so vrgli neznanci bombo, ki je napravila nekaj materi,jalne škode, Seja ministrskega sveta ; Beograd, 4. maja. A A. Danes od 9. do 10. se lje vršila pod predsedništvom predsednika ministrskega sveta generala Petra Živkoviča seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o tekočih zadevah. Proces proti morilcem Tonija Schlegla Zagreb, 4. maja. k. Danes ob 8. uri se ja pričel pred zagrebškim sodnim stolom proces po zakonu o zaščiti države proti osebam, ki 60 obtožene umora Tonija Solilegla. Sodnemu stolu je predsedoval sodnik Bubanj. Ko je senat navzel svoje mesto, je 23 obtožencev zasedlo 3 obtožne ldopi. Sodni stol je zaslišal vsakega posebej glede njihovih osebnih podatkov. To zaslišanje je poteklo naglo in brez prekinitve. Nato je državni tožilec dr. Ružič pričel čitati obtožnico. To obtožnico objavijo jutrišnje »Novosti« na 15 straneh z drobnim tiskom. Čitanje obtožnice je zavzelo vso dopoldansko in popoldansko razpravo, ki je trajala do 18-30. Jutri ob 8. uri se bo proces nadaljeval. Pričeli bodo zasliševati posamezne obtožence. Romunski kralj v Temešvaru Temešvar, 4. maja. n. Drugi uradni poset kralja Karola v romunskih mestih je veljal Temešvaru, Prej je kralj posetil le še Cluj o priliki 50-letnice tamkajšnjega vseučilišča. Kralj je prispel v Temešvar v soboto. Priredili so mu velike svečanosti in manifestacije. Sprejel je še istega dne mnogo deputaclj iz Romunskega Banata. V nedeljo je prisostvoval posvetitvi temeljnega kamna romunske katedrale, popoldne pa se je udeležil velikih konjskih dirk. Zvečer se je spet vrnil v prestolnico. Dijaški nemiri v Berlinu Berlin, 4. maja. AA. Na berlinski univerzi je prišlo do ostrih spopadov med nacijonalistični-mi in komunističnimi dijaki, ki so obesili na poslopju univerze rdečo zastavo. Rektor univerze je moral intervenirati, da jih je pomiril. Dobitki pri državni loteriji Ileograil, 4. maja. 1. Pri današnjem žrebanju V. razreda 21. kola državne razredne loterije so dobile naslednje srečke: dobitek 40.000 Din št. 26.261, dobitek 30.000 Din št. 97.897, dobitek 10.000 Din pa št. 338, 84.683, 17.252, 25.991 in 72.651. Angleški trgovinski minister o gospodarski krizi »Rešitev je v glavnem odvisna od svetovnega sodelovanja in od uvedbe zlate podlage v valutah« Krivda Madjarske V posesti velikanskih veleposestev, katera jim mora »ladjarski kmet obdelovati /a najnižjo plačo, so imeli madjarski plemiči vedno dovolj sredstev, da so nastopali v velikem svetu kot prvi med velikaši. l)a ta svoj sloves, kd pa je šel na račun madjarskega delavca in kmeta, še bolj utr-de, so nastopali s sijajem, da so celo od luksuza razvajeni ljudje strmeli nad bogastvom in razsipnostjo »ladjarskih velika-Sev. Dostikrat je sicer la razsipnost spravila marsikaterega madžarskega veli kaša ob vse premoženje, kakor se je n. pr. zgodilo to prekmurskemu grofu Szaparryiju, ali sloves, da so madjarski plemiči nepre-kceljivi velikaši, je ostal in la je pomenil tudi realne koristi. Tako je ta sloves pripomogel marsikateremu madžarskemu plemiču, da je z bogato ženitvijo napolnil zopet svoje prazne blagajne, predvsem pa je da| la sloves tudi velik političen upliv, ki eo ga znali madžarski grofi izkoristiti zlasti dobro. In v izkoriščanju teh zvez obstoji še dane« velik del vse Madžarske zunanje politike. Ni bilo pred vojno v kulturni Evropi države, ki bi tako zelo tlačila svoje nema-džarske državljane, kakor Madžarska. Ii» Še danes se ni nehalo to preganjanje in Slovaki na Madjarskem, ki jih je nekaj sto-tisoč, še danes ne morejo uprizoriti niti najbolj nedolžne gledališke igre v slovaškem jeziku. Nič bolje se ne godi niti nemški manjšini na Madžarskem, ki je brez vseh pravic, pa čeprav zvesto podpira vladno večino madžarske vlade. Vse to pa ne moti madjarske grofe in plemiče, ki edini danes vladajo na Madjarskem, da kriče v »vet o silnem preganjanju, ki da ga trpe njih manjšine v tujini! Računajo pač z neoporečnostjo velikega sveta in na svoje dobre zveze z velikimi gospodi v evropskih prestolnicah in da bodo mogli tem naslikati situacijo na svoj način. Njih računi niso niti tako napačni, kakor je pokazala falzifikatorska afera in pozneje tudi znana golthardska afera s tihotapljenjem orožja. Pred očmi poštenega sveta in zlasti pred očmi vse evropske demokracije so se takrat madjarski politiki do golega kompromitirali, toda veliki svet, ki se ponaša s svojimi laksnimi pojmi o morali, jim je spregledal i potvarjanje denarja in tihotapstvo z orožjem ter še naprej dovolil, da so ga madjarski plemenitaši izkoriščali s svojimi >dobrimi zvezami^, Ta pardon velikega sveta je madjarske mogotce ojunačil, da so si pričeli dovoljevati še večje nesramnosti in hinavščine. S široko gesto so nastopali pred svetom v ulogi velikih mučenikov in dan na dan so pripovedovali, kako silna krivica se jim godi vsled mirovnih pogodb in kako da te ogrožajo mir v srednji Evropi, sami pa so istočasno pošiljali v našo državo atentatorje in teroriste, da zanetijo na Balkanu vojni požaj-. Pod vodstvom madžarskih obmejnih čet so prihajali v našo državo tuji plačanci, da z madžarskim ekrazitom in madžarskimi bomban)i povzročijo nemire v sosedni državi. Vse to je bilo na procesih proti teroristom le dni sodno ugotovljeno, kljub temu pa si upa skoraj istočasno govorili madžarski ministrski predsednik, da mora Madžarska vsled napetega položaja gledati, da je njen smodnik suh. Da, v resnici potrebuje Madžarska suh smodnik, toda ne za utrditev miru, leimei4 za bombe in atentate ter za ogrožanje miru, za kar najema plačance s pomočjo emigrantskih veleizdajalcev. Beograjski