Razne stvari. Iz domačih krajev. (Vesele božične praznike) želimo vsem prijateljem našega lista! Prosimo jih, naj delajo na to, da se naš list vedno bolj razširja med vrlim slovenskim ljudstvorn! (Naše božično darilo naročnikom.) Naročnikom našega lista prinašamo veselo vest, da bo z novim letom celoletna naro6nina na naš list znašala le 4 krone ali 2 gld. Toda ako se dosedanje število naro6nikov ne poviša, imelo bo naše tiskovno društvo veliko denarno izgubo. Zato pa, častiti naro6niki, ako želite, da ostane naro6nina za zmeraj tako majhna, širite naš list in pridobivajte nam novih naro6nikov. Mi za Vas, Vi za nas! — Upravništvo »Slov. Gospodarja« uljudno prosi, da p. n. naro6niki poravnajo zaostalo naro6nino. Da se nikomur list ne ustavi in da se še lahko porabljajo poslane poštne nakaznice, ki imajo veljavo le do novega leta, prosimo, da se vpošlie denar do novega leta. (K novemu letu v premislek.) Prijatelj nam pise: Ko so bile odstranjene na Češkem jezikovne odredbe, razdelilo se je med 6eškim ljudstvom brezStevila listkov z besedami: «Pravica je umrla>. In to je bilo dovolj, da se je vzdramil ves 6eški narod k odločnemu odporu, da pridobi postavno zajam6ene narodne pravice. Ta dogodek sem večkrat premišljeval ter se vprašal: «Bili pri nas na Slovenskem tudi zadostovalo, ako bi ob kaki priložnosti poslali te drobne listke med svojce?* In odgovor se je glasil: «Ne». Zakaj, naše ljudstvo še je po mnogih krajih premalo probujeno. Temu zamore pomagati le pridno 6itanje dobrih 6asnikov. Nobena kme6ka hiSa na Slovenskem bi ne smela biti brez 6asnika. Slovenci, Slovenke! Bodi torej naša sveta dolžnost, pridobiti vsak izmed nas vsaj jednega naročnika za «Slov. Gospodarja*, vsaj enega novega uda mohorski družbi. To bodi naS poslednii narodni 6in koncem tega stoletja in naše prvo narodno delo začetkom novega stoletja. Skrbimo in delujmo tudi na to, da se vpiSejo vsi naši slovenski prijatelji, znanci in sorodniki pri ljudskem Stetju kot Slovence! Brinov Nace. (Nemški nradniki po Slovenskem.) Kakšne uradnike imenuje justični minister Kindinger za slovenske kraje, o tera govori «Slov. Narod> od dne 15. decembra tako-le : «Iz nas Slovencev pa se je Kindinger naravnost nor6eval. Na važno mesto predsedstva celjskega okrožnega sodišča je poklical — in sicer kakor je sam priznal v ta namen, da je o6itno briskiral slovenske državne poslance — znanega prijatelja starih dam; sodnikom v Velikovcu pa je imenoval znanega prijatelja mladih deklic* Naši 6itatelji vedo, da se piše novoimenovani predsednik celjskega okrožnega sodiš6a Wurmser. Predsednik okrožnega sodiš6a prijatelj starih dam! (Sramota za Maribor!) Zakaj je imenoval naš mestni zbor eno ulico tudi po Bismarku? Kake zasluge ima Bismark za Maribor? Nobenih! Kake zasluge za Štajarsko? Nobenih! In kake zasluge za Avstriio in njenega vladarja? Nobenih! Pač pa ima na vesti preštevilno pregreh nasproti Avstriji in našemu cesarju! Ona vojska leta 1866 je bila zlo delo Bismarkovo. Sploh je Bismark celo svoje življenje delal na