■ / rftfi PfesWent, A. B. Burf-o«. P, 0.000 mož. PRINC JOAHIM SE JE USTRELIL Najmlajii sin bivftega kajserja je tri v bolnišnici — V denai zadregah in ločen od žene DENARNE POfiHJATVE V ISTRO, NA GORlfiKO IN NOTRANJSKO. A. — Satirani deli predstavljajo kraje, kjer bo ljudsko glasovanje določilo narodnost. B. — Črta, sestavljena iz črtic in točk, predstavlja vzhodno poljsko mejo pred razdelitvijo leta 1772. General Pilsudski je hotel osvojiti vse to ozemlje in je res prišel s svojo armado meseca mar- a do črte, ki je zaznamovana z MIROVNI NAČRT IN SOVJETSKA RUSIJA Boljševiki hočejo baje razviti v Varšavi rdečo zastavo p redno bi pričeli z mirovnimi pogajanji. xxxxxxx. V zvezi s tem, so Ukrajinci zavzeli Kijev, katerega so pa morali kmalo prepustiti boljše v i kom. C. — Tanka črta, ki "gre skozi Brest Litovsk in Grodno. kaže vzhodno poljsko mejo, katero je določila.- mirovna konferenca. Angleški ministr. predsednik Llovd George zahte\a sedaj, naj se Po- LAHI ZAHTEVAJO SATISFAKCIJO Ijaki do te črte umaknejo ter naj se začno pogajati z boljševiki. TUREK BO ŠEL IZ EVROPE ČE NE IZPOLNI TAKOJ VSEH ZAVEZNIŠKIH POGOJEV ODGOVOR NA UGOVORE PROTI MIROVNI POGODBI POME-NJA PRETNJO, DA BODO TURKI IZGNANI Z EVROPSKEGA KONTINENTA. — ENKRAT ZA VSELEJ MORA BITI KONEC TURŠKIH GROZOVTTOSTI. Italjani zahtevajo od jugoslovanske vlade zadoščenje in slednja zahteva isto od italjanske vlade. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim _ . razmeram primemo tndi hitro po umrl v bolnišnici V denarnih >eh u%rl Qonikem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je --zasedeno po italjanski armadi Berlin, Nemčija, 18. julija. —j Včeraj smo računali za pošilja-Princ .loehim Hobenzollern. unj- tve italjanskih lir po sledečih mlajši »in bivšega kajzerja Vilje- een&h: ina, se je dauek v Potsdamu ustre- 60 lir . lil — 100 lir . Pravijo, da se je nahajal v ve- li*" • likih denarnih zadregah. Tud^-njej &00 l*r • fovo zakonsko življenje ni bilo lir • $ 3.70 $ 6.80 $20.40 $32.00 $64.00 srečno. Pred kratkim se je namreč j Vrednost densrju sedaj ni stal I'm s| od svoje soproge, princese na, menja se večkrst nepričako M»rije Avguštine. Smrtno nevarno rsnjenegs so odepljali v bolnišnico sv. Jožefa, kjer je po preteku par ur umrl. Malougjd smrtjo je bil pri njem «j»g«v brat, prifr/Eitel Friderik, ki ga je neprestano vpraševal, kaj ga je doredlo do tega. Od ranjenca po ni mogel ničesar izvedeti. Princ Joahim je bil rojen 16. ▼ano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vna prej. Mi računamo po eeni istega dne ko nam poslani denar dospe * roke. Denar nam Je poslati najbolj po Domestic Postal Money Order, ali pa New Toxic Bank Draft. Tvrdka Frank Sakser, St., Hew York V. .1 Pariz, Franeija, 18. julija. — Resna razcepljenost v mnenju ob-slaja med sovjetskimi voditelji glede poljskih mirovnih predlogov. Novice, ki so dospele semkaj, izjavljajo, da se je postavil Litvinov, katerega je izgnal Llovd George iz Anglije, na čelo močne komunistične skupine, ki zahteva zavrnitev vseh mirovnih predlogov, dokler bi ruske sovjetske ar-lrade ne dvignile rdeče zastave v Varšavi ter oprostile poljski pro-htarijat, ki je baje pripravljen ustanoviti sovjetsko republiko, kakorhitro bi prišla pomoč. Karol Radek, sovjetski poslanec v Berlinu ter Bukarin stopita na strani Litvinova in Trokija. Po mnenju Francozov postaja vsled tega rde«"a nevarnost veliko večja kot je bila dosedaj Domnevi, se tukaj nadalje, da je dal francoski ministrski predsednik Millerand le nerad svoje privolje George-a, tikajoče se dobave orožja in municije za Poljsko. Nobena tajnost ni, da so bili v Spa Italjani za neposredno priznanje sovjetske republike, vsled česar je bil Lloyd George spravljen v položaj, da si je lahko izbral srednjg strujo. Sedaj pa je prišl« st do p»-tnajststo kron itd.. Se- visokostoječega naroda je nare- Advortlaament wn agreement Doptal broa podpiaa In oaabnoatt ae n« prlobčujejo. Denar naj ae blagovoli poilljati Pri ipirmrmbl kraja naročnikov proolmo. da ae nam tudi Preji-nje MvalMtta naznani, da hitreje najdemo naslovnika. O L A 8 NARODA Cortlandt Street. Borough of Manhattai New York. N. Y. Telephone: Cortlandt 2®7b Delo in platforma. Po primerjanju republikanske z demokratično platformo je ko-mitej American Federation of Labor, kateremu je načeloval Samuel Gompers, prišel do naslednjega zaključka; — Lahko se reee, da predstavlja demokratična platforma mero napredka kot pa ni najti v platformi republikanske strank*1. Z ozi 10m na predloge de'avatva plankf\ zapisane v demokratično plat formo, veliko bolj približujejo zaželjeni proglasitvi človeških pravic kot planke. ki jih je najti v republikanski platformi. Ce bi se obe platformi skn ilo na del njih sedanje dolžine, bi tako poročilo ne bilo potrebno. Razlika glede mere napredka bi bila očividna. S Htališ<"*a organiziranega dela pojasnjujeta dva stavka stališče strank. V republikanski platformi se glasi: — Mi priznavamo pravico kolektivnega postopanja kot sred Mva, da se pospešuje dobro voljo, ustanovi tesnejše in bolj harmo nične odnosaje med delavci in delodajalci ter predstavi v dejstvo resnični cilj industrijalne pravice. V demokratični platformi pa se glasi: — Tako kapital kot delo imata neovrženo pravico do organiza rije, kolektivnega postopanja ter nastopa potom zastopnikov svoj* lastne izbire. ? * Stališče republikancev je dvomljivo. Ono demokratov pa je jas 110 in povsem določeno. Sodnik Gary bi lahko sprejel prvo ter nato izbral zastopnike s katerimi bi bil pripravljen pogajati se. — Zastopniki njih lastne izbire, — to je glavna tofxa z ozirom na delo. To je bila sklala, ob kateri se je razbila prva industrijalna konferenca. Demokratični princip je v soglasju z najboljše informi ianim javnim mnenjem ter podpira stališča delavstva, ki vstraja pr tej svoji pravici. Poročilo delavstva glede platform bo imelo velik npliv v kam panji. To je analiza principijev, ne pa oseb. Kakorhitro pa bo gla mi joči delavec pripravljen oddati svoj glas, pa ne bo v stanu izločiti osebnega vprašanja. Ko bo prišel čas za volitve, se bo vsak volilec spomnil proroko vanja kampanjskega managerja senatorja Hardinga, ki je rekel: — Nekako petnajst mož bo sedlo za mizo. Jaz bom prcdloil iim senatorja Hardinga in izbrali ga bodo. To je bilo kaj pomembno prorokovanje, ki se je tudi uresničilo Delavstva tega ne more pozabiti in ravno tako noben drugi inteli gentni volilec. Nekako petnajst mož, ki so postavili Hardinga na čelo, gotove ne obstaja iz ljudi, katerim bi delavstvo lahko predložilo svoje za hteve v upanju, da b'jdc uslišane. \eda se Amerikancu ne zde cene tlita vojna delomrzneže ter nemo-; , „ • t , . (id nov Peter Zgaga — Oh, da bi ne bil nikdar rojen, — je rekel nezadovoljnež. — Prepričan sera, da bi tudi v tem slučaju ne bil zadovljen. * * • ,Tri vrste opozicije so. Lojalna opozicija hoče ono, česar noče vlada. Škodoželjna opozicija hoče ono, česar vlada ne more. Sistematična opozicija pa hr-peni po onem, česar nobena vla- previsoke z ozirom 11a valuto