proces je do golega razkril krivdo Madžarske pri bombnih atentatih ” Jugoslaviji in le krivde ne more utajiti več nihče. Ta krivda pa ne pada samo na Madžarsko in njene sedanje vladarje, temveč tudi na one evropske kroge, ki so doslej redno dajali madžarskim kverulantom potuho. Ker so ti veliki gospodje dopustih, da se je proces proti falzitikatorjem končal 6 farso, ker so ti krogi privolili, da je bila tudi tihotap«ka afera končana tako, da ni bil nihče kaznovan, samo zato je tudi bilo mogoče, da so si upali madžarski ire deni isti pričeti z organiziranjem terorističnih tolp v drugih državah. Če vse to trpe razni veliki gospodje po evropskih letoviščih in velemestih, pa tega ne bo trpelo evropsko delovno ljudstvo, ki je že do gila »ito imperialistične in avanturistične politike madžarskih grofov. Tn madžarsko ljudstvo je te politike še najbolj sito, kakor bi takoj pokazale že prve volitve, če bi bile le tajne in če ne bi odločevala o njih rezultatu madžarska policija. Še manj pa more trpeli podpiranja teroristov s strani Madžarske Jugoslavija, ki bv««4o izpolnjuje vse svoje mednarodne ob- Lomlon, 4. maja. AA. Trgovinski minister Williani Graham je v svojem govoru v Leithu priznal, da ni veliko upanja na znižanje svetovnih carin. Vendar je potrebno, je nadaljeval minister, da se v bodoče regulirajo cene in produkcija poglavitnih živil. Sedanji padec živilskih cen je v veliki meri zakrivila neracijonalna produkcja, ker se ni znalo, s kako velikimi zalogami razpolagajo producenti. Padec cen je imel za posledico veliko brezposelnost tako v protekcionističnih državah ka- Washington, 4. maja. n. Danes se je pričel 6. kongres mednarodne trgovske zbornice. Na kongresu sodelujejo zastopniki 47 narodov. Kongres je otvoril sani predsednik USA Hooyer. Med ameriškimi delegati je tudi Oven Young. Pred otvoritvijo kongresa je imel predsedniški svet konferenco in je sklenil predlagali za novega predsednika zbornice nemškega delegata in veleindustrijama Franca pl. Mendelsona, čeprav so se nekateri zavzemali za ameriške- Uruselj, 4. maja. n. >Le Peuple< je objavil dolgo poročilo, da je italijanska vlada dala belgijskemu poslaniku v Rimu popolno garancijo za pravilen potek procesa proti profesorju Moulinu pred fašistovskim sodiščem za zaščito države in javne varnosti. Italija je napravila to izjemo, da po-svedoči svoje prijateljstvo napram Belgiji. K procesu bosta, kakor je garantirano belgijskemu poslaniku, pripuščena dva izvedenca belgijske vlade. Isti list je objavil tudi izjavo italijanskega emigranta Ivana Bassanesija o njegovih odnošajih z Moulinovo afero. Bassanesi je dementiral trditve italijanskega državnega ■- ■— » « Za rešitev angleškega polarnega raziskovalca na Grenlandiji London, 4. maja. AA. Za usodo mladega angleškega polarnega raziskovalca vlada po vsem svetu veliko zanimanje. Courtauld je ostal preko zime na Ledenem rtu na Groenlandskem, da prouči tamoSnje vremenske prilike. Kapetan Ahrenberg je letel na Groenlandsko, ni pa mogel dalje, ker so ga ovirali silni ledeni vetrovi. Sedaj se Je doznalo, da manjkajo tudi trije drugi člani ekspedicije. S topničarke »Odin« so brzojavili, da so vodja Watkins in drugi člani ekspedicije odšli pred 11 dnevi proti Ledenemu rtu. Od takrat se ne ve o njihovi usodi ničesar. Ker nimajo s seboj veliko živil, so v hudi nevarnosti. Pozneje je še prišla vest, da se je letalo ekspedicije pokvarilo. Meseca decembra je ostal Courtauld na Oroenlandskl visoki planoti približno 3.000 m visoko ln 150 milj od taborišča v Angnassaliku. Njegovi tovariši so se morali boriti pri povratku v izhodišče z velikimi težkočami in so ga dosegli popolnoma izčrpani. Večkrat so zašli v silen snežni metež in so morali prekoračiti velike ledene razpoke. Angleška vlada je sklenila, da bo pomagala pri rešilni ekspediciji. Na prošnjo danske vlade je organizirala drugo rešilno ekspedicijo, ki odpotuje Iz Hulla te dni. Krvavi nemiri v Egiptu Kairo, 4. maja. AA. Včeraj popoldne je prišlo v Denisuefu do krvavih spopadov med policijo iu demonstranti. Policija je streljala, ubila 8 in ranila 46 oseb. Ranjenih je bilo tudi sedem stražnikov. Notranji minister poroča,-da je bilo ubitih samo 6 oseb, a 3 so bile ranjene. Nemiri so nastali pri prihodu Nahasa paše, ki je prispel v spremstvu 6 članov izvršilnega odbora vatdi-stične slrjuikc, Kairo, 4. maja. AA. Ker postaja položaj čez-dalje bolj rercn, je pričakovati v najkrajšem dogodki v Beniffuelu, kjer so pri zadnjih nemi-času intervencije Anglije. Povod temu so dali lih ubili 4 osebe, 40 pa ranili. Policija je aretirala v Gizehu Nahaso-pašo in njegove tovariše. Po daljšem zasliševanju iil- '■» izpustila. V Kairu so proglasili obsedno staujc. Policija je v stalni pripravljenosti v celem Egiptu. Parlamentarne volitve bodo najbrž odgodene. Smrt tretjega najbogatejšega Amerikanca Nenvork. 