to, da poniža Avstrijo, da jo kot pokrajino spravi pod nemSko cesarstvo in da našega cesarja stori navadnim nemSkim zveznim knezom. Ali so morda zaraditega imenovali naši mestni o6etie ulico po Bismarku? Ako so zaraditega, potem je njihovo delo ne6uveno in oni so godni, da se ž njimi napolnijo občinske ječe. Morda pa so zaradi tega po6astili Bismarka, ker je združil nemSko cesarstvo? Toda kaj to briga naše avstriiske državljane? Zakaj se navduSujejo za nemške razmere in za nemško politiko? AH ho6ejo s tem dokazati, da koprnijo po nemškem vladarstvu, ali hočejo dokazati, da so Prusaki? Ako so hoteli kaj takega namigniti, so istotako pred očmi vsakega Avstrijca zani6evanja in najstrožje obsodbe vredni. Pametnega in poštenega vzroka za imenovanje ulice po Bismarku ni in zato je in ostane Bismarkova ulica sramota za Maribor. (Uboge ptičice.) Debel sneg je zapadel v najve6jo radost otrok, ki ga z veseljem pozdravljajo ter se kaj radi tudi ž njim poigravajo. S tem pa je nastopila za naSe drobne tičke huda doba gladu in pomanjkanja. Sinice, š6inkovci, meniS6ke, kosi in druge ptice pevke stradajo in poginjajo ve6inoma, ako jim 6lovek ne pride na pomo6. Prosimo vse prijatelje sadnega drevja, naj hranijo uboge pev6ice bodisi na kaki deski pod drevesom bodisi kje na odprtem oknu. Drobtinice, kuhan in zdrobljen krompir, razli6no semenie soln6nic in tikev ali buč bodo tem lačnim rev6kom sosebno dobro doSli. Naj bi ne bila nobena slovenska hiša, kjer bi slehern dan ne dobivale tudi tičice svojega kosilca. Spomladi nas bodo zopet razveseljevale in sadna drevesa snažila gosenic in drugih škodljivcev. (Zmaga Slovencev ob meji.) Dne 11. dec. so bile ob6inske volitve v Selnici ob Muri, pri katerih smo Slovenci slavno zmagali. Izvoljeni so v III. razredu: J. Kermavc, J. Danko, J. Brus, Karol Kebrič; v II. razr.: A. Reisman, Simon Schmid, Jurij Žebot, A. Schonwetter; v I. razr.: J. Golob, J. Hercok, P. Hercok, F. Ul. Od teh sta le dva po rodu Nemca. Zmaga naša je silno razveselila vse selniške Slovence. Neumevno pa nam je, kako so se nekateri zvoditi pustili po šentifjskem Repnikovem agitatorju B. Saj je tudi med nami dovolj zanesljivih ljudij, ki bi jih bili lahko volili. Znani nam Winkler si niti na voliS6e ni upal svest si svojega propada. Matij6e G. pa je bil tako žalosten in pobit, kakor da bi bil na Bismarkovem pogrebu. Ziveli vrli neustraSni branitelji meje, selniski Slovenci! (Razglas.) C. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru, kot dav6na oblast I. stopinje razglaša na podlagi zak. od dne 25. oktobra 1896 drž. zak. štev. 220, da so spiski o uvrstitvi osebnemu davku zavezanih oseb v tri volilne razrede po navzdolni vrsti njihovega letnega osebnega davka za povračilne volitve koncem leta 1899 izžrebanih udov in njih namestnikov cenilae komisije za cenilni okraj Maribor mesto in Maribor dežela od 18. decembra 1899 v ogled razgrnjeni. Legitimovanim, osebnemu davku podvrženim je vpogled v [razgrnjene volilne imenike med uradnimi urami (dop. 8.—12., pop. 2.