do-! ralneže. V slednjem se posebno larja. t<»da gorje Jugoslovanom odlikujejo ženske, česar poslediea Industrija je paralizirana. To-^je izvanredno število nezakon-varne v Ljubljani obratujejo le'skih otrok. Porok je le malo in iUi deloma, ker ni surovin, dasi je'te vse od bogatejših rodbin. Ta-iosti naročil. Svojčas se je sicer j ko se torej naš narod rapidno stavil predlog v parlamentu za bliža v moralnem oziru večjim uvoz surovin, toda jebil mahoma'41 modernim" narodom, česar popom/en od srbske strani, češ, poj-jslediea bo brezdvomno padanje lite ovce past kot mi, kaj vam-števila rojstev, spolne bolezni in treba industrije. ■ Posledice tega'tako dalje. so neznosna draginja vseh indu-j Simpatije do srbske dinastije strijskih izdelkov ter velika brez- od strani slovenskega ljudstva so poselnost delavstva. i vse prej kot povoljne. Ljudstvo Lesna industrija je še najbolj je za federativno republiko in si-azvita. Večina lesa gre v Italijo cer vsi razen višjih uradnikov, ki n skoro j«> ni vasi na Slovenskem,'jedo iz srbskih korit. Najdejo se kjer bi ne bilo lesnega trgovca. Premogokopov je sicer precej, vendar pa ne zadoste vsem potre- pa še tudi ljudje, ki bi v skrajnem slučaju rajši gledali kakega avstrijskega princa na prestolu liani, raditega štedijo premog na kot pa Aleksandra, vseh krajih. I V verskem oziru so nastale ve- Politične razmere so precej za-J like izpremembe. Ljudstvo hodi motane. Klerikalci, ki so svojčas,v cerkev le še iz navade. Nekda-bili po Srbih, se jim danes, ko nje globoko versko čustvo je pa imajo zopet politične vajeti v ro- izginilo in tako se stebri nekdaj kali, dobrikajo na vse načine, ne mogočne katoliške cerkve v Slo->ziraje se na razliko vere. Isto veniji očividno majejo. lelajo deniokratje. bivši liberalci. Hrepenenje po izseljevanju je Edino trdno politiko vodijo soci- je splošno in razen dobrostoječih jalni deniokratje, ki se z vsemi j kmetov si želi vse v Ameriko, to-sredstvi pripravljajo na bodoči da vsled močnih ovir od strani e in nemore. — Kolikor si star, mali? — Pet let. — Ni mogoče. V petih letih ne more postati človek tako umazan. * . » — Jaz bi se rada ločila, gospod sodnik. — Zakaj pa? — Zato, ker sem poročena. * ♦ * Ona gospodična (vsaj upam. da je še gospodična) ki mi Je v petek pisala, naj mi sporoči svoj naslov, ker je ustmeno boljše kot pismeno. * a * Francija je napovedala Siriji vojno. Po versaillsko se pravi to: — Varstvo malih narodov. • . * m — No. kako pa je kaj v medenih tednih. — Izvrstno, imenitno. Moja žena kuha, jaz pa moram vedno ugibati, kaj je skuhala. • a * Oe bi imela Japonska pravico zavzeti Mantling, bi ji ne bilo treba tako dolgega pojasnila za to a. .W Razmere v domovini.1 (Piše Frank Česen, ki se je te dni vrnil iz domovine.) uradnikov pred srbsko dinastijo V javnih uradni se dela štir ure na dan. to je od osmih dc dvanajstih in ako imaš kaj oprav se nam je pojavilo neko^ko s to gospodo, tedaj si srečen domoljubja, in s po- če sploh v štirinajstih dneh pri Pripeljali smo se čez demarka-cijsko črto v Logatcu ter stopili v verdu lia "svofxnlna" jugoslo-vhiimw tla. V s ta^no _ _ . H nOM>ni smo stopili prvie v sloven- de« na vrsto. V dosti ozrrih je si ski carinski urad. da so nam pre- stem uradovanja slabši od av-gledali našo prtljago ter potne li- strijskega. ste. Na steni visita sliki kralja Deželna vlada za Slovenijo je Petra in regenta Aleksandra, v klerikalnih rokah, zato se pa Arugantnost uradnikov na« je pa tudi naslavljajo uradniki kleri prepričala, da zaenkrat nimamo kalnega prepričanja. četudi ne-nič dobrega pričakovati od ki a- zmožni svojega poklica. Jjestva SlIS. Klečeplastvo je še vedno v na- Do«»pevši v Ljubljano, »ino do-jvadi in tako je tredia klobuk ne bili utis. kot da smo prišli v vojni prestano vrteti v roki ter ponav-pas. Vršil se je namreč štrajk že- I jat i obrabljene fraze, ako nočeš leiriičarjev, in ravno dan poprej, priti navskriž z ljubljansko go-je dal slovenski prometni mini- spodo. ster klerikalni dr. KoroSec po-! Trgovine so napol prazne; kar streliti štirinajst slovenskih de- pa je naprodaj, je pa tako drago, lavcev, ki so mirnim potom zahte- da je nemogoče kupiti, vali boljši kos kruha. Carina na blago, v kolikor se ga Ako si ogledamo položaj jugo- dopušča uvažati iz inozemstva, je fdovanskih relezniearjev, se niti ji<*ramno visoka, posebno na malo ne čudimo, da je prišlo do stroje, katere Jugoslavija naj-iitavke. Povprečna plača na žele*-! bolj potrebuje, niei znaaa petindvajset kron za Ljubljanska elektrarna ne od-osemurno delo. medtem ko stane govarja več svojim potrebam en obed v ljubljanskih gostilnah Treba jo je povečati, radi previ-dvajset kron. V primeri z današ- soštena trgovina je nemogoča. Gospodarske razmere «o vne Tmajo sicer verizniSki urad, ki pa prej kot normalne. lovi verižhike tam, kjer jih ni. Ljubljana, nekdaj vesela, je da- Značilno je tihotapstvo s toba-nes po*orii?e najljutejiih politih t kom ob hr\-atski meji. Na neznan nib bojer ter Hečeplsrtva javnih!način dobivajo tihotapci velike 'Mt volilni boj in kot vsi znaki kaže-io. jim je zagotovljen iLspeh, ker imajo v narodu veliko zaslombo. Obžalovati je le razkol, ki ga je >tranka doživela. Pojavili so se namreč tudi v Jugoslaviji neza-dovoljneži v stranki, ki se nazi-vajo komunisti, ter vstanovili iastno stranko s tedenskim glasilom Rdeči prapor". Sedaj iščejo pristašev v večjih industrijskih krajih. Nedavno tega sem bil navzoč na slavnostnem razvitju rdeče zastave v Kamniku. Komunistični govorniki so strastno napadali soc. stranko ter ji očitali kršenje soc. principov ter napadali vlado. Značilno pri vsem tem je, da oblasti niso skušale preprečiti shoda ter obhoda po mestu. Mogoče se pa vlada veseli razkola stranke, ker nasprotujoče ■;i skupine je lažje kontrolirati kot pa celoto. Iz vsega tega je razvidno, da je komunizem plod sedanjih razmer v Jugoslaviji in dokler se razmere ne ozdravijo, toliko časa se je še vedno bati komunističnega poplava. Agrarna reforma je še vedno vlade ter gmotnih sredstev se vse želje razblinejo v nič. Iz Amerike došli rojaki so brit-ko razočarani, ko pridejo v domovino in nedvomno se jih petindevetdeset odstotkov ob prvi priliki vrne nazaj v Ameriko. Meščansko časopisje pa še vedno vabi ljudi iz Amerike in ko-nečno nima drugi koristi od tega kot ljubljanski krčmarji. Z ozirom na zasedeno ozemlje vladajo različna mnenja. V ozemlju samem je sicer večina prebivalstva za spojitev z Jugoslavijo, vendar so pa tudi ljudje, ki v oči-gled neurejenih jugoslovanskih razmer rajši ostanejo pod Italijo kot Jugoslavijo. Trst je po dolgem času zopet oživel. Promet se zopet vrši in prirojena razposajenost daje mestu zopet normalno lice. Tatovi so vsled občutnih kazni od strani italjanskih oblasti izginili. Prebivalstvo kakor tudi vojaštvo je boljševiško razpoloženo, kar daje oblastim obilo opravka in vsi znaki kažejo, da prebivalstvo ni ne za Jugoslavijo, ne za Italijo, pač samo na jeziku. Veleposestniki sel pa za svobodno mesto, kar se bo še vedno šopirijo na svojih