4. maja. A A. V 9‘2. letu starosti je umrl Eervige Baker, I ret ji na.ibogatejii človek v Ameriki. Njegovo zapuščino cenijo na 100 milijonov funtov šterlingov (približno ‘28 milijard dinarjev). Vzlic visoki starosti je bil pokojnik predsednik 47 družb in je igral v ameriškem gospodarskem življenju velovažno vlogo. Novinarji so ga imenovali ssfinga iz Wallslree-ta«. veznosti in ki ima zalo pravico zahtevati od drugih sosed isto. Krivda madžarskih oficielnih krogov pri organiziranju atentatov na našem ozemlju je dokazana, izostati ne morejo in ne »mejo tudi posledice tega dokaza. kor v državah s svobodno trgovino. Vse to je dezorgauiziralo javne finance, kar je pa zakasnilo izvedbo važnih socijalnih in industrijskih reform. Rešitev teh vprašanj je v veliki meri odvisna od svetovnega sodelovanja in od uvedbe zlate podlage v kreditnih in valutnih sistemih. Najvišje avtoritete priznavajo, da je koncentracija kapitala v Franciji in v Združenih državah povzročila tem in drugim državam velike težkoče. ga delegata Bornesa. Ameriški kandidat Borne? je v razgovoru z novinarji naglasil, da je naloga kongresa mobilizirati sile vsega sveta, da se odstranijo zapreke, ki stoje na potu ozdravljenju svetovnega gospodarstva. Značilno je, da je poluradni list >Washington Post« zavzel neprijatelj'-sko stališče napram kongresu. List pravi, da si dolžniki z vsega sveta ne smejo domišljati, da se bo Amerika le za ped umaknila od svojih zahtev. podtajnika za notranje zadeve Arpinatija v rimskem parlamentu, češ da so pri nekem Paravelliju, ki je baje vzdrževal zveze z belgijskim profesorjem Moulinom, našli Bassanesijevo pismo z zahlevo po podatkih o italijanskih letališčih, o organizaciji fa-šistovske milice in policije. Bassanesi je odločno zatrdil, da ni nikoli dal Paravelliju kakšnih naročil in navodil. Paravellija sploh nikoli ni poznal. Zaradi tega so Arpinati-jeve izjave neosnovane. Arpinati naj jih dokaže s tem, da objavi fotografsko reprodukcijo pisma, če hoče, da mu bo kdo verjel. Nemški industrijci v Beogradu Beograd, 4. maja. 1. Davi je prispela ob 8-30 z zagrebškim brzo vlakom v Beograd skupina nemških induslrijcev. Na postaji so jih sprejeli zastopniki beograjskega gospodarstva. Gostje so se nastanili v hotelu »Palače«. Ob 10’30 so se v industrijski zbornici sestala z zastopniki beograjskega gospodarstva in se z njimi pobliže spoznali. Opoldne jih je siprejel načelnik ministrstva za trgovino in industrijo g. Pilja, ki se je z njimi dalj časa razgovarjal. Ob 15. uri so se Nemci odpeljali po mestu in posejili več gospodarskih ustanov in podjetij. Nemško poslaništvo v Beogradu priredi nemškim industrij-cem na čast nocoj v svojih prostorih sprejem. Jutri dopoldne se bodo nemška industrijci poklonili neznanemu junaku. Dne 7. t. m. odpotujejo v Saiajevo. Nemška umetniška razstava v Zagrebu Zagreb, 4. maja. k. Umetniška Izložba nemške umetnosti, ki so jo otvorilt včeraj dopoldne, je izzvala največji interes, tako da je poset odličen. V zvezi s to reprezentativno izložbo bodo priredili tudi nekaj predavanj, da prispevajo k kulturnemu zbllžanju med našo in nemško državo. Zagrebški velesejem Zagreb, 4. maja. k. Danes je poleklo 10 dni od otvoritve Zagrebškega zbora. Zbor je pose-tilo doslej okrog 110.000 ljudi. Jutri bodo pričeli z aranžiranjem prve letalske izložbe, ki jo bodo otvorili 14, maja. Letala, ki bodo pristala na letališču, bodo demontirali in prepeljali na sejmišče. Računajo, da bodo razstavili 40 letal vseh mogočih tipov. Portugalski revolucijonarji kapitulirali Lizbona, 4. maja. AA. Po uradnih poročilih napreduje likvidacija revolucije na Madeiri zelo naglo. Več vojnih ladij je blizu Funehala izkrcalo vojaštvo, ki je zasedlo vse str. ieške točke. Uporniki so kapitulirali brez oti, orn. Njihov vodja general Diaz in njegov glavni stan sla se udala brezpogojno. Nekateri vstaši so se začasno zatekli na angleške križarke. Uporniki so imeli tri mrtve in pet ranjenih. Vladne čete pa so imele dva ranjenca. Mir in red sta popolnoma vzpostavljena. Oblasti so odredile vse potrebno, da preprečijo ponoven izbruh revolucije, ker so se razširile vesti, da je nekaj vstašev zbežalo v gore, kjer prebivalcem razdeljujejo orožje in bombe. Prebivalstvo je zadovoljno, da je revolucija končala, ker niso simpatizirali z uporniki, ki so zasegli njihova živila. Upajo, da bo tujski promet v kratkem zopet oživel. Izgredi v Bruslju Bruselj, 4. maja. AA. Včeraj se je končal aktivistični kongres v Wemmelu s spopadi z orož-ništvom. Udeleženci kongresa so, namesto da bi se razšli, odpotovali z avtomobili v Bruselj, kjer so se spopadli z nacionalističnimi dijaki. Ranjenih je bilo na obeh straneh veliko 06eb. Končno Je policija ločila obe skupini in aretirala 20 o"b. N j. Vel. kraljica Marija v Splitu Split, 4. maja. A A. Nj. Ve), kraljica Marija se je včeraj v spremstvu svojib visokih gostov odpeljala z avtomobilom na izlet po Splitu in splitski okolici. Ob pol 3. popoldne se je odpeljala na Marjan, odtod pa se je ob 17. vrnila v gradič. Danes se je Nj. Ve), kraljica odpeljala v luko, popoldne pa je odšla v spremstvu kneginje Olge in princese Marine v Solin, kjer so si visoki gostje ogledali ta mošnje starine. Francoska eskadra obišče Split Split, 4. maja. AA. Sredi junija bo obiskala Split francoska eskadra. Zasidrala se bo nekaj dui v splitski luki. Francoska eskadra bo obstojala iz treh križark. Masaryk odlikoval letalca Sondermajerja Praga, 4. maja. A A. ČTK poroča: Na mednarodnih letalskih tekmah v Plznu je bila podeljena nagrada predsednika Masaryka ‘ jugo-slovenskemu letalcu Tadiji Sondennajerju, nagrado češkoslovaškega ministra za notranje posle pa je prejel Jugoslovan And ra Mitrovič. Premestitev italijanskega konzula iz Ljubljane Beograd, 4. maja. A A. Italijansko poslaništvo demantira informacije inozemskih listov, da je bil italijanski konzu) premeščen iz Ljubljane zato ker je podelil vizum ljubljanskemu nadškofu dr. Jegliču, ki so mu italijanske oblasti prepovedale potovanje v Italijo. Kongres finančnih uradnikov Žlagreb, 4. maja. k. V sabornici se je danes pričel drugi kongres finančnih uradnikov iz vse države. Na njem sodeluje okrog ‘200 delegatov. Otvoril ga je predsednik njihove strokovne organizacije Ilič, svetnik finančnega ministrstva. Pred prehodom na dnevni red je