—6.) v dav6ni pisarnici c. kr. okrajno glavarstvo I. nadstropje dovoljen. Pritožbe proti nepravi uvrstitvi pritožnikov v volilni razred se morajo v osmih dnevih računši od 18. decembra 1899 pri c. kr. okrajnemu glavarstvu koleka prosto vložiti, vendar niso nadaljevanju uradovanja posebno glede vršitve veljavnih volitev na poti. — C. kr. namestnijski svetnik: Kankowsky. (Tat v cerkvi zasačen.) V farni cerkvi v Gelji zasa6ili so v nedeljo 10. t. m. pri jutranji maSi 6loveka, ki je vkradel neki ženski iz žepa precejšnjo svoto denarja. — Ko so tatinsko grdobo iztirali iz cerkve na prosto, posrečilo se mu je, v jutranjem mraku uiti. Govori se, da je iz mesta. (Zahvala.) Naša šolska mladina, katere ni majhno število, ima v farno cerkev sv. Lovrenca v Puš6avi precej daljno pot. Vsakokrat, kadar se spremlja tja, da opravi Sv. spoved in sprejme sv. obhajilo, njo pre6. gosp. kateket Jernej Stabuc pogosti iz lastnega žepa s krepko južino. Za ta velikodušni 6in se blagemu prijatelju mladine sr6no zahvaljujeta in njej za naprej naklonjenost imenovanega dobrosrčnega gospoda izprosita, — Jakob Urbanc, predsednik kr. š. sveta in župan. Feliks Majcen, nadu6itelj. — Lehn, 8. grudna 1899. (K poročilu o učiteljskem shodn) v Mariboru smo dobili slede6i popravek: V dopisu o učit. shodu se nahaja neka pomota. Tam 6itamo: »Gospod Tomaži6 (Tinjski) je povedal, da je svoj spis poslal »Slov. Gospodarju, ker ga učit. list »Popotnik« ni hotel sprejeti.« — Gospod dopisnik me tu ni prav razumel. Jaz sem v svojem odgovoru na napad gosp. Gradišnika le rekel: »Kam pa bi naj bil poslal svoj dopis, ki pojasnuje škodljivost na6el, koje je gosp. Horvatek v svojem govoru pri u6iteljskem shodu v Ptuju vro6e priporo6al, 6e ne katoliško uredovanemu listu »Slov. Gospodarju<. Učiteljski listi, ki so vsi na strani jungovcev, bi onega dopisa ne bili sprejeli, kakor tudi »Popotnik« pozneje enkrat ni dal prostora 6lanku, v katerem sem zopet zagovarjal versko-nravno vzgojo.« — Resnici na ljubo torej odločno rečem, da svojega spisa: »V obrambo kr86ansko mislečih slovenskoStajerskih u6iteljev«, priobčenega v 38. Stev. >Slov. Gospodarja«, nisem poprej »Popotniku« ponudil, temveč sem ga koj »Slov. Gospodarju« poslal. — Moja opazka proti »Popotniku« zadevala je neki drugi dopis, katerega sem v nevolji, da ga >Popotnik« ni koj v prvi številki priobčil, potem pro forma sam umaknil. J. Tomaži6. (Sv. Ilj v Slov. gor.) Gosp. Karola Sorko ni več med nami, zanesli smo neutrudnega moža pretekli petek k zadnjemu po6itku. Pogreb je bil vkljub zelo slabemu vremenu veli6asten. Pa kaj to v primeri s častjo, ki jo zasluži ta mož! Koga je naša fara zgubila, videlo se je pa6 v natlačeni cerkvi, kjer je veliko in malo ob krsti umr- Iega ihtelo. Šel je od nas najplemenitejSi 6lovek, najskrbnejši o6e, najboljSi soprog, vzoren učitelj in najdelavnejši rodoljub, skratka cel mož, ki nas je zvesto vodil, nam ljubezni polno svetoval, za nas najtežja bremena nosil jedno manje 30 let. — Tam pod križem spiš, ki le je peza skrbi za nas podrla, zdaj