graj- najbrž tudi zgodilo. Pismo iz Sibirije* Niane-TJdmsk, 23. dec. 1919. Preljubi domači! Jutri obhajam že šesto božični-*o na tujih tleh in sicer v sredi Sibirije. Pred enim letom (novembra 1918) sem stopil v Tomsku v naš polk (ki šteje 2000 mož, po večini Slovencev in Hrvatov), kjer sem živel še dosti dobro do poletja. Začetkom julija 1919 sem «dšel z večjim odredom našega polka na obrano sibirske železnice. čstražil sem že na raznih manjših 111 večjih postajah, v globokih pragozdih (tajiri, kakor jih tukaj imenujejo) in hvala Bogu, do sedaj sem vse srečno prestal. Zadnje mesece se nahajam na ohrani malega sibirskega mesta Nižne-Pdinsk. Živimo vsi v vagonih, kjer smo se, kolikor je to mogoče, po domače uredili. Torej hišo imamo na kolesih in jo lahko v slučaju potrebe odpeljemo. Življenje poteka precej suhoparno in dolgočasno. Draginja je neznosna, razen tega je pa še veliko pomanjkanje vsega potrebnega. Najhujša zima trka na vrata in pripravljeni smo na vse. Kakor sem do sedaj srečno preživel vse hude čase, tako tudi sedaj upam na zadovoljen iztek. Tujina je pač mačeha in človek je prisiljen si sam pomagati, kakor si more. Vsi naši klici so samo glas vpijočega v puščavi, odtrgani, zapuščeni stojimo tukaj, nobeden se ne zmeni za nas — žalostno, a resnično. Upal sem na boljše čase j a to so bile samo sanje. A sedaj gledam v bodočnost z ne-Icako bojaznijo in živim tjaven-dan. Dneva našega povratka ne pove nobena pratika. Pravijo, da gremo po morju v domovino; no, preveč upanja ni: to govorijo, da ni ladij, to, da ladje so, ampak denarja nt. Ako bi mi imeli za to potrebne svote, bi si že preskrbeli en čolnič, da zapeljemo naše ljudi domov. A žalibog tega nimamo in mislim, ako kdaj dospemo do Vladivostoka, bomo tam stali in stradali ter čakali do sodnega dne tistega zaželjene^a trenutka, da se vkrcamo. V teh mislih obhajam božične praznike in novo leto. Kdaj se vidimo?!?! Mogoče samo še nad zvezdami. Želim vsem vse najboljše, prisrčne pozdrave vsem, vsem, vsem pošilja Joško &enk, poročnik. Sugnslnuattska Ustanovljena 1. 1898 SaluL Stbnata Inkorporirarza 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Preflsednlk: MIHAEL ROVAIfftSZ, SBBOOB J. ro RENTA. Box 17t, Bok 251, Conemaogh, Pa. Podpredsed.: LOUIS BALANT. Box 106, Pear Avenue, Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLEH, Hj, Minnesota. Blagajnik: OHO. L. BROZICH, By, Minnesota. Blagajnik neizplačanih amrtnln: LOUIS OOSTELLO, Sal Ida. Oota. Vrhovni Zdravnik. Dr. JOS. T. GRAHEK, 843 B. Ohio Street. N. Pittsburgh, Pa. Diamond, Wait LEONARD SLABODNI*. Ely, Minnesota. JOHN KDPNIJt, 8. B. Box 34. Bipod Pa. Box JOHN PLAUTZ Jr., 482-7th At«w Oft* lnmet, Mich. JOHN MOVERN. »4-2nd Dnlat* Minnesota. MATT. POGORBLO, T W. Madleca SI* Chicago, HL SI Otaflt JOHN GOUŽB, Ely, Minnesota. ANTHONY MOTZ, 0641 Avenue M So. Chicago, 111. IVAH VAROGA. 0126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. RUDOLF PERPAN, 6026 Avenue, Cleveland, Oblo. FRANK &KRABEO, 4*64 Washing*«* St.. Denver, Colo. GREGOR HRESČAK. 407 f=? Stk At«« Johnstown. Pa. Jednotlno glaaUo* "GLA8 NARODA* Yse stvari tikajoče se oradnlh sadev kakor tudi denarne pottljatev naj se poMljajo na glavnega tajnika. Vse prltoibe naj se po&ljsjo na predeš* alka porotnega odbora. ProAnJe sa sprejem oovlb članov ln sploh vsa sdrev* nlSka _sprlčc v a la se naj počil jajo na vrhovnega sd ravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestvici. V blagajni Ima okrog $300,000. (trlstotlaoč dolarjev). Bolniških podpor, od« Skodnln, ln posmrtnln Je Izplačala le nad poldrugi ml I Jon dolarjev. Jednota Šteje okrog 8 tisoč rednih članov (k*) ln okrog 3 tisoč otrok v Mladinskem oddelku. Društva Jednota ae nahajajo po raznih slovenskih naselbinah* Tam, kjer jih Ae ni, priporočamo vstanovltev novih. Kdor Celi poeta ti člaa naj se sglasl pri tajniku blliaega druRtva JHKJ. Za vstanovltev novih druftte* se pa obrnite na glavnega tajnika. Novo drafttvo ae lahko vaanovl s 8 člani ali n«nt<—■»« DOPIS. POZDRAVI IZ NEW Y0RXA. Pač le prepogost orna izginejo ideali, ko jim stopamo bližje, pod ledeno skorjo praktičnega življenja. Dr. I. Vosnjak. Vse, kar potrebuje naša dežela je manj šoferjev ter več ljudi, ki bi vozili karole ali cnokolnice. * * * Čeprav ni res, jc vsaj lepo citati j^orokovanja o nižjih cenah. Dolar ne more nikdar tako globoko pasti kot padejo pogosto sredstva ljudi, ki se ga hočejo polastijti. # * \ : Vsa znamenja kažejo, da bo kmalu lažje iti na cesto ter si zaslužiti dolar kot pa izposoditi si ga. * a * Bolnik: — Slepo črevo jc nepotreben del* v človeškem telesu. Zdravnik: — Da, vi pravite to, a ne mi zdravniki. * * * Iz prazgodovina urednika. Na svojem inšpekcijskem potovanju po peklenskem kraljestvu je naletel Satan nekoč na hudiča, ki je lepo mirno spal v temnem kotu. Sunil pa je z nogo ter rekel; — AJi ne veš, da ne sme zlo nikdar spati? Ali ne veš, da ne smemo nikdar obupati v boju, da ne bodo zmagali angel ji? Kaznoval ti1 bom tako, da boš skozi večnost obžaloval svojo nemarnost. Sklical je vse učenjake nebeškega kraljestva ter imenoval sodnike. da ga sedijo. — Naj izprazni vsa morja sveta, — je rekel prvi. — Naj pošteje ves pesek v Sahari, — je rekel drugi. To pa se je zdelo satanu še vse premilo. — Napnite svoje butice, — je rekel. — Jaz ga imam, — je rekel tedaj tretji. — Čita naj vse, kar se t'ska na svetu. — Milost, milost, veliki knez, — jc prosil obsojeni. Satan pa se je zlokobno smejal ter rekel: — To naj bo tvoja kazen. Da pa bo mera kazni še večja, boš moral vsak dan pisati o tem, kar se tiska po svetu. Modemi človek ne Veruje v peklo in hudiča, .fc pa en stan, ki je prevzel na svoj hrbet kazen, namenjeno onemu ubogemu vragu, — namreč uredniški. Iščem svojo mater IVANO PAVLIN, rojeno URŠIČ v St. Ru-pertn na Dolenjskem. V Ameriki biva že 15 let. Pred kratkim se je nahajala na 6522 Bonna Ave. v Clevelandu. Ohio. Jaz nje sin sem prišel s parni^ kom "Amerika" in bi želel jwiti k njej. — Bori« Umič, 585 11th Ave., New York, N. Y. (19-20—7) Otroci odpuščajo lahko in z vsem svojim bitjem. Mi veliki ne znamo odpuščati — ne pozabljamo. Zofka Jelovwek. NAPRODAJ Gabrenjeva trgovina na 801—803 Broad St., v Jolmstownu, Pa. Ker se preselim v drugo mesto, prodam vso zalogo in koji bi kupil, dobi lahko za več let. "lease" ali pa lahko tudi mu prodam hišo z zalogo vred. Frank Gabrenja. (16-X9—7) Prodno so podam preko oceana, Jefferson, Ohio. pozdravljam vas. rojaki in mja-O delu nimam kaj novega po-jkinj(1 p„ Ameriki, posebno pa v rooati, mislim, da jo ravno tako|CIovplandu 0hio (inižino Johna kakor drugod. Tukaj smo največ!, ;r(lina Ruii0 napredka. Priporo- ščajo farmo in se selijo v mesta. Marsikdo bi mislil, zakaj so ravno sedaj selijo farmarji v mesta, ko so vsi farmarski produkti tako dragi. Seveda, za mestne ljudi .je to jako čudna uganka, za farmarja je pa to jako lahka. Naprimer prašiči so bili zadnje leto v jeseni li*1 funt in koruza je bila .$.'