kongres poslal kralju, ministrskemu predsedniku in finančnemu ministru vdanostne brzojavke. Predse,.tik Ilič je nato pozdravil direktorja zag-ebške finančne direkcije dr. Kasuna. Kongres je sprejel tajniško in blagajniško poročilo t soglasno spri menil društvena pravila. Pri volitvah nove uprave je bil svetnik Ilič soglasno izvoljen za predsednika. V Novinarskem domu so imeli nocoj svečano večerjo, jutri pa priredijo krajši izlet v zagrebško okolico. Ljapčev zopet na krmilu v Bolgariji Sulija, 4. maja. d. Vladna kriza, ki že 14 dni traja, je bila rešena na ta način, da je Ljapčev vrnil svojo misijo in da ostane njegova stara vlada v nespremenjeni sestavi še naprej v funkciji. Volitve za sobranje so določene na dan 21. junija 1. ). Velika nesreča na Bodeiv skem jezeru Liudau, 4. maja. AA. Na Bodenskem jezeru se je v viharju prevrnila jadrnica tukajšnjega športnega kluba. Utonilo je 10 ljudi. Rešil se je samo eden. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 4. maja. V severnih Alpah na Štajerskem in vzhodnem Koroškem jasno in gorko, jugovzhodni vetrovi, nagnjenje k nevihtam. Šah Predolimpijski turnir v Pragi (Od našega posebnega dopisnika.) 7. kolo se je igralo v četrtek 30. aprila. Tu sta se srečala Stoltz in Opočensky. Slednji je dosegel sicer boljšo pozicijo, dal pa je potem remis. Isto-lako je končala remis-partija Rejfif- Flohr. Rejfif je bil celo partijo v premoči. Pirc je 9 težavo dobil proti Kubanku, ki je igral partij;) jako dobro, končno pa vendar podlegel. Gilg je proti dr. Skulički pokvaril boljšo pozicijo in remizira). Makarczyk je porazil deprimiranega Gombosa, inž. Berger Sudija. Ker je Rejfif remiziral tudi svoje viseče partije s Stoltzem in Pircem, se je pomanjšala razlika med Stoltzem in sledečim Pircem za */» točke. Pri Stoltzu se opaža popuščanje moči. Prvi poraz Sfoltza V 8.^ kolu je Sudi v scnzaeijonalni partiji porazil Stoltza. Sudi je igral damski gambit in je celo partijo odlično izvedel. Opočensky je porazil dr. Skaličko in dohitel Pirca, ki je s težavo remiziral z Gilgom. Slednji je jako dobro vodil kot beli sicilijansko partijo. Flohr je porazil Kubanka. Pri tem je dosegel svojevrsten rekord. Prišel je namreč k partiji Sele 15 minut pred časovno kontrolo in mora) v tem času napraviti vse poteze. Rejfif je porazil Gombosa, partija Sudi -Skalička je bila prekinjeua. 5». kolo se je igralo 1. maja zvečer. Najvažnejša je bila partija Pirc - Opočensky. Pire je po kratki igrf zmaga). Tudi Rejfif, ki je bil poleg Opočenskega edini neporažen, je izgubil, in sicer proti Ma-karcxyku, ki je danes znatno bolje igral kakor doslej. Flohr j« s premočjo dobil važno partijo proti Gilgu. Stoltz je prekinil inž. Bergerjem v slabši poziciji, Kuhanek in Gombos bosta naj-brže remizirala, istolako Sudi in Skalička. V 10. kolu je Pirc po velikih zapletljajih porazil Sudija in s tem sam prevzel vodstvo. Stoltz je namreč zopet prekinil v slabši poziciji z dr. Skaličko. Flohr ima še dobre izglede na zmago, če dobi prekinjeno partijo z Opo-Senskim. Gilg je utrpel proti Gombosu, ki ni imel še nobene točke, težak poraz, Rejfif pa je porazil inž. Bergerja. Makarczyk je premagal Kubanka. Stanje: Pire 7V>, Stoltz 6 (2), Flohr 6 (1). Prva tri mesta so tem trem ie zasigurana tudi brez zadnjega kola. Šesti kongres mednarodne trgovinske zbornice Kongres je otvoril včeraj predsednik Združenih držav Hoover Afera belgijskega profesorja v Italiji Procesu proti prof. Moulinu bosta prisostvovala dva belgijska izvedenca — Bessanesijev dementi priteče pivo samo v glaž«). Vse je drlo v Ri«, in to ne samo v soboto in nedeljo ves dan, temveč tudi včeraj ves dan. Res je. da smo v začetka meseca in da je Rio novost za Ljubljano, res je pa tudi, da je bil takle avtomat krvavo potreben za naše mesto. Samo da tisti, ki bodo njegovi stalni odjemalci zaradi potrebe in praktičnosti, prve tri dni niso prišli Se do kozarcev in do špranj, zaradi gneče radovednežev, ki so tri dni zaporedoma metali dinarje v špranje, zdaj jih pa ne bo zlepa blizu. Torej nad vse potreben nam je bil takle bu fet, in ko bodo odpravljeni v njem nekateri ns-dostatki, ca bomo prav vsi veseli. Kongres slov. sadjarjev in vrtnarjev v Mariboru Maribor, 4. maja. Od sobote do danes se je mudilo v Mariboru mnogo slovenskih sadjarjev in vrtnarjev, včlanjenih v Sadjarskem in vrtnarskem društvu '/.a Slovenijo. Prvi so zborovali v soboto člani dre-vesniškega odseka. Razpravljali so o vseh vprašanjih drevesničarstva in napravili več važnih sklepov. V nedeljo popoldne je bil v veliki kazinski dvorani letošnji občni zbor sadjarskega in vrtnarskega društva, katerega se je udeležilo o-krog 300 delegatov iz raznih naših krajev. Iz poedinih poročil posnemamo, da je v Sloveniji 177 podružnic, v katerih je organiziranih okrog 10.000 članov, dočim jih je bilo ob nastanku društva 1. 