večno spanje; mi pa, ki še po tej solzni dolini hodimo, no6emo nehati, biti ti z molitvijo hvaležni, dokler tudi nas ne zasuje lopata. Sveti ti ve6na Iu6! (Celjski dr. Riebl obsojen.) Zaradi obrekovanja in žaljenja slovenskega zdravnika dr. A. Praunseis-a in dr. je obsodilo sodišče v Celju dr. Riebla na 200 gld. globe oziroma eden mesec zapora. (Umrl) je dne 18. dec. v Varaždinu tamošnji odvetnik gsp. Fran Erhartič, rojen v Loper6icah pod Humom okraj Ormož. Zadel ga je mrtvoud v 57 letu njegove starosti. (Mnčeniška knjiga.) Hribarjev «Narodni koledar,* kojega prvo izdajo si je pridržal celjski državni pravdnik, je izšel v drugi izdaji. Zanimiva in krasna kniiga! Elegantno vezan iztis stane 1 gld., broširan pa le 70 kr. («Zveza») slovenskih posojilnic v Celju je izdala ravnokar letopis za 1.1898. Sestavil nadzornik g. Fr. Jošt. Jako pou6ljiv je posebno zak)ju6ek, kojega naj prijatelji posojilništva ne pregledajo. V novem letu prinesemo iz strokovnjaSkega peresa nekaj besed o «Zvezi» in letopisu. (Iz Celja.) Vseučiliščnik Scheligo, ki se je povodom čeSkega obiska odlikoval v metaniu kamenja na Slovence in ki je pri g. dr. Dečku hotel odnesti napisno tablo, je bil 15. t. m. obsojen na šesttedenski zapor. Komi Karl Bra6i6 je pomagal pobijati pri kapelaniji okna in je dobil za to 1 teden luknie. Vseu6iliš6nik Donau je napadel takrat dr. De6ka in dobil za to 1 teden luknie. Neanška omika. (Nov list.) Z novim letom za6ne izhajati v Ljubljani nov list »Narodni Gospodar*. Bode strogo strokovni list. (»Stidsteierische Pošte«) včerajšna st. je bila konfiscirana zaradi 61anka o Frišaufovi zadevi in dopisa iz Sav. dol. o napadu na Gostin6arja. (,,Dom in svet".) Edini slovenski ilustrovani list za leposlovje, umetnost in znanost. Slovenske rodovine, vrzite enake nemSke 6asnike ven in naročite si >Dom in svet«. Izhaja v Ljubljani ter stane za celo leto le gld. 4 20. (Slovenski trgovci.) Slovenski in nemški listi poro6ajo, da so se naši slovenski trgovci zvezali z nemškimi v obrambo proti konsumnim društvom. Naša slovenska stranka na Štajerskem bije boj proti nemškim trgovcem, naši slovenski trgovci pa sklepajo zveze ž njimi. Zopet jedna zmešnjava ve6! Iz drugih krajev. (Brez dela.) Pod tem naslovom prorokuje »Budapesti Hirlap* straSen gospodarski polom v BudimpeSti tekom te zime. Že sedaj je 20.000 delavcev, zlasti zidarjer in obrtnikov stavbinske stroke, brez dela in jela. Niti občina, niti država ne zida sedaj ničesar. Ze začete stavbe zasebnikov bodo kmalu dovrSene in potem zraste Stevilo ljudi brez zaslužka na 60.000. (Ali je kaj takega res mogoče?!) ¦ Gorica* pripoveduje prigodbico, ki se je godila nekie v Galiciji. K židu pride kmet ter ga naprosi en goldinar na posodo. Žid mu mu ga posodi s pogojem, da mu vrne ob žetvi dva, ob jednem si pridrži kot jamstvo kmetov kožuh. Kmet ho6e oditi, ko ga žid zopet pokliče k sebi. «Ti si mi torej dolžan dva goldinarja», mu reče žid. «Da», odgovori kmet. «Glej, v roki držiš jeden goldinar>, nadaljuje žid, <daj ga meni in s tem