{.7r> bušelj. Potem si vsaki lahko zračuna. kako grozne ima farmar. Tudi ako naproti cam pa tirano Frank Sak.ser vsem, ki mislijo potovati v stari kraj. Frank A upi o. Fredno se podam na parobrod '■Regina dltalia". pozdravi jam vse Slovence in Slovenke £irom Ameriko, posebno pa svoje znance v (Miff Mine, Pa. Nadalje vse prijatelje in znawe v Clevelandu, dobičke i Ohio, posebno pa svojo sestro tarmarj Traven, njeneea moža Anto-sani obdeluje, stane. Bog mu nič|na Traven in družino ter družino ne da zastonj. Krompir je bil ja- s,ibič na Marble Ave. Vsem kli-ko drag zadnjo spomlad — ali . \;l veselo svidenje! — Fran kdo ga je prodajal drago? Mi- yjiXiZ.ilv jirjše pri Kamniku na slim, da farmarji jako malo. Naj- Gorenjskem. več so ga prodali $1 b ušel j, po t4j____ in so ga pa prodajali pre k upe i. j PROŠNJA IZ DOMOVINE. Pozdrav vsem farmarjem in i;niri j,. pP,i vljudno iri ponižno, če ima še kako društvo ali posameznik kako obvoz- .„ .„ _ , . . „ . , . riost afi dobroto v ta namen naj 15lo h. 4 >. St. Pokojni Rudolf jo , , . , , ... , , ., A .... Iblagohotno naslovi na: Mmka oil star 12 let in je bil zavarovan pri mladinskem oddelku društva Lunder-Adamič št. 20 SSDZ. M rs. M a rgaret K ro ft iz .r>."» 11 Coble i gh Ave. je bila napadena v pondeljek 12. julija zve/-, r nekega neznan.*a na vogalu Kinsman in 80. ceste. Kopar ji je vzi l ■t;il ir žepno uro. Dne 7. in s. avgusta priredi Waterloo klub vesel ieo v prid Slovenskega Delavskega Doma v Follinwoodu. Na tej v«»seliei bo izžrebano zemljišče, ki meri na pročelju 70 čevljev in dolžina 1 10 čevljev. Lahko se ga dobi za 50^. Youngstown, Ohio. Triletna F.lizabeta Janežie je zgorela na ognju, kateri je bil zažgan na domačem vrtu. Chicago, 111. Porodila sta se v naši slovenski cerkvi Mr. Anton KerŽK*nik z gospodično Marijo Ribnikar. Rilo srečno! V stari kraj so se podali: Mr. Math. Matičič v Rakek in Mr. T<»- Mr. LOUIS ANDOLŠEK, bivši večletni upravnik Glas Naroda in zadnja leta uradnik pri naselniškem oddelku Združenih držav, namerava uporabiti svoj 30dnevni dopust v to, da obišče meseoa julija rojake v Pennsyl-vaniji, kot zastopnik Glas Na" roda. Pooblaščen je nabirati na-mie z družino v St. Jernej na Do-'ročnino in oglase ter ga rojakom .cniskem. Srečno pot! Mr. Drašler in Mr. Levstik iz Rradley. Tli., sta obiskala sorodnike in prijatelje v Chicagi. O zakaj povešaš pogled : ali meniš, da zrcalo izgubi čistoto srojo. če kedaj pogleda vanje izgubljen, nesrečen človek? A. Funtek. -kar najtopleje priporočamo. Fpravništvo Glasa Naroda. fliiimniiiiiHumminiiiinitii momma 'MPORTIRAKE BRIKJEVE JA60BE • Najboljše vrste Vreča 130 funtov $13.— K nnroPfln priložite Money Order. MATH. FEZD3B Bex 772. CIty Hall Sta. New York, N. rmmmm \ I.l Naš greh. Zvonimir Kosem. ^ \ f 4 t l / K oner.) Natakarica nam je prinesla kruha in piva. Vse nam j<* neizmerno v ker smo bili tako hudo MHitrulan Tiho kiuo sedeli za mizo, nihče n KOfi w je za<-iil ranih zvonck »nirti in srrb{no hihtanje, kakor da bi metal kdo tolarje po zlatom kro* čniku. Tri dolpi ▼ dimov oblak zaviti mizi ko i*c dvigali nWi, smehljajoči h** nbraxi prešernih deklet in • ale mi n«» poredne besede in tenki k tir i, ki so presekavali splošen sunder. Ilripavo M> govorili moški in se Kklanjslt 7. iztetujo^imi *e roka" ini nad steklenicami in nad kozarci proti kiftei-rtn pntom, proti polnim, alabastrovim laktom in svetlim ramam. ž«»rixke pa so se rezko in krohotoma smejale z zopemimi, izzivajo«* i m i glasovi in pomezikovale z očmi. Zda j pa/daj je kriknila katera izmed njih in moški se jč ozrl prsatatšeno naokr<»fr. ga li ni morda kdo ixtned pivcev opazil.. Se vedno jc godci go prej minil..'* "Ko bi le vedel kdo kaj povedati!" jc mislil Angelo. Polde se je zakroh »tal. ".laz mnogo Angelo., ali žalost m* so moje povesti". — "Kar povej, <"c kaj veš!** — "Boru pu,!" jc dejal Puhle. "Pred tremi leti se še mi nismo poznali; komaj da se poznamo leto dni, s teboj. Angelo, c»*lo samo dva dni., noja, pa smo zdaj le dobri prijatelji. — Takrat torej, pred tremi leti sem delal v neki tvorniei, na stotine nas je bilo, delavcev, ki smo dihali skupaj strupeni tvorniški zrak. Pa poslu* šajte, kaj se je zgodilo! Kapitalist, lastnik tvornice, se jc nenadoma spomnil da še nima vseh malh polnih bankovcev; zato nam Jc naznanil z globoko žalostjo na obrazu da nam mora pritrgati plačo. . Takrat smo se uprli; pričela se generalna stavka, kakor ena sama močna veriga, člen za členom. jc bila naša. vrstu. Kapitalist se ni vdal; čakal jc. da se podamo.. Ali 1111 se nismo podali; pa<- nam jc bil kmalu za petami glad. zasluženi dena rje pošel.. Preteka I i so tedni in meseci, ali stavka je trajala naprej, nikakoi se nismo hpteli podati. In zgodil* se je, dasmo se razlili po mestnih ulicah, omahovali sestradani pred hišam in sci opotekali napol mrtvi naprej.. Teden dni sem se opo" tekal iz ulice v ulico, nato pa sem obležal nezavesten za cesto, sam nisem vedel dobro, kje in kako* Zbudil sem se čez dolgo časa in se nisem malo začudil. V lepi, s pre progami pograjeni sobi sem bil, na stenah so visele široke slike z u-metnimi, pozlačenimi gardinam! Mislil sem že, da se mi sanja; pa se mi ni. Vrata v sobo so sv nenadoma odprla in prikazal se je star gospod z naočniki, za njim mlada brhka punca, nenavadna krasoti-ea. (iospod me je potrepal po rami in mi rekel; "Dobiš koj jesti .. revež, kako je sestradan" In obrnil se je h dekletu: "Lija. kar v kuhinjo pojdi m mu prine" si kosilo.." — Usmiljeni Saraa-rijan, ki me je bil pobral na cesti, je ostal še dolgo časa pri me ni in se razgovarjal z menoj tako prijazno, kakor s kakšnim znancem izza mladih nog.. In proti koncu mi jc še dejal: "Nikar na zaj v tisto tvo'nico.. Ti preskrbim ie jaz še kje drugje službo" — I>ekle mi je prineslo nato kosilo, in kmalu mi je odleglo. Ne, take punce pa še nisem bil videl nikjer Bolj nizka je bila, ali prav nič predebela; prsa je imela visoka in obraz ovalen, tak, kakorane imam jas rad. Nehote mi je Sinila v Usš kri, kQ m jo fgegla kako? bratu.. Gospod mi je rekel, da ostanem pri njem lahko teden dni, da se nekoliko pokrepčam; zakaj bil sem v resnici že blizu groba. Ali niti tri dni nisem ostal. Zgo* zpresrovoril besede; nijdilo se je pa to takole: V mene je se nam ljubilo, glmlnlm volkovom.'prišlo nekaj kakor ogenj, kadar-Kri in« sc je še venomer polnila ;* koli sem videl tisto lepo brhko civilisti, mornarji, vojaki, — vse dekle, 1/ijo, kakor so jo imenovale jc mešalo in gnetlo v splošnem kaflar mi je prinesla jedil in hrupu; skoro nihče ni prišel brez pijače k postelji, sem zardel kakor /enske. ker nihče ni hotel dogoča- otrok in jecjal kakor boječ siliti Mer bripavifni kričečimi gla- plent pred ravnateljem.. Smehljala se je tako lepo in tudi govorila je ča.