1921. le 1000. V teh 10 letih se je sadjarstvo pri nas tako dvignilo, da je postalo izredno važna gospodarska panoga, ki donaša leto za letom večji dobiček. Po opravljenih formalnostih občnega zbora so zborovalci sprejeli razne sklepe za svoje nadaljnje delo. Tako se je med drugim sklenilo, da bo list »Sadjar in vrtnar« še nadalje izhajal samostojno in se ne bo združil s »Kmetovalcemc. Prosvetnemu ministrstvu bodo predložili predlog, naj namesti na učiteljiščih kmetijske strokovnjake kot strokovne učitelje, da bi se tako vzgojil učitelji osnovnih šol tudi v gospodarske vzgojitelje in svetovalce. Bansko upravo bodo naprosili, da bo prepovedala prodajanje sadnega drevja na sejmih. Po občnem zboru so si delegati ogledali tukajšnjo vinarsko in sadjarsko šolo. Danes dopoldne pa je bil v veliki kazinski dvorani kongres slovenskih sadjarjev, ki se ga je udeležilo preko 100 ljudi. Kongres je otvoril in vodil predsednik g. ravnatelj Humek, bansko upravo pa je zastopal kmetijski svetnik g Zidanšek. Ravnatelja gg. Priol in Rudi sta poročala o sadni trgovini, inž. Skubic pa je predaval o sadnih škodljivcih. K debati, ki se je razvila o vprašanju trgovine s sadjem, so se oglasili gg. Sagadin, Sagaj, Kafol in dr. Sklenili so pripraviti vse potrebno za olajšanje poslov v trgovini. Uvedli bodo točno poročevalsko službo, kakor jo imajgre, ki so se zlasti med preprostim ljudstvom tako priljubile, ker gledalec vidi v njih kakor Y zrcalu samega sebe z vsemi svojimi vrlinami in napakami. Po govoru je sledila vprizoritev »Divjega lovca«, ki je prav dobro uspela. Igralci so se potrudili kolikor so mogli, vendar smo od nosilcev glavnih vlog Majde. Janeza in Zavrtnika pričakovali več. Najbolj je pogodil svojo vlogo član stare čitalniške garde g. Milko Grčar v vlogi Tončka. Izborna sta bila kovač Jure In njegova žena. V splošnem so bile skupinske »cene mnogo boljše kot dialogi in monologi. Da je igra gledalcem ugajala, je dokaz dolgotrajno odobravanje po vsakem dejanju. S Finžgarjevo proslavo je Čitalnica dostojno zaključila svojo letošnjo gledališko sezono. Tekme Kola jahačev in vozačev Ljubljana, 4. maja. Včeraj je priredilo Kolo jahačev in vozačev »Prestolonaslednik Peter« v Ljubljani tekmo n pričeli odmetavati stvari od sebe in nihče m hotel priznati, kaj je njegovega! On ni imel nič! Ona tudi ne! Tako je bilo končno spoznanih le 8 kot pravih tihotapcev, ostali pa imajo na vesti krivdo soudeležbe. Vsekakor je to žalosten dogodek. Velik vlom v Sv. Juriju ob juž. železnici Vlomilci so odnesli V noči od petka 1. t. m. na soboto 2. t. m. je bilo vlomljeno v trgovino g. Antona Zedrana v gornjem trgu, kar je povzročilo v sicer precej mirne'" _ Šentjurju precej govoric. Vlomilci — bili so trije — so si prinesli od kakih 60 m oddaljene hiše g.Gašperšiča lestvo in jo nastavili na dvorišču k oknju trgovine. Nato so z železnim drogom razkrenili železne prečke na oknu, nakar je eden zlezel v trgovino in podajal zunaj stoječemu tovarišu blago. Izbral si je samo najboljše stvari. Posebno mnogo si je nabasal srajc. Tudi na želodec ni pozabil. Poiskal si je sardine in jih precej odnesel. Da je bil zelo praktičen, kaže tudi to, da je svojo izrabljeno baterijo, s katero si je menda svetil, pustil v trgovini in si vzel kar pet novih. Po končanem »delu« so pustili lestvo kar na dvorišču nato blaga za 15.000 Din pa odšli, ne da bi jih kdo motil. Slišal ni nihče ničesar, čeprav stanujeta v isti hiši poleg g. trgovca še dve stranki. Odnesli so blaga za okrog 15.000 Din. Najbrž jih je pa prehitela noč, zato so skrili svoj plen v kozolec g. Hleba v Lo-karjah, kjer so ga pa domačini zvečer odkrili in to takoj javili orožnikom, ki so takoj odšli na mesto najdbe in zastražili kozolec, v nadi, da se tatovi vrnejo po blago. Ti so res prišli, a se jim je posrečilo pobegniti. G. Zedran je že v nedeljo dobil blago vrnjeno, razen nekaj nogavic. Ima pa kljub temu še škodo, kajti vlomilci so vse stvari nabasali v vreče in je zato vse blago pomečkano. Ob zaključku poročila smo dobili obvestilo, da je eden izmed vlomilcev že aretiran, drugima dvema pa je žandarmerija že za petami. Gospodarski tečaj Kmetske prosvete v Laškem »Kmetska prosveta« priredi v nedeljo 10. maja t. 1. ob 8. uri dop. socijalno gospodarski tečaj v prostorih slovenske šole v Laškem, na katerem bodo predavali gg. Ivan Pucelj, minister v pok. in član Vrh. zak. saveta dr. Jože Bohinjec, ravnatelj OUZD in Franc Goričan, posestnik in kmet. strokovnjak. Po predavanjih se bo izvolil tudi pododbor »Kmetske prosvete« za laški okraj. Odbor »Kmetske prosvete« vabi k čimvečji udeležbi prebivalce iz vsega okraja. Šmartno pri Litiji K liccncovanju bikov je bilo prignanih osem glav, od teh je bilo pet diplomiranih. Odselil se je te dni direktor svinčenega rudnika v Sitarjevcu g. Kamilo Hofman. Odpotoval je v Zagreb. Rudnik obratuje le toliko, da se vzdržujejo rovi; zaposljenih je še 25 rudarjev. Prostovoljno gas. društvo »Jablanška dolina« si namerava nabaviti motorno brizgalno. Radi tega se pobirajo prostovoljni prispevki. Zopet zasačeni divji ribiči. Te dni so orožniki zopet zasačili ob potokih v Jablanci in Kostrel-nici divje ribiče, ki so brez dovoljenja ribarili v vodah, ki jih imata v zakupu g. Fran Podboj in g. Ivan Robavs. Ovadeni so sodišču. Občinska seja bo v nedeljo dne 10. t. m. ob 8. uri po prvi maši v dvorani prosvetnega doma. Prvi maj je potekel pri nas res v pravem pomladanskem razpoloženju. Naši vrli fantje so ponoči na 1. maj postavili pred stopniščem dekanijske cerkve lepo ozelenelo bukev — simbol pomladi in znamenje prvega maja. V Zavrstnik k »Franceljnu« je pa prišlo mnogo majskih izletnikov ter so se zvečer v dobrem razpoloženju vračali nazaj. Začeli smo prvi maj po drugi strani tudi v znamenju mrtvaškega zvonca. U-mrla je 1. t. m. Jožefa Boštjančič, vulgo Pepca Glažarjeva, in zapustila 4 nepreskrbljene otroke. Pokopali smo jo v soboto popoldne ob veliki udeležbi. N. v m. p.! — Segajte pridno po »Jugoslovanu«! Krajevne tablice je te dni občina pritrdila na svoja mesta, opozoriti bi bilo, da prva krajevna deska na Uštju od Litije proti šmartnu sliši sedaj na Korinškovo, ne pa na Ilovarjevo hišo, ker je sedaj to prva hiša in začetek vasi Uštje. Uščani. Jesenice Polaganje tlaka. V naši mestni župni cerkvi polagajo tlak, zato mašujejo v savski cerkvi. Štafetni