plačaš vsaj jeden del svojega dolga». Kmet mu ga v resnici da ter odide, ostavši židu dolžan še jeden goldinar ter pustivsi mu kožuh. (Krščansko bratoljubje.) Francoska severna železnica je last krSčanskih akcijo- Božična povest. Češlri spisal František Valoušek. Po cesti, ki pelje skozi vlarsko sotesko z Moravskega na Ogrsko, gresta dva Slovaka. Na glavah neseta vsak svoj koš, v katerem nosita po svetu kupice, zrcala in ponarejene korale. Starejši nese večji koš, toda skoraj prazen, mlajši — še deček — pa nese na glavi manjši košek, toda poln. Vračata se domov na Ogrsko, pa nič kaj vesela. Na Moravskera je bilo slabo leto, zato ni denarja med ljudmi. Neradi kupujejo nepotrebne reči, 6e pa kdo kaj kupi, rajši stokrat kaj odtrga nego doda. Slovaka sta malo prodala in se vra6ata po utrudljivem potovanju domov vsa spehana in medla brez dobička in brez denarja. Po6asi korakata po poti. Mrzli in besni veter jima piha z Ogrskega v obraz in jima me6e ostre snežinke v oči. Lopenik in Javorina se zmra6ita, zakrita v težke, debele meglene kožuhe. Pot še je daljna. Stari — o6e — gre počasi, vsak 6as se ustavi in bolestno zakašlja. Od 6asa do časa žalostno pogleda na ono stran, kjer bu6ijo valov: reke Vag in kjer na strani v leseni raajhni hišici 6aka žena, 6akata dva majhna, 6isto majhna pa ljubezniva otročiča. Pri tem spominu nekoliko zardi njegovo bledo lice, o6i njegove pa zatemne in postanejo rosne. Z desnico trdneje oprime palico, na katero se je opiral, levico pa zavije v umazano koševo pokrivalo. Koš je bil skoraj prazen, vendar se je revež skoraj zgrudil pod njim. Kaj dela žena? Kaj delajo otročiči? Kdaj bo jih zopet videl ? Mesto odgovora mu brije oster veter okrog ušes. Mlajši beži in bežal bi Se bolj, da bi se le mogel zagreti. Ali oče ga ne more doiti. Lice dečkovo gori in gole roke so temnordeče mraza in vetra. Pod suknjico, revno in slabo, nima druzega obla6ila nego začrnelo srajco iz debelega konopljinega platna, čez njo mu visi raz ramo jermen z medenim križcem in majhno torbieo. Deček ne čuti, zime, ne boji se vetra; vedno pa se boječe stranoma ozira po očetu. Vidi smrtno-bledo obličje, sliši bolestni kašelj in to ga straši. V neveseli slutnji pospeši korak. »Cakaj, sinek, čakaj! Saj ve6nemorem!» «Ali vam je tako slabo, oče?» «0j slabo, ljubljeni otrok, slabo!» »Dajte, oče, vse v moj košek, še koš vam bom nesel, da vam bo bolje.» «Ne, otrok moj; saj kmalu prideva v vas. Tvoje nogice so tako že dovolj zmu6ene!» In zopet sta šla oba počasi in tiho dalje drug kraj drugega. In kmalu sta dospela v vas. Stopila sta v gostilnico, ki je stala kraj ceste na vrhu blizu cerkve. Vas se je raztezala spodaj ob potoku. Ze se je temnilo. V gostilnici pa tudi ni bilo nikogar, kajti bil je dan pred svetira ve6erom, zunaj pa je bilo mrzlo in hladno in neprijazno, da se nikomur ni ljubilo iti v gostilno na vrh. Mo6ni, debeluhasti gostilni6ar je*sedel sam za pe6jo, ki pa ni bila ve6 topla in je 6ital zmečkan 6asnik od poslednje nedelje — na zadnji strani. Vrata se odpro; v hišo