>ih z menoj.." "Re\f ček!" mi jc rekla nekoč. "Hočeš še kaj kruha? — Kar povej, 110 — Ti je že kaj odleglo!" — In še mnogo si 1 čnega je govorila, jaz bi jo najraje prijel za roko, pa se nisem upa!.. l>rugi dan zvečer se je pa zgodilo, kar se je moralo. Mrak je bil že v sobi; tiho so se odprla vrata in Lija mi je prinesla večerjo. "Danes sc pa že gotovo boljše počutite!" se mi Je sladko nasmehnila in pristopila k postelji. Popolnoma sem bil omamljen. Outil sem gorkoto njeuega telesa, njenih kipc«'ih grudi, njenih golih rok, njenega razgaljenega vrata in ramen; vsa kri je vzvalo-vila v meni. Dvignil sem se nekoliko v postelji, se nagnil in jo objel, dehtečo cvetko.. "Ne, ne, ne!' s«- je branila in se mi hotela iztrgati i7. rok. — "Saj ne", sem dejal jaz in jo držal za roko. "Samo rad te imam. Lija, Lijica.. slišiš? — Močno te imam rad!" — Ona pa je na glas zajokala: "Stran, stran, stran!" — Takrat so se mi ulile solze po licih navzdol, iz žalosti mislim. — "Ne! Ne! — Kaj čc naju zasači papa!" jc ihtela še vedno ona, se mi iztrgala s silo iz rok in odhitela ja" kaje skozi vrata v drugo sobo. Jaz sem pa planit pokoneu, se ročno oblekel, bežal po stopnicah navzdol in se skrival v najbolj ozkih ulieah kakor tat in ropar. — Kmalu nato se je stavka končala; vda-dali seveda so se delavci.. Jaz sem dobil delo drugje. — No. Lije in njenega očeta nisem videl nikdar več i»ozneje —" Tako je Polde končal. "To si bil neumen!" mu jc rekel Maks". Bogata gosposka hči, pa berač —beži no!" "Iiiiaš prav, neumen sem bil", jc povesil Polde glavo k prsom. Maks sc jc prijel hipoma za čelo. Angelo, ho — že kaj misliš, kako borno plačevali?" Samo obrvi jc 11 a mršil Angelo. Kaj me briga vseskupajf Jaz sc bo in že izmuznil.. Vsak mora gle_ lati samo nase — zunaj ob morju s<' bomo pa sešli. — "Torej tako — vsak bo odgovoren sam zase" je zastokal Polde z zobmi. Dolgo smo sedeli za mizo; kruh je pošel, vrčki so stali prazni. Glave v dlaneh, globoko sklonjeni, oči uprto v tla, smo pričakovali, kaj bo. Takrat je planil Angelo nenadoma skozi vrata v vežo in izginil na ulici med gnečo. Tudi Maks je nanagloma vstal in jo hotel pomakniti za njim, ali prepozno je bilo. Z razprostrtima rokama mu je zastavil krč mar pot in se opo-tekel 7. njim vred proli naši mizr. "Držite ga? Držite jih, vse skupaj" — Tatovi, razbojniki!.F" Hrup in sunder sta nastala v krčmi; vseli ljudi se je polastilo grozno razburjenje. Kar naenkrat je utihnila harmonika. — kakor okarnenel so obstali strastni, plešoči pari. Kričeči, divji glasovi so zaorili pod začrnclim stropom, nad pisanim morjem glav se je petro-lejska svetilka nemirno zazibala. Moški in /enske, še malo poprej v gorkih objemih, so hiteli nara-ze; vsi vprek so drli križem krčme, premikali mize, prevračali stole in tiščali proti naši mizi. — Smrt-nobled je stal tukaj krčmar in mikastil Maksa v svojih močnih rokah. Polde in jaz pa sva se skušala izmuzniti iz gneče proti du-rim. Vse se je trlo, kričalo in razgrajalo. kakor da se bllZa sodnji dan. Nekdo je izginil skozi duri in poklical na ulico. Temno morje ljudi nas je zalilo; začutil sem na ramah težke, okorne rok?, pred očmi mt je migljalo, vsa kri mi je bušila v lica. in opotekel sem se od mize proti ljudem in sem omahnil po tleh.. v e c e. Narodopisna črtica. — L. Horvat. Diktat iz Amsterdama. Navajeni smo že izza predvojnih časov na boj radikalno-socijali- —--J stičnih strank proti absolutističnim maniram, ki so jih Izvajali v po- Sveče so velika vas v srediaeujsameznih državah vlaae in vladarji. Boj je bil v celoti opravičen. O našega lepega Roža na vznožju napvažnejših stvareh, ki so zadevale usodo države in državljanov, so maeenskili hribov, ki tvorijo odločali vladar in klika, ki se je zbirala okoli njega. Na zunanjo po- predgorje star«Klavne Kočne hi litiko držav so imeli parlamenti silno omejen vpliv. Celo o življenju! Z t wfA ,-, , Jh:nJOga in snitri državljanov, kar v svojem bistvu pomenja vojska, so odlo-| m ' 1» t položena v doli- čau vladarji in njihovi najožji zaupniki. Take razmere so v dobi de-110, se razteza vas izix>d hriba' 1 . .. ~ . . .. proti Dravi, skrita v Ue™lrzljlVe BoJ Protl ^ zahtevala socijalna bla-| du žlahtnih sadnih dreves iz ka- , J* ljU,lstVa- * ve* m t1ržav so » P° voJni ostanki terih se dviga lepi stolp primero-1absolutističnega samodržtva. Načelno vsaj so dale ustave odločanje | ma premajhne farne cerkvc ter'tudl V^aj.VaZncjs,h '1,žav"lh lih ljudskim zastopnikom v rok 1 ' rPo n)kloi.t i /> «■» __ I „ ___I > m.___ J _ i! I___ a. • ob d ni so tudi pred Bn^zje. a pred vasjo pa so m- začeli vdirati konji v zemljo do trebuha, tako da niso mogli dalje. S strahom so se obrnili Turki nazaj in so rekli: "Tu-k«ij .if "svet čas"!" Tako je dobilo Brezje ime "v Svečah'". Pa res. Turkov se najde v Svečah le ••'•>],, spominov, medtem ko so v P -mi dolini grozno razsajali. V s; -hmžu so strgali kip Device M-r i" raz oltar in ga lice in pritekla je kri. še danes moreš gledati Marijo očmelo in z rano v šentjanškem oltarju. Kako so divjali v Podgorjah in v St. Jakobu, nam pravi krasna povest "Mikiova Zala". Na potu iz Bistrici* od vzhodne strani, od južne strani pa iz "Male ravne" imaš čez vas naravnost diven razgled. Tam na "Mali ravni" streljajo fantje ob Veliki noči in drugih svečanostih z mož-narji. Sveški fantje so bili od nekdaj bistre in iznajdljive glavice. Za bdana-z rodovitnimi polji in' buj- Ta sicer v dejanskem izvršenu dostikrat precej imaginar-j imi travniki. Čedne hiše so ve- ,ia' Nevidne sile- ki Ubijejo za kulisami in določajo smer javnega činoma pritlične, ljudstvo pa po- mnnia in samoodločbo ljudskih zastopnikov, so si zn^l pridobiti moč.! šteno. prijazno in veselo. naravnavajo potek dogodkov v sirugo, ki napeljuje vodo na nji- Kot rojstni kraj našega narod-.110ve »line. Cc pa imajo ljudske zbornice dovolj uvidevnosti, državnega voditelja Andreja Einspie- modrosti in parlamentarne spretnosti, imajo po ustavi tudi lerja so Sveče za nas historičnega možnost, tla v imenu Ijndstva dejansko vodijo usodo države, pomena. Samodržtvo absolutističnih vladarjev in vlad je pomedla vojna Nekdaj pa ni bilo tako. Bila jc s površja. Zli duh je izginil, na njegovo mesto pa stopa devet noto manjša vasica s cerkvijo, ob- vnh, ki nič manj ne ogrožajo ljudske zbornice. Svojo voljo hoče dana z brezovim lesom. Zato se je diktirati vsem drugim slojem, celi državi, celemu svetu. V svojem »a imenoval ta kraj "v Brezju", bistvu tudi to ni dmgga. kakor absolutizem peščice oseb, ki imajo Ko so vdrli Turki v deželo, prišli maso v rokah in z njenimi silami sb po razpolagajo. Tudi v tem primeru imamo opraviti /. nasiljem le nekaterih. Absolutističnim državam so služile vojne, modernim teroristom služijo organizirane mase. Nositelji nasilja so se menjali, stvar je ostala v svojem bistvu ista. Nasilje razreda je pa tem nevarnejšo, ker se noče omejevati več le na meje one države. Po notranjem nagonu strrmi za tem, da preseka meje držav in narodov, organizira.mednarodni proletariat v bojno falango in diktira svojo voljo celemu svetu. Kar smo povedali, ni le prazna teorija, ampak živa resnica. Računati moramo z danimi dejstvi. Prvič je postala ta misel življenje 11a Ruskem. Žilavo se bori za svoje življenje. Od tam si jc poskušala J priboriti tal v sosednjih državah. Dosedaj brez uspeha. A zamrla ni. vrtrli na ogenj. Ker ni hotel ffo-|^lvI-jenjskc sokove ji priliva