PODIISTEK. Sedma zapoved. PobIot. J. Z. ¦v Kakor v hudili sanjaii se je plazil, plašno vsfe«_b>u pogledu se izogibaje, kakor bi se bal ljudij,  rnene*, da že vsak ve, da so ga taivine obdolžili. Ko ie domov prišel, je bila ,njegova moč pri kraju in iz mlaidega, krepkega moža je postal slab, pod težo let onamogel starftek* m. Star pi-egovor se zopet IzpoLnl. Praznik Vseh svetnikov in verniti duŠ dan je aopet prižel. Bilo je otožno jesensko jutro meseca novembra in siva megla se je vlačila 6ez mrtvaški vrt, kjer so apavali ubogi in bogati, stari in mladi, plemenitniki in navadni in ki so čakali dneva vstajenja, bogati in premožni v krasnih zldanih grobovih, ubogi tesno natlafceni v navadnih jamah, Kakor so fcili ,t življenju skupaj, tako tudi tukaj. Pri pokopališču ubogih je kleftal mož v tanki suknji, ld ga je lo slabo branila proti vedno hujšema vetru. Njegovo bledo, upadlo lice, globoko ležeCe o6i, ki so bile temno Dbrobljene, so naznanjale dovolj oCito, da je mož komaj pred kpratkini prostal težko "bolezen. Tako je tudi bilo v resnioi, Lukeo Strnad — 4a je bil bledi, Bhnjšani mož — je komaj pred tratfcim okreval. Vsled razburjenosti ftrez dogodek v D.rvarjeTi tovarni je t^ko obolel. Ker ni imel dela in vsled bojezni so porabili kmalu zadnji vinar in be|da družine se je veftala vedno bolj, Dasi je komaj ozdravel in ge vedno od skrbij potrt, vendar ni hotel opnstiti ta dan obiska na groba starišev in tamkaj pomoliti za nje. Tako je truduo korakal in feel ven na pokopali-^e. 0, da bi že fcam tukal počival in bil rešen vseh skrbi in bolečin, da bi se sešel z Ijiibimi stariši tam na onem svetul _Ui vendar — je li smel kaj takšnega sedaj že misliti? Ni li imel skrbeti za ženo in otroke ? Njegova dolžnost bi bila Boga prositi za novo moč, da si lahko zboljša stanje. Lahek gum v bližnjem grm_6ju ga je zbudil iz temnih misli. Zafiuden se je oarrl. Gospod,, ii se Je bližal, gotovo ni hotel obiskati grobove uboglh, bil je bogato oblečen in ponosne postave. A glej — gospod je res postal pri ubogem grobu ne dale6 od Lukeca, ne da bi ga zapazil, je Bnel klobuk in tiho molil. Crez nekaj časa je zopet pofiasi korakal naprej in se obrnil k vrstam bogatinov, ki so se kar na oni strani zafiele. Lukeo^pa, ne malo radovedert, Je stopil nekaj koratov caprej, da bi fiital napis groba, pred katerim je molil tujec. Bilo Je s ftrnimi ferkami napisano ime navadnega delavoa. Tega grob je obiskal bogati gospod. Gotovo je bil tukai pokopaai delavec pri tenm gospodn, Je Bklepal Lukec popolnoma prav. To roora biti dober gospod, ki se Se delavoai tudi po njegovi smrti takb ljubeznivo spominja. Ko so pa Lukec slnfcajno po tleh ozre, kjer je prej tujec stal, zapazil je nekai bluS-ečega; bila je moSnja s srobrnim obSitkom. Ifliistno je zgrabil Lukec za njo, src« ma. }ft glasno utripalo. Že enkrat v njegovem življenju je bila __f_oi_t zanj usodepolna in zopet je bila mošnja, ki mu |a jft slučaj poiiujal — iie — ni bil slučaj, kaior je kmale videL Skioraj s tresočiaii rokami je oklepal možnjou Občutil je, da je bogato napolujena in en del bi aadostoval, skrb iii i-evščiiio tako dolgo zabraniti, da bi zopet zamogel sam deiati. A denar ga je sbera| žgal v roki — Baj jo bila tuja lastnina; _4ego.ve> dolžnost je, Jo kar naJMtreje vmiti. Že par minut pozneje je Strnad došel bogataga tujca, ki Je edini mogel zgubiti ob grobu delavoa mošnjo. Tujec je stal zdaj pri krasnem nagroboenspomeniku. Lukec ni poftakal, da bi gospdd zmolil. wGospod", je zašepetal skoraj brez sape, -poprej ste n&kaj zgubili — mošnjo z vtisnjenim iroenom na pokrivalu." MIn_e »Janko?", ga prekine gospod inpoglBd« na mošnjo, katere izgubo niti ob6util dosedai ui, katero pa je edaj takoj za svojo spoznaL Z vidnim veseljem je vzprejel txijeo mošnjo, nlso bile v nj-ej eamo precejšnje svote, ampak tudi «apiski in pisma, kalero izgubo bi bil jako ob-ftu-iH. Bolj iskreno se Je torej zahvalil Stroada in 2« je odprl mošnjo, da bi vzel iz nje bankoveo in ea p> daril po?5tenemu možri kot zasluženo plafttlo. Lakeo pa, kateremu misel na plaBllo nHi t g»ar vo ni prišla, je 2e aopet hotel oditl. Nepozaani gospod ga |e pridržal. (Konec prihodniiC.)