potegne mrzli veter okrog peči ter zašumi v časniku, ki ga je imel v rokah gostilni6ar. Vstopita dva Slovaka. »Pohvaljen bodi Jezus Kristus! Daj Bog dober ve6er!» «Bog daj! Le pridite le, pa kako tako pozno prihajate iz daljnega kraja?» «Iz daljnega kraja, o6e, iz daljnega, kajt ni zaslužka in jaz sem ves utrujen in moje prsi bolne!» «Tako, dragi moj, je tedaj povsod hudo. Ni več, kakor }e bilo nekdaj. Sam to 6utim morda bolje nego vi! Ko ste tod hodili pred dvajsetimi leti kot zdrav in vesel mladenič, takrat je bilo druga6e!» Gostilni6ar je nevoljen zganil z roko, vzdihnil globoko in vprašal prijazno: «In kaj želite?» «Za mene, gospod, ne davajte ni6esar, saj mi v resnici nič ne diši, no, za de6ka dajte kos kruha!» «Brez ni6esa ne morete biti! Zebe vas in de6ka in vi ste bolni, to vidim : počakajte, žena vam da krožnik tople juhe, da se poživite!» «No, Bog vam to povrni, dobri o6e!» Gostilni6arka, prijazna, tiha ženica, koj prinese skledico, dve kositrasti žlici in piskrc juhe. Izlije jo v sklenico in Slovaka sta jedla vedno in vedno se zahvaljujo6, — stari, kakor da bi mu ne dišalo, mladi pa z velikim veseljem. Nekaj žlic je zanesel stari, potem pa ie prenehal in pustil jed sinu, da jo povžije. Lica dečkova postala so po topli juhi rdeča in modre oči so se razveselile pod dolgimi plavimi lasmi. Ko stari to vidi, se sam nasmehne in stokrat se zahvaljuje: «Bog vam tisočkrat povrni, ljubi o6e, na otrocih in na premoženju!» Na ve6er je gostilni6arka razgrnila v gostilnici dva otepa slame in Slovaka sta si vlegla in se pokrila s suknjami. Mlajši je hitro zaspal pod suknjico, starejši pa ni mogel zadremati. Bil je utrujen do smrti in slab. Upal je, da se odpočine in popravi. Ali po noči ni spal in bilo še rau je slabše. «Veliki Bog! usliši gorečo mojo molitev: ne daj, da bi moral umreti na tuji slami!» Tako je na tihem koperneč klical stari Slovak in dušil kašelj, da bi ne vzbudil ljubega sinka. Dečko se je rano prebudil in veselo je pravil očetu, da se je že naspal in ga vprašal, ali vstane ali ne? «Ne morem, ne morem, sinek moj!» vzdihne o6e in pošlje sinka h gostilni6arju. Ko gostilničar pride, ga milo poprosi, naj bi privoš6il prostorček umirajočemu, kjer bi bil lahko spreviden s sv. zakramenti. Gostilničar rau to sr6no rad dovoli, vendar kmalu se popraska za ušesi in na tihem reče: «Stari je na smrt bolan; kam ga naj dam? Tukaj ne more ostati, v sobi in v majhni kuhinji še za domače ni dovolj prostora in ven ga vreči tudi ne morem reveža v tem slabem vremenu!» Zjutraj je bil stareč previden in potem se je preselil z dečkom iz sobe v hlev, kjer še je poleg dveh krav bilo dovolj prostora. Tu so v kot na slamo položili starca, zraven njega pa si je vsedel deček, kateremu je bilo neizre6eno težko pri srcu, ker je slutil o6etovo .