revolucijonarni proletariat vesoljnega reti. udaril jc Turčin s sabljo čez sveta. V zadnjih dneh smo doživeli novo metodo, ki so jo je izbral novodobni absolutizem, da nasilno uveljavi svojo voljo. Tam so si socijalisti ustanovili sedež mednarodne strokovne zveze. Vodstvu zveze ni bilo všeč. da je bilo na Ogrskem boljševistično gibanje zatrto. Ljudstvo je strlo nasilje židovskih komunistov in si postavilo svojo vlado. Razumljivo je, da nova vlada ni gledala prekrižanih rok na grozodejstva, ki so jih vršili pod vlado Bele Kuna na Ogrskem komunisti raznih vrsr. Z ostrino zakona je nastopila proti zločincem. Mosroče je, da je šla vlada v tem ali onem primeru predaleč _ vse to se odteguje naši razsodbi — gotovo je pa to, da je imela pravico in dolžnost, postaviti pred sodišče vse one,, ki so se pregrešili proti zakonu. To pravico urejenih držav proglašajo komunisti za atentat na pravico proletarita do revolucije. Iz Amsterdama hočejo prisiliti neodvisno državo, da kapitulira, da odstopi, in da uposta-vijo po možnosti zopet prejšnji režim. Zato so proglasili splošen streljanje, ki je bilo niih največ-|!>0ik°t Proti Blokirana zaprta naj bo od vseh strani na su- je veselje, iznašli in Naredili Jh™\kakor bl1* ™jno Nmcija blokirana na morju. Ves pro- napravo, katera je glas strela o-,met 1Z lnozem»tva »» Ogrsko in ves promet iz Ogrske v inozemstvo bil no povečala. Tavžažov Martin, ™or* P°olvatl" 1 mcl se uaJ vse gospodarsko življenje na Ogrskem S.Klar in velik šaljivec. jc naredil Ta ilba naJ lzžclie ^'daiijo vlado in tako napravi mesto novi vladi, iz dolgih, posebno za to vrezanih Taka voJja samodržcev v Amsterdamu. V resnici, ti ljudje si prr-desk veliko cev, ki jc imela dober vlad llad vesoljnim svetom. meter premera, takozvano "bum- Prepričani smo, tli se bo ta poizkus nasilja in samovoljnosti ža- lastno zrušii od sebe. Pokazal je pa menda dovolj jasno, kam plove-1110. Novo nasilje vstaja, ki hoče svojo politiko diktirati celemu svetu. Sedaj sc obrača proti Ogrski, jutri ogroža lahko katerokoli drugo državo. Ne pozna odgovornosti, ne razmer, proti katerim nastopa. Doseči hoče politični cilj in se ne meni, če upropašča milijone. To nasilje je hujše krkor je bilo nekdanjo, ker mu je edin vidik po-l-ti<"ni uspeh. Če bi se mogotcem v Amsterdamu sedanji poizkus po-razvil in donel čez Sveče kakor iz srečil, nimamo na svetu več samostojnih držav. Tako nasilje odkla-;;kaJlona"- Bumba je bila ponos^jamo/Države sc naj sedajo, da jih bo le demokracija, sloneča na včnih načelih pravičnosti, obvarovala vesoljnega gospodstva nasilja. ("Slovenec".) PROŠNJA IZ DOMOVINE. Podpisana prosim rojake Slovence v Bakersville, Pa., da mi kaj natanko poročajo o smrti mojega moža Jerneja Čelan. Doma je bil iz Hrošč pri Postojni in v Ameriki je bival 15 let. Cula sem, da «a jc ubilo lansko leto v šumi v Bakersville. Pa. Prosim tiste rojake, ki so bili tisti čas pri tej nesreči zraven, da z»11 <» tem natanko poročajo in če ranjki pripadal v kakšno društvo. Tudi mrtvaški lis« hi rada po njem dobila. Za uslugo so že vnaprej zahvaljujem in sem pripravljena tudi vse stroške povrniti tistemu.' ki mi o tem poroča. Pišite na tale naslov: Ivana C'elan. pošta Hruševje pri Postojni. Carniola. Venezia CJiulia. via Italia. ' (17-19—7) Ka-ročiti, zato prosim cenjene rojake. ak« kateri ve za njegov n.Lslov, da mi ga naznani, ali naj se pa sam javi na naslov: Frank Kuat'eh-. (Goodrich. Colo. (16 1!» -7) KRETANJE PARNIKOV KEDAJ PRESTIŽNO OOPLUJEJO IZ NEW YORKA. FRANCE rotterdam st. paul pres. wilson lafayette NOOROAM la savo ie philadelphia n. amsterdam argentina new york la touraine ryndam la lorraine rochambeau st. PAUL lafayette rotterdam la savoie philadelphia france pres. wilson belvedere 21 tullja — Havre it juliia — Boulogne 24 iullia — Cherbourg 27 julija — Trst 30 juliia — Havre A avgusta — Boulogne 6 avgusta — Havre 7 avg. — Cherbourg 1" avQ. — Boulogne 12 avqusta — Trst 14 avg. — Cherbourg 14 avgusta — Havre 18 avg. — Boulogne 20 avgusta — Havre 21 avgusta — Havr* 21 avo. — Cherbourq 27 avgusta — Havre 28 avg. — Boulogne 21 3 sect. — Havre 4 sent. — Cherbourg 8 sept. — Havre 14 sept. — Trst seot. — Trst Glede cen za vozne nstke in vsa arugo pojasnila, obrnite se na tvrdko FRANK SAKSER 82 Cortlandt St. New York French Line CAMPAGMIE GENERALE TRAMSATLANTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE Rad hi i/.vedel, kje se nahaja moj prijatelj MATIJA M OH Ali. doma iz Savinjeka na Dolenjskem. Pred f>. leti sva hila skupaj v South Cliieagi. » potem je odšel v Arkansas. Od tedaj mi je njegovo hi val išče neznano. Prosim cenjene rojake, kdor ve za njegov pravi naslov, da mi ga naznani, ali naj sd pa sani javi. Poročati mu imam važne stvari. — Jolin ZihcHe, Mlfif Ore-j gon St., Milwaukee. Wis. (16-19—7) france ____ lafayette SAVOIE ____ TOURAINE .. ...... 21. Iullia ...... 30. iullia ..... 6. avg. — 14. augusta NAZNANILO IN PRIPOROČILO Rojakom naznanjamo, da potu je po državi Ohio naš rojak l>< Pri kovaču pa so dali napraviti niožnar v podobi velike pištole, ki so jra pri ožiljem zadnjem kraju vtaknili skozi luknjico v bumbo. Vžgal se je niožnar .seveda od zunaj. Pok sc je v bumbi mogočno Svečanov. Pa tudi peti so znali ti fantje! Ker je vsak rojen pevce, niso potrebovali nobenega pevovodje. vsak se je potrudil, da je po,posluhu harmonijo okrasil s kakšno posebnostjo, da. tekmovali so v teh "kun-stih" Ko so zapeli zvečer sn-di vasi. je bilo, kakor bi igral na najboljše orgije. Posebno veselo je bilo, ko so prišli kosci iz "Rrežnja" (velike senože-1 i t. kose na ramah in kvišku obrnjene, pušeljce za klobuki in peli skozi vas, da je vse "cingljavo". Uiti so pa morali vedno vsi skupaj in niso trpeli, da bi kateri si al ob strani. Tudi stepli so se včasih, a v par dneh jc bil prepir poravnan in spet so bili vsi najboljši prijatelji. Kadar so se pa zbrali ob nedeljah po veSpru v gostilni ter so začeli peti in jih je spremljal Bdnarjev Folt"' z orgijami (na meh), takrat so pa šibre v oknah kar šklafdrale. Zdaj si pa moreš misliti, kaj je šele bilo ob semnju! Tedaj so pa pele, godle in rajale kar cele Sveče. ' Tam pri "Covnarju" sta bili dve šivilji, Mojca in Joliana, pošteni, postarani sestri, ki sta znali ogromno veliko pesmi. Iz tega vira so zajemali fantje, ki so bili posebno navdušeni za petje, kakor 11. pr. Punkarjev Šimen, Tajčpav rov Joza, Jozlnov Prima, Kocija-nov Vorenc itd. Tam v "Covnar-jevi kamri" so imeli svoje pevske vaje. V Svečah se je v prejšnjih časih tudi pridno predlo in taki večeri so bili zelo zanimivi. Svečani so znali prav veliko "bersmov" in pri fožanju sirka (koruze) in na preji je bilo včasih zelo veselo. Pred 50. leti se je živelo v Sve-O zemlja je res le dolina solzi. čali Ae prav patrijarh&lično. Oud-m žalost, trpljenje je tukaj doma.no, da nemška kultura v Svečah _______Simps Gregorčič _ uj plodovjtifc ftl, Us mate-, {Milijonar obsojen na 50 K. Pred kratkim je stal pred ljubljanskim sodiščem ljubljanski ve-Iftrgovec Ivan Knez. ker je prodajal pokvarjeno moko, ki je bila