tek okoli Jesenic. V nedeljo dopoldne ob 11. uri se je vršil štafetni tek okoli Jesenie, ki ga je organiziral domači SK »Borec«. Tekme se je udeležil tudi SK »Bratstvo« z Jesenic, dalje SK »Tržič« in SK »Borec« iz Kranja. Proga je bila dolga do 3000 m in je odnesel prvenstvo SK »Borec« z Jesenic. Kakor je že »Jugoslovan« poročal v nedeljo, so na jeseniškem pokopališču izkopali 28 vojaških grobov. Kosti so položili v krste in jih položili v skupno betonsko grobnico. Cerkveni obred je izvršil mestni župnik in duhovni svetnik g. Anton Kastelic. Sokolska akademija. V soboto zvečer je priredilo jeseniško Sokolsko društvo izredno lepo uspelo telovadno akademijo. Moška in ženska deca je predvajala par lepih telovadnih iger, skupinske vaje naraščaja so zelo ugajale, članice v »petorici« izborne. Člani na drogu so izvajali krasne vaje. Telovadci so želi od številnega navzočega občinstva velik aplavz, ki so ga pa tudi po vsej pravici zaslužili. Zaslugo, da je akademija tako sijajno završila, imajo pred vsem poleg drugih načelnik br. Pristov Janko in br. Buh Anton, načelnica s. Šega Nada in s. Perkova. Gradbena sezona. Gradnja pri nas je v polnem razmahu, v mestu samem se bo pričelo graditi v kratkem carinarnica, na periferiji mesta pa se grade stanovanjske hiše /in vile. Prav pridno grade onkraj Save v takozvani Žuljevi vasi, ki leži ob poti proti Poljanam. Tu si grade lastni dom po večini tovarniški delavci in to v prostih urah. Znoj na čelu jim briše sladka zavest: Kaj je več — kot lastni krov. Dalje je opaziti nove hiše deloma dograjene deloma začete na hribu za ljubljansko progo v Novi vasi in na nasprotnem koncu Jesenic v smeri proti Plavžu. Najlepši del mesta bo v doglednem času vsekakor na posestvu, ki ga je kupil g. župan od g. prof. dr. Janka Pretnarja iz Ljubljane. Na tem mestu je projektiranih 32 hiš s prostorom po 500 m*. Vse nove zgradbe se grade v soglasju z regulacijskim načrtom, ki ga izvršuje arhitekt g. Drago Fatur iz Ljubljane. Iz policijske kronike Ljubljana, 4. maja. V gostilni Newyork na Glincah so se nedostojno vedli, tako da so se gostje zgražali, In se končno tudi stepli: Martin 2., samski železničar, Karel U., pleskar, Stefan V., Železničar in Valentin K., sluga. Intervenirati je morala policija. Ivan Zore, delavec pri mestnem magistratu, stanujoč na Galjevici, je naznanil policiji, da ga je na Dolenjski cesti napadel bivši delavec pri mestnem magistratu, 26-letni Miroslav J. in ga zabodel z žepnim nožem od zadaj v levo pleče. Proti J. je uvedeno postopanje. Alojzij Mihelin, trgovski potnik, stanujoč v Florijanski ulici št. 13, je prijavil policiji, da ga je natakarica Justina H. udarila s trdim predmetom po licu pod očesom in ga telesno poškodovala. Huda Justina se zagovarja, da jo Je Mihelin žalil, ker je rekel, da priliva vodo v vino. Na Dunajski cesti nasproti Stadiona je mlinarski pomočnik Andrej G. podrl na tla delavko Frančiško Brulčevo in jo do krvi poškodoval. Oba: G. in Brulčeva sta se peljala s kolesom drug proti drugemu in je G. zavozil v Brulčevo. Marija Zeleznikarjeva, služkinja, stanujoča v zavodu Sv. Marte v Streliški Ulici, je prijavila policiji, da ji je ukradla služkinja Frida M. 200 Din iz ročne torbice, ki jo je imela pod zglavjem, in nizke nove čevlje izpod postelje, v vrednosti 200 Din. Iz predsobe nezaklenjenega stanovanja na Dunajski cesti št. 29, je bil ukraden zasebnemu uradniku Dragotinu Hudniku dežni plašč, vreden 2000 Din. Iz nezaklenjene pisarne v Židovski ulici pa je bil ukraden uradnici pri Kosu Jani Magaršovi spomladanski športni plašč, vreden 800 Din. Izpred godbene sobe v Sokolskem domu na Taboru je bil ukraden raz kolesa železniškega uradnika Josipa Leksandra generator »Bosch«, vreden 180 Din. Spopad z noži na Opekarski cesti. V noči od nedelje na ponedeljek sta se vračala s skupino fantov iz mesta domov 20-letni trgovski pomočnik Stanko Jakopin, stanujoč v Cesti na Loko št. 17, in 26-letni hlapec Franc Satler, stanujoč v Trnovski ulici 1. Medpotoma je ta skupina fantov naletela na drugo skupino, ki jo je napadla z noži. Jakopin je bil zaboden v hrbet, Satler pa v trebuh in pleča. Oba sta bila težko ranjena in so ju z rešilnim vozom prepeljali v splošno bolnico. Hrastnik Prvi majnik v Hrastniku. Sprevod, ki nikakor ni oznanjal veselega majniškega razpoloženja, se je pomikal v petek popoldne po hrastniSki dolini gori od rudnika pa tja na Dol, na počivališče vseli trudnih, onemoglih, na — pokopališče: pokopavali so rudarja Pi likarja, ki je v sredo popoldne smrtno ponesrečil v tukajšnjem rudniku. V sprevodni je korakalo nad 500 pokojnikovih tovarišev in tovarišic z zastopniki rudnika, delavska godba je pa igrala umrlemu vso pot v slovo pre Umljive žaloftinke. Mnogo prijateljev žaluje za njim neutolažljivi pa sla njegova nad vee nesrečna mati pa tudi nevesta. N. v m. p.l Žalujočim naše sožalje. Trebnje Plače cestarjem. Cestarji bivšega trebanjskega cestnega okraja in cestni delavci prejmejo svoje plače v nedeljo 3. t. m. v občinski pisarni do 9. ure. Tudi v bodoče bo vsak mesec izplačevanje v Trebnjem. Nesreče. Težka nesreča se je pred dnevi pripetila ogljarju Kaferletu Francu. Pri naprav-ljanju terena za žganje oglja je zapregel konja v zadnji del voza. Ko je pognal konja, je na neravnem terenu prednji del voza prišel iz ravnotežja in je udaril nesrečnega mladeniča po levem očesu. Udarec je bil tako strahovit, da je ogljar padel v nezavest in so ga morali prepeljati v bolnico v Novo mesto. — V soboto je neki avtomobilist povozil petletnega dečka Alojzija Žorža, ko ae je igral na