«mrt. Približal se je ve6er — najveselejši v letu — sveti večer. Bogataši stavijo iz ljubezni do svojih ljubljenikov božična drevesca, ki se lesketajo v lučicah, v krasoti in s svojimi darovi; reveži si tudi kaj malega prihranijo iz ljubezni do novoroienega Jezusa, da bi se tudi njih srce radovalo ta večer. Sveti ve6er, sveti ve6er! Mnogi se ga že dolgo vesele in se radujejo v celem letu ta ve6er najbolj: toda ta večer ljudje tudi najbolj trpijo. Glad na sveti ve6er dvakrat bolj teži nego drugekrati in vsaka bole6ina in žalost je na sveti večer hujSa in neznosnejSa. Gostilničar se je radoval z družino v sobi, v hlevu na slami pa je vzdihoval o6e in ie jokal sinek. Po ve6erji se spomnijo doma6i ubogih Slovakov v hlevu, gospodinja vstane, vzame nekoliko juhe, dva kosa kola6a in dve }abolki — in nese to v hlev. O6e ni hotel ni6esar vzeti v usta. Deftku pa je vkljub žalosti jed dišala, kajti mladost in glad premagata tudi žalost in tako je kmalu pojedel vse, kar je prinesla gostilni6arka. Nekoliko še je potolažila starca, pogladila plave lase dečkove in |e zopet odšla. Starcu je bilo slabo, neizre6eno slabo. Da bi svoiega sinka preveč ne prestrašil ni dal tega spoznati na sebi. 2e je do dobra spoznal, da dolgo ne bode. Ko je hotel de6ek pogladiti mrzlo 6elo o6etovo, vjel je oče v svojo trdo desnico mehko ročico dečkovo in mu je govoril gore6e in prisrčno: «Liubljeni moj sinko, dušica nioja! Ko bi iaz utegnil tukaj umreti, povrni se v rojstno hišico in povej materi svoji in malim bratcem, da sem jih še v bolezni blagoslovil. In ti preljubljeni sinko, ko boš moral bloditi po tem revnem svetu, čuvaj le svojo dobro dušico!« Utrujen se je ustavil o6e v besedi, deček pa se je žalosti premagan sklonil h glavi očetovi, objel to drago glavo, pritisnil k mrzlemu licu očetovemu svoje razgreto lice in je jokal. In potem je v hlevu vse utihnilo. Dečkovo žalost je premagal sladki spanec. Slišati je bilo le tihe vzdihe bolnikove in pravilno dihanje spečega de6ka. Kravi sta docela resno in mirno prežvekovali in včasi zašumeli z verigami. Z vasi je pa kakor iz daljine odmeval semkaj pastirski rog. Skozi slabo steklo okenca je prodirala v hlev mra6na Iu6 mesečna. 0 polnoči vzdigne bolnik glavo; pri slabotni mesečni svetlobi ie bilo težko opaziti njegov upadli obraz. O6i so mu gorele v 6udnem plamenu. Dih }e bil kratek, pa še je postajal vedno hitreji. Nenavadna žalost je napolnila njegove bolne prsi. V tej žalosti dvigne s trudom glavo in pogleda na de6ka, ki }e spal kraj njega. Spal je trdno. Lice se mu je v blaženosti smehljalo. Najbrž je imel krasne sanje. Bolnik hoče povzdigniti roko, da bi blagoslovil dečka, toda ne more. Bolestno vzdlhne in pade na slamo in iz globočine svoje duše zavpije: »Gospod Bog! ne zapusti mojih otrok, katerim umiram ravno v tem 6asu, ko se je svetu narodil v hlevu Tvoj sin!» —  Bila je polno6: veli6astna, sveta noč — boži6na no6! De6ek je sladko spal in sanjal. Duša njegova je na lahkih perutih nebeškega angela zapustila nesre6ni hlev in je letela visoko, daleko — 6ez pusto sleme karpatskih gor, letela je hitro tje za reko Vag in se spustila v revno leseno kočico, prislojeno k strmi gori. V ko6ici je bilo jasno, toplo, srečno. Za mizo pokrito z belim prtom je sedel oče, poleg njega