zmešana z raznimi grašieami. Dosrnalo se je sedaj, da je mestni magistrat zaplenil moko pri 25 pf kih in trgovcih z moko, ki je bila pokvarjena in neužitna. Vsi se bodo morali zagovarjati pred so-diščem radi tega. Vsi so pa imeli kdo je znal nemško. Purhermaster moko od Kneza. Kakor se čuje, j» Ravnik je nemščino le za silo lo- sodišče obsodilo nekatere peke mil. Odam pa je govoril maJo bolj- ravno tako na 50 K. Oe jc to po- še. ker se je naučil pri "trahonar-jih". Ljudstvo je pridno obdelovalo polje, bilo pobožno in rado zahajalo v cerkev, po večerjih pa so molili rožni venec po vseh hišah. Tudi prazno verstvo je bilo še razširjeno in ni jih bilo malo, da so verovali na strahove, copernce itd. Nekega večera je bilo nebo krvavordeče. Ljudje so se zbrali stopanje pravilno in odgovarja pravnim čutom sodnikov, dvomimo. Milijonar, ki je kupil v Bana tu po nizkih cenah najslabšo pše-nieo, prodaja ljubljanskim pekom neužitno in zdravju škodljivo moko. Koliko otiok je zbolelo vsled enega milijonarja!? Ne čudimo se da je bilo v zadnjem času toliko pritožb čez kruh. Odobravati mo- , „ . , ramo, da je magistrat enkrat ener v arucah, trepetali 111 prerokovali , . * , 1 . gieno posegel v to srsenovo gnez- vojno. Bil je to odsev goreče vasi , * , . , . . okoli VrbHkega jezera. d° ~ ^^ ^ tU ,"ra- Žalibog se je tudi v to dobro ^ protekcijc in sc bi ljudstvo za ril demon alkohol ter od nadalJn^a postopanja odne-one«re^il in uničil mnogo družin hal°" Knvci morajo biti najstrož-Koliko vrlih mož in fantov je 1110-!^' kaznovani. Kakor se govori, je ralo zaradi te kuge v prezgrxlnji|l:i!o zaplenjeno tudi več druge grob! moke, ki je bila istotako pokvar- Vojna pa spremenila tudi Skrajni čas j, da se naredi v sveško lice. Nekateri pijanci so ttm oziru red 10 da se nastopi z pomrli, drugi pa, ki so imeli tudi frakelj za Boga, so se pa radi pomanjkanja denarja in alkohola poboljšali; menda še Uklnov Peter. Namesto častilcev žganja pa najdeš sedaj v Svečah trezne ljudi, celo mnogo abstinentov med mladino. Raditega se bo blagostanje v Svečah zopet -ačelo dvigati, posebno pa, ko pridejo Sveče srečno v svojo pravo domovi-110, y bogato m lepo Jugoslavijo. vso strogostjo proti vsem prodajalcem pokvarjenih živil. Obrekovaaje Schwdemanna V Berlinu je bil trgovec Son-renfeis obsojen na dva meseca težke ječe, ker je raznašal lažnji-vo govorico, češ, da je Scheide-mann razpisal nagrado na glavo Liebknechta in Roze LuJtsenbur- ______ GEORGE WALETICH, ki je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda in izdajati pravoveljevna potrdila. Prosimo rojake, da mu gredo na roke in ga priporočamo. Za naklo njenoHt Be vam že vnaprej zaliva Ijnjemo. Upravništvo Glas Naroda. Hitri parnlkl a itlrlml In 4vtmi vijakoma. Posebni zastopnik Jugoslovanska vlad« bo orliakal potnike ob prihodu nailh par-nlkov v Havru ter jih todno odpremll. kamor to namenjeni. Parnlkl Francoaka črta so traneportlrall tekom vojne na tisoče Cehoalovaftklh rojakov bre* vse neprlllh*. Za ilfkarte In cen« vpr«i«jt« v DRU2BINI PISARNI, 19 State St„ N. Y. G • II pa pri lokalnih ag«ntlh. 3 Statr Street New York LLOYD SABAUOO Prihodnje o.l|.lutje iz N>w Tork.i i»ar-nik na 1' vij;.k:» S. S. "PISARO" i. septembra Izdnjajo so dir«-ktni v zm listki do vs« h terl&vnih most v Jugoslaviji. Brezplačno vino potnikom 3. rarreda. Gosulich črta Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst. PRES. WILSON .... 27. jalija ARGENTINA...... 12. avpustii Potom listkov. Izdanih za v s« kraje v Jugoslaviji In SrbJJI Razkofine u^udnostl prvegra, dru- K-fr* ln tretje** razreda Potniki tretjeoa razreda dobivajo brezplačno vino. PHELPS BROTHERS & 00. Passenger Department 4 West Street New ¥ork Doctor Moy — Je uspešno zdravil naduho, božjast. krajev no otrpnost, padavic« ter srčne, jetrne, ledi-£ne ali pljučne bolezni, bolečine v že lodeu, bolečine v prsih, vnete oči, noee, roke ali kriz, otekljaje, revmatizem, kožne bolezni, izpuščaje, opre, oslabelost, možke in ženske bolezni, slabo kri, brez operacij« v najkra.;>em Časa po najnižji ceni. Poskušajte In se prepričajte. DOCTOR JIN FUEY MOY 30« Grant Street Pittsburgh, Pa Uradne ure: oh drlavTiih. od 9. dopoldne Ob nedeljnh in praznikih: od doiyA-do 6. zvečer, dne do 1. popoldne. Anton in CtN-ilija Pirnat, .slednja rojena Suša, doma iz Zagorja <>}* Savi. ži-lita izvedeti za brata JOŽ K K A in KKAXKA ter sestro TKKKZMO SI'S V. Ako kateri rojakov ve za njihov naslov, naj mi blagovoli sporočiti, če ]»a sami berejo ta oglas, jih prosim, da >e mi javijo. — Anthony Pirnat, K. K. 1. Box ->G, No. 1J. tddvvilb-. Iowa. (1G 24 7) Začimbe, ieliSč* ta najraznovrst aejte domača zdravila katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi Pišite po brezplačni cenik. MATH. PEZDIR P. O. Box 772, City Hall StatioB NEW 70BK CITY. COLUMBIA OD $35.50 — $350.00 — VELIKA ZALOGA — * m PLOŠČ V VSEH JEZI- GRAMOFONE VICTOR NAVINSEK, 331 Greeve St., C0NEMUI6H, PA. vLI STE BOLMI? Jaz vam bom ozdravil, trn v«C kot trldaaet let «otn vee bolezni. Koine, krvne, ttvčn«, leiod£ne In ravni ter veakovretne druge bolezni. Lahko vam pokalom dokazil nailh rojakov, katere aem ozdravil. J ozdravil, ko drugI nJeo mogli. No čakajte. Pridite h prodno jo prepozno. Cono eo tako, da Jih lahko e zmore. Pretakava brezplačna. Prof. Dr. H. a BABB • p c c ZJ motlzom B lom voi I 1« mmm» * ULIIT til eMirHPIKLO itrkit Pivvemintfi, pa. Nasproti poOtnoga urada. OLAS NABOPJL, 19. JTO. 132» ANŽE PITO V ALI 104 (Nadaljevanje.) — Kaj, — je rekla, — vi niste ppodaj pri gospodih t — Vrnil sem se, madama, kajti tam spodaj prevladuje razpoloženje, ki bi vam gotove škodovalo. Onega dne pa je bila ravno takega razpoloženja, da je hotela •toriti ravno nasprotno, kar ji je svetoval Charny. V tem trenutku je bilo čuti glasove; / — Kralj se vrača z lova! Marija Antonije»a mu je pohitela nasproti ter mu rekla: — Pojdite. V operni dvorani se vrši prizor, ki je vreden francoskega kralja. Prijela je svojega sina za roko ter šla naprej. Pri vratih operne dvorane se je pokazale v trenutku, ko so časniki in vojaki dvajsetič izpraznili kozarce ter zakričali; Naj živi kralj! T J fiesto poglavje. f / BANKET GARD. / V trenutku, ko je vstopila kraljica s kraljem, je zaoril velikanski klik, »ličen eksploziji mine. Viii častniki in vojaki ko pričeli mahati s klobuki ter kričati: — Naj živi kralj! Naj živi kraljica! V svojem navdušenju je pozabila kraljica, da se je nahajala med pijanimi ljudmi. Kril j je bil presenečen ter je s svojim zdravim naravnim ntiumou takoj spoznal, da lam ni mesta zanj. Ker pa je bil slabič in ker je skušal ohraniti ugled pri vojakih, katerega je zaigral pri narodu, se je udal ter se izročil splošnemu navduBenJu. I'hamy, ki je tekom celega obrua pil le vodu, je paebledel, ko je rapazil kralja in kralj»co, kajti ui**l je, da bo prešlo vse brez navzočnosti veličanstev. _ Se bolj pa se je prestrašil, ko jc zapazil svojega brata Jurija, ki je stopil proti kraljici. Hil je preveč oddaljen, da bi čul besede, a iz kretenj svojega brata je sklepal, da