cesti, in ga težje poškodoval na glavi. Vendar bo pa ostal v domači oskrbi. Le slučaju se je zahvaliti, da ni prišlo do smrtne nesreče. Stariši, pazite na svoje otroke! Priključitev vasi Kamni potok k Veliki Loki. Po sklepu poštne direkcije se s 1. majem priključi vas Kamni potok okolišu pošte Velika Loka. Ljudsko delo. V občini Trebnje se vrši popravilo občinskih cest, vaških in gospodarskih potov z ljudskim delom v treh enotah za leto 1930. do ‘24. maja t. 1. Župan Josip Zupančič, podnačeluik sreskega cestnega odbora, je imenovan za nadzornika vseh del v občini Trebnje in Mirna. Slovenska Bistrica Florjanovo so praznovali naši gasilci v nedeljo 3. t. m. na slovesen način. Dopoldan so odšli vsi člani v slavnostnih krojih z godbo na čelu v povorki k službi božji v samostansko cerkev, popoldan pa so priredili skupen izlet % družinami v okolico. Na tukajšnji osnovni šoli so liospitirale v soboto 2. t. m. v več razredih gojenke 4. let. drž. ženskega učiteljišča iz Maribora pod vodstvom profesorja g. Babička. Spevi Lige so se pričele. V nedeljo se je pričelo državno prvenstvo po ligah. Po vseh večjih mestih Jugoslavije so se srečali »ligaši«. Večina tekem je bila zaključena b razliko samo enega gola, kar priča o veliki Izenačenosti nasprotnikov in da bo borba zelo ogorčena. Ogromno zanimanje priča, da Je idejni ustvaritelj dobro pogodil. V naši skupini, zagrebfikl ligi, se je vršila samo tekma Hašk: Concordla. Rezultat 1:1. Igra obeh moštev je razočarala v vsakem pogledu. V beogradski ligi je premagal v Beogradu Soko sarajevskega Saška s 2:1. Največ tekem se je odigralo v vojvodinski ligi. V lokalnem derbyju v Subotici je zmagala Bačka nad Sandom s 1:0. Z enakim rezultatom sta zmagala v žabcu Mačva nad Vojvodino in v Osijeku Slavija nad Gradjansklm. V Vel. Beč-kereku je domači Obilič premagal Pančevalački SK s 5:1. Ostale tekme. V Ljubljani se je vršila zadnja tekma I. razreda med Hermesom In Svobodo. Siškarji so premagali novopečenega prvaka Ljubljane porazno s 5:0. V predtekmi rezerv je istotako zmagal Hermes s 3:0. V II. razredu je prvenstvo tik pred zaključkom. Vodeči Jadran je premagal Reko s 2:1, do-čim je nadebudni Korotan odpravil Natakarja a 4:0. V Mariboru si je ponovno priboril prvenstvo ISSK Maribor z rekordno zmago nad Svobodo s 15:0. V Mariboru so Imeli dva dni gosta iz Salzburga Salzburger ASK. Bil je oba dneva poražen, od Maribora s 3:0, od Rapida s 4:0. Igrači Rapida Barlovič, Karzmann in Brockl so v tej tekmi nastopili po 250, 200, odnosno 100 krat za barve svojega kluba. Zagreb: .prvenstvo: .Železničar:Sparta 2:2, Viktorija : Grafičar 8:1. Novi Sad: Jugoslavija (Beograd) : komb. mo-Stvo FTC .Nemzeti, 3. okraj (Budimpešta) 2:1. Carigrad: Galata Sarall : BSK 3:2, BSK: Feuer Bagde 1:1, Dunaj: Avstrija : Madjarska 0:0, Dunaj :Niirn-berg-Fiirth 4:1. Praga: Sparta : Slavija 2:1, Bohemians : DFC 1:1, Sparta : Nicholson 3:3. Teplice: Teplitzer FO : Slavija 6:4. Trbovlje: Trbovlje : Amater 7:4 (4:1)V Mazcna. Ljubljana: Atena : Oelje 17:1. Sevnica: Ilirija : Sava 22:6. Kolesarstvo in motociklistika. Na dirki okoli Pohorja je na 182 km dolgi progi zmagal Stefan Rozman (Perun) v7:00:40, 2. Rajmund Fric (Perun) 7:09:06, 3. Franc Strucelj (Perun) 7:26:01. Na kolesarski dirki SK Zagorja je zmagal Jager od kolesarskega bataljona, ki je prevozil 78 km pi'ogo v 2:43:56‘6, 2. Gregorič (Disk) 2:57:30-8, 3. Albin Zupanc (Celje) 3:04:03'8. — Juniorji so vozili 62 km a uspehi: 1. Sušnik (Zagorje) 1:57:29, 2. Barllč (Zagorje) 1:58:53'4, 3. Karat (Zagorje) 1:59. Na motociklistični dirki v čarnomercu so startali tudi Ljubljančani, in so se dobro plasirali. Glavna vožnja motorjev do 250 ccm na 8 km: 1. Urovič (Zagreb) na Puchu 6 min. 12 sek, 2. Pavlija (Zagreb) Ariel 6:27-3, 3. Rist (Ljubljana) Excelsior 6:38'6. Motorji do 350 ccm na 12 km: 1. Urovič na Motosacoche 8:55, 2. šiška (Ljubljana) AJS 9:254. Motorji do 500 cmm na 12 km: 1. Strban ^Zagreb) 500 ccm Harley D^vidson 8:55'4, 2. Šiška (Ljubljana) 350 ccm AJS 9:25. Dirk* za nagrado Zagrebačkog zbora na 16 km za motorje do 1600 ccm: 1. Uroič Motosacoche 350 ccm 11:42, 2. fciška AJS 350 ccm 12:302. Gospodarske vesti X VI. redni občni zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote se vrši 28. maja ob četrti url popoldne v borznih prostorih, Gregorčičeva ul. 27 (Trgovski dom) II. nadstropje. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor dne 3. junija ob istem času pri vsakem Številu udeležencev. X Zelenjaštvo naj preneha. Banatsko kmet. društvo je poslalo vlogo ministrstvu za trgovino in industrijo, v kateri prosi, da se splošno prepove prodaja žita, ki je še zeleno. Ta način prodaje se je razpasel domala v vseh krajih naše države. Borzna poročila dne 4. maja 1931. Devizna tržišča Ljubljana, 4. maja. Amsterdam 22'83—22'89, Berlin 13-525—13-555. Bruselj 7-0087, Budimpešta 9-9153, Curih 1093-50—1096-50, Dunaj 7-984—8 014, London 276-50, Ne\vyork 56-645 do 56-845, Pariz 2*22-23, Praga 167-96-168-76, Trst 296-65—298-65. Zagreb, 4. maja. Amsterdam 22-815—22"875, Dunaj 798-40—801-40, Berlin 13525—13-555, Bruselj 790-87 bi., Budimpešta 789-34—792-34, London 278-10—276-90. Milan 296-55—298-55, Newyork ček 56-645—56-845, Pariz 221-23 do 223-23, Praga 167-96-168-76. Ziirich 1093-50 do 1096-50. Dunaj, 4. maja. Amsterdam 285-81, Atene 9-2175, Beograd 125013, Berlin 16919, Bruselj 98-81, Budimpešta 123-88, Bukarešta 4-2813, London 34-56, Madrid 78-90, Milan 37-21, Newyork 710-60. Pariz 27-765, Praga 21-05, Sofija 5-1480, Stockholm 190-45, Kopenhagen 190-10, Varšava 79-60, Ziiric.li 130-80. Curih, 