mlajši dečkov bratec, za njim on sam poleg matere, katera je imela v naročju najmanjše dete. Na mizi je ležal bel kruh, med, orehi in jabolka. Mati je sedaj gladila malo dete v svojem naročju, sedaj dečka sede6ega poleg sebe in pripovedovala o malem Jezuš6ku, o angelih, o Devici Mariji, o Jožefu in o pastirjih, o hudi zimi in o hlevu, o veliki revš6ini in dobrih živalih, ki so s svoiim dihanjem ogrevale Stvarnika sveta. Otroci so pazljivo poslušali, v niih o6eh so se svetile solze, v srcih njihovih pa je vladala vsa blaženost. O6e je poslušal, se smejal in kadil. De6ku pa je bilo neizrečeno dobro pri srcu. Dolgo je pripovedovala mati, dolgo so poslušali otroci. Naposled ie vstala, položila previdno najmanjše dete v zibelko in potem molila s starejšim in jih tudi spravila spat. »Spi, sladki sinek moj, spi!!« je govorila de6ku in mu poljubila glavico. »Ko se naspimo, gremo doli v vas, tam boS videl majhne, a krasne jasličke !> De6ek se je silno razveselil in je mater objel okoli vratii. — Pa kaj je to, kaj je to? — Zvonovi poj6 tiho-sladko — veli6astno! »Draga mamica — že gremo, že gremo — zvoni, zvoni!» V tem se de6ek prebudi in otrpnjen gleda krog sebe in posluša. Kravi zaslišita dečka klicati v spanju, prenehata prežvekovati in utihneta. »Draga mamica —zvoni, zvoni!« so še vedno klicala njegova usta. Bilo je zelo rano. Temotna svetloba mese6na je s polnim žarkom prodirala skozi okence, v zvoniku bližnje cerkve so zadoneli zvonovi in radostno zvonili juternico. Doneli so ljubeznivo in veličastno, kakor nikjer drugod, doneli kakor glasovi angelski. »Zvoni, zvoni — že gremo zlata mamica!« 8e je Sepetal deček v polspanju in se oziral okrog. Nikdo mu ni odgovarjal. Okrog — grobna tišina. Tudi kravi sta tihi in ganjeni. Le zvonovi zvonijo tako ginljivo, tako sladko. De6ek ne vedo6, kje se nahaja, tipa z rokami krog sebe. Otipal je slamo in potem — oh, kaj pa ie to ? Trdo kot kamen, mrzlo kot led! De6ek se prestraši. Kaj je to? Boječe sega dalje in ob6uti pod roko o6etovo suknjo, toda pod njo je vse tiho in mrzlo. Zavest se mu vra6a, spomin se mu obnavlja, v temnera kotu gleda obraz očetov, toda čuti ga hladnega kot led, trdega kot kamen. »Moj oče, moj o6e! Oh, Bog, moioče!« obupno vsklikne in se vrže na mrtvo truplo o6etovo. Jedna krava je žalostno zašumela — zunaj pa so zvonovi zvoneli radostno in 6astito. 0 zvonovi, zvonovi, srce imate, pa ne ne 6utite, jokati bi se morali, pa se veselite! V njih radostni in slavni glas se je mešal v hlevu v srce .segajoč jok ubogega Slovaka. O6eta so pokopali, jokajočega sina pa poslali domov. »Žalostna božična povest!« praviš. Oglej se okrog, pa najdeš še žalostnejše resnične razmere. Ko se raduješ ti, jokajo drugi. Oglej se okrog, in najdeš morda tudi v svoji bližini na sveti ve6er, 6e ne ve6 vsaj jedno revno srce, zmučeno in žalostno: iz ljubezni do novorojenega Vzveličarja tolaži, pomagaj, krepčaj, kjerkoli in kakorkoli moreš in imel boš na slavni boži6ni praznik večje veselje nego pri najveselejši povesti. Poslovenil Ciriljev.