re. nekaj prosi. Kraljiea je prikunnla z glavo, snela s svoje glave kokardo, katero je noKiia ter jo izročila mlademu človeku. Charny se je stresel, iztegnil roko in malo je manjkalo, da ni zakričal. I N'i bila bela kokarda, francoska kokarda, katero je ponudila kraljica neprevidnemu kavalirju. Bila je črna, sovražna avstrijska kokarda. Kar je storila kraljica takrat, je bilo več kot neprevidnost. Bilo je izdajstvo. Kljub temu pa so bili vsi ti ubogi fanatiki tako blazni, da so v trenutku, ko je ponudila kraljiea Charny-jir svojo kokardo, potrgali svoje proč ter jih poteptali z nogami. Pijanost je bila tako velika, da se je morala kraljica zopet napotiti v svoje sobe ker bi bila drugače strta pod nogami onih, ki so poklekali pred njo. Vse to bi bila francoska bedastoča, kateri se Francozi kaj radi udajajo, a navdušnje je bilo kmalu prekoračeno. Kralj in kraljica sla odšla s prestolonaslednikom. Gostje, ki so ostali, pa so izpremenili banketno dvorano v mesto, katero je zavzel sovražnik. Na znamenje, katero je dal gospod Perceval, pribočnik gospoda d Estaing, so pričeli trobentači trobiti k napadu. K napadu proti komu? Proti odsotnemu sovražniku! Ne. K napadu na narod. Zunaj na cesti p-v so ljudje izvedeli, da se je morala črna ar-ktrijitka kokarda umakniti francoski in da so trobojno kokardo vojaki poteptali z nogami. Nadalje je narod izvedel, da je bil neki pošten častnik, ki je t>raml narodno kokardo, težko ranjen v kraljevih sobah. Kraljica je b»la vsa iz sebe, ko se je vrnila v svoje sobe. — Vidite, — si j rekli lizuni, — kakšno je resnično razpoloženje vaših čet. Prepričani ste lahko, da se bo francosko vojaštvo kot «n mož borilo za monarhijo in proti tem prekneuhon! Ker so vse te besede odgovarjale skrivnim mislim kraljice, se je dala slednja uspavati ter ni niti zapazila, da je manjkalo Charny j«. — — He, lepa deklica, — je zakričal Billot, — zakaj pa bobnas? I govorniki-^a so eno stvar poseb- — Ker sem lačna, — je odgovorila mlada dekliea z rezkim gla- no poudarjali, da se nam ni treba som ter sla naprej. v nobenem oziru Srbov bati. Gilbert jo je cul. — To bo strašno, — je rekel. Pri tem si je pozorno ogledal ženske, ki so sledile deklici z bobnom. — Bile so suhe, opoukajoče in obupane. Iz sredine teh Ž3nsk je prihajal od časa do časa krik, kateremu se je poznalo, da prihaja iz ust sestradane osebe. — V Versailles! — so kričale. Na svoji poti so migale vsem ženskam, katere so zapazile na cesti in pri oknih hiš. Prišel je mimo neki voz. v katerm sta sedeli dve dami, ki sta se sklonili iz voza ter se smejali Spremstvo bobnariee je obstalo. Dvajset žensk je planilo k vozu in dami sta morali Izstopiti ter se kljub odporu pridružiti skupini. Zadaj pa je jtorakal neki človek, z obema rokama v žepih. (Dalje prihodnjič.) Koroške novice Obisk narodnega poslanca. Iz Dobrlevasi poročajo: Že dvakrat nas je obiskal profesor G juro Džamouija, narodni poslanec v Beogradu in profesor učiteljišča v Mostaru. Hvaležni smo mu za njegovo vljudnost in navduše-valne besede, s kojimi nas ob vsaki priložnosti vzpodbuja k ljubezni do jugoslovanske domovine. Prinesel nam je tudi lep dar 4000 kron za našo, po nemških tolpah uničeno mladinsko knjižnico. To svoto mu je dal na razpolago Pa-ško Količ iz Dubrovnika. .r Sedmo poglavje. ŽENSKE SE VME&AVAJO. Is Globasnice. Na binkoštni pondeijek so se izkazali naši igralci, domači fantje in dekleta, ki so prvovrstno uprizorili igro 4' RokovnjačiIz slovenskih janičarjih, da so izja-vseh sosednih krajev, Šmihela,! vili: k nemškutarju Justu mi ne Podjunc, Doba. so prihiteli ljud- gremo. Po shodu so sami zase na- lom. Vse v zastavicah in pred njimi tablica z napisom: janičarji brez jauičarjev. Toliko narodnega ponosa in odločnosti je bilo v teh je na igro. Govorila sta 2 govornika, na koncu je na kratko opozoril g. Cirgoj nemškutarje, da naj ne upajo več, da bi tu še kdaj vladala Nemška Avstrija, to naj že enkrat spre vidi jo. Isti dan po- pravili veselico v Podljubelju. Kdor še zdaj ni spregledal, .kje je zmaga, tisti je udarjen s kurjo slepoto Kdor je videl tistih 120 vozov, vseh ovenčanih in v zastavicah, kdor' je videl Arnuševo poldne smo imeli po sv. mafci kra- gardo iz Kotmarevasi, kdor je vi-s«'n »hod pri sv. Rozaliji. Govor- del Bistričane in Sentjančane, nika sta naui razložila posebno kdor je videl vrle &marječane, j h mi en agrarne reforme, hi jo bo kdor je videl vso to pestro nmo-Jugoslavija izpeljala. Mi kmetje žico Rožanov in Gorjaneev ter še bomo vsaj dobili svoje planine, veruje v nemško zmago, tistemu lastno pašo in svoje njivt, ki so ni pomoči. Sicer pa itak več ne nam jih nekdaj grofi odvzeli. — verujejo v svojo zmago. Če bi ve« Zlobni jeziki pravijo, da se je na'ro vali vanjo, bi ne bili od jeze jo-•hodu posebno nedostojno obna- kali za spuščenimi zastori. bi se >al g. Telavec iz Podjune, ali te^ne tolažili z bedasto tolažbo, da so bili vsi ti, ki so vpili živio, plačani, bi sedaj ne pihali jeze in ji dajali duška z žvižganjem in ga skoro ne verjamemo. 81ovensko tablo ukradli. V noči od bonkoštne nedelje na psovkami. Nemčurstvo in nem-pondeljek so pliberški nemčurji štvo, kako daleč si padlo! Pagla-ukradli slovensko tablo na meji vec, ki ga je treba skloftati, da se mestne občine z imenom iste ob spametuje! Počakaj, že pride še l.ibuški cesti. Steber pa so izmak- več takih klofut, najhujša na dan nili iz zemlje in vtaknili zgornji glasovanja. Tedaj ti bo sapo vze-del nazaj v luknjo. No, in nemžtvo lo! Kdo ima še strah pred vami? je rešeno. V temni noči nad sa-^Naša ženska armada vas bo pre-motni steber, junak za junakom, magala. Ali ste videli te naše že-Živela nemško-aivstrijska republi- ne in dekleta? O, ta koroška kri! ka! Ob vsaki priliki nam zatrju- Kako so jim blišcale solze v očeh, jejo, kako spoštujejo slovenščino kako je vse gorelo v njih, ko jim in kako svobodo bi imeli pri njih j je govorila priprbsta delavska že-v narodnem oziru, a kaj šele v go- na Ogriseva o materinem trplje- Suho Grozdje Importlraao is starega kraj® 22 centor funt. Boksa 50 funtor $11.00 Posebna ceno na Toliko. BALKAN IMPORTING CO 51'53 Cbany Street How York. R. Y. Z naročilom pošljite $3. v naprej. I Zdravim samo moške. Dr. Kal« Jo ■(travnik. t stavljenja ŽutropIleBja krvi atomvl tfevttte 000, ki ga Je dr. Ehrttcfc. Ako po - ▼ (rtu, ake v lakaj to, kajti ta asee naprej. Vso Uoflevaajo te IsprKanJe rode »irtrte po novejši metodi ta v koliko? gofie kratkem čamn. Kadar nato, da nimate ve6 i m Čakajte, tamvefl pridite vrnil tub bom Kilo Mdnrte v operacije. Bolečine v mehurja, ■ar prihajajo »nlelteg v tn krtin, potenje pri Slovenski adravnfk« ta ostale bolečine te rnte odra rim • največje gotovostjo. Bevmatttcm. trganje, tel Has. otok!**«, tttaj, IkrsAje koine Mend ki nastanejo Tiled nlUto krvi. eadrartm v hm. da nI treba leftati. Bvadve are: V ponedeljek, srede ta potek od I goltaj do K p0» poldne. V torek. Četrtek la tokoto od K alotiaj do • Ljo *o t, popoldni. go pati ag tmsmi ggam war i p, Dr. KOLER 638 PENN AVE., spodarskem oziru. Evo dokaz