4. maja. Beograd 9'1310. Pariz 20-295, London 25*2525, Newyork 529-225, Bruselj 72-225, Milan 27185, Madrid 53-75, Amsterdam 208-75, Berlin 123-64, Dunaj 73'05, Sofija 37675, Praga 15-3775, Varšava 58-20, Budimpešta 90-55. Vrednostni papirji Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 4. maja. Drž. papirji: 7% inv. pos. 88—88-50, voj. škoda ar. 423-50—424 (424, 423-75,423-50), kasa 425 bi., dec. 426 bi., 4% apr. obv. 51 d., 7% Bler 82-25-8275 (8275, Davanje u eksploataciju Bukovičke banje u Arandjelovcu Ministarstvo socijalne politike i narod-uog zdravlja putein ofertalne licitacije na dan 15. juna 1931. g. izdavače u eksploataciju Bukovidku banju u Arandjelovcu, za 50 godina sa izvorima mineralne vode, ku-patilima, instalacijama, zemljištem, zgra-dama, svima pokretnostima po razpisanim uslovima. Uslovi za izdavanje u eksploataciju mogu se dobiti u Ministarstvu socijalne politike i narodnog zdravlja po ceni od 50 dinara u Ekonomskom otseku. O. Br. 7122 od 29. aprila 1931. g. Iz Op-šteg odelenja ministarstva socijalne politike i narodnog zdravlja u Beogradu. 1185 9 UStCf\>C> kopališče — restavracija na Savski Slraži pri jezici je otvorjeno z današnjim dnem Pijača in jedila prvovrstna. 1168 82-50), 8% Bler 92‘375-93 (93), 7% pos. hipot. b. 84—86, Beglučke 67—67*25 (67-50, 66, 67), uit. maj 66 bi. — Banke: Ilrvatska 50—60, Praštediona 925—930, Union 174—176, Jugo 73 do 74, Ljublj. kred. —, Medjunarodna 67 d., Narodna banka 7825—7950, Srbska 186—188. — Industrija: Šečerana 291—295, Trboveljska 308—309, Slavonija 200 d., Vevče 120 d. — Tobačne srečke 22 bi.. Rdeči križ 38 d., Zemeljska 140 d.. Nar. šumska 25 d., Guttman 128 do 130, Slaveks 30—35, Danica 65—80. Isis 45 do 50, Dubrovačka 360—380, Jadr. plov. 510 do 540, Oceanija 195 bi. Dunaj, 4. maja. Bankverein 16-05, Kreditni zavod 45-50, Dunav-Sava-Adria 1377, Prioritete 88-70, Trbovlje 37f>5. Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca neizpreme-njeno čvrsta, promet: 4 vag. pšenice. Novi Sad, 4. maja. Moka: baška 8. 135 do 140. Otrobi: baški, sremski, ban., slav. 125 do 130. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 6 vagonov, koruza 28, oves 2, moka 8, otrobi 2 vagona. Tendenca: neizpremenjena. Budimpešta, 4. maja. Tendenca: prijazna, pšenica: slabša, promet miren. Pšenica: maj 15-12 do 1514 (15-12—15-14), jun. 1498—15-01 (1497 do 14-98). Rž: maj 13-50—13-55 (13-55—13-60). Koruza: maj 13-25—1340 (1330—13-32), julij 13-54-13-75 (13-70-13-72). avg. 13 80, trans, maj 10-70-10-75 (1075-10-80). Ljubljansko lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno mlačna, promet: 2 vagona tesanega lesa, 1 vagon jelovic kratic. Zanatska banka kraljevine Jugoslavije b» d. podružnica Ljubljana je z dnem 4. maja t. 1. pričela s svojim poslovanjem v lokalih na Dunajski cesti št. 31. (hiša Zidarjevih dedičev). Tel. 30-20. Podeljuje kredite obrtnikom, obrtnim kreditnim zadrugam in lotnbardira državne vrednostne papirje. Sprejema hranilne vloge z in brez odpovedi. Otvarja tekoče in žiro račune in izvršuje vse ostale bančuc posle. ❖ Trstje za strope naročajte le pri domači'tvornici, katera EDINA izdeluje to blago iz najboljšega maierijala in prodaja najceneje los. R. PUH, Ljubljana, Gradaška 22 Telefon 2513 1058 Globoko užaloščeni naznanjamo, da je naš iskrenoljubljenl soprog, predobri, skrbni oče, sin, brat, zet, svak, stric in bratranec, gospod Mgr. Ph. Fran Savnik lekarnar in posestnik po kratki bolezni, v 54. letu svoj e starosti danes, 4. maja ob 9*30 uri, previden za pot v večnost, nenadoma izdihnil svojo blago dušo. Pogreb predragega nam pokojnika bo v sredo, dne 6. maja ob 17. uri iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Sveta maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 7. maja ob 8. uri v tukajšnji farni cerkvi. Nepozabnega nam pokojnika priporočamo v blag spomin. V KRANJU, dne 4. maja 1931. Leopoldina Šavnik roj. Jugovič, mati Slavka Šavnik roj. Kavčič, Bogo, Vida in Franek, soprogu otroci in vse ostalo sorodstvo. 1187 Brez posebnega obvestila. Poslužite se sami I v na novo odprtem t avtomatičnem buffetu Vedno sveži, nenadkriljivi zendviči in zakuski za mal denar Prepričajte se! Očarani boste! »RIO« v Ljubljani Selenburgova ulica Vedno sveže pivo, vino, likerji in amerikanske pijače! Vse avtomatično URE ZA BIRMO nudi najcenejše IVA! PAKIŽ ljublj ana Pred Škofijo šter. 15 Razprodaja Po globoko znižanih cenah se razprodaja cela zaloga raznovrstnih moških, fantovskih in otročjih oblek, površnikov, suknjičev, usnjatih in navadnih, modnih kot športnih hlač itd. samo v konfekciji »Frandec F. K. DF.RENDA, Ljubljana, Gradišče štev. 4., to je nasproti dramskega gledališča. Izkoristite to izredno priliko. logavice, rokavice, volna in bombni 463 aajoeneje In v veliki Izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska nlioa in Stari trg Stalna razstava umetniških slik in velika izbira okvirjev. Prevzame vsa rezbar-ska in pozlatarska dela A. KOS Ljubljana, Mestni trg št. 25 (nasproti magistrata). 1094 Emajl d.zo.z. Ljubljana J Bel jaška 4 - Telef.3252 emajlira in ponik-ljuje po naročilu NA ZALOGI: Lutz-ove peči, napisne tablice — črpalke z ventili brez usnja in razpršilci za gnojnico — avtogeno varenje Emajl d. z o. z. Ljubljana 1 Beljaška 4 1084 Društvo »Jadran« v Mariboru bo imelo v soboto dne 9. maja ob 21. uri v gor. dvorani »Nabav-ljalne zadruge držav, nib nameščencev« svo -edni letni občni zbor 1191 Ogluiujto v »Jugoslovanu!« Bukova drv I trboveljski premog | | pri tt. ..KURIVO'* i|UBIJAI A | Dunajska cesta 33 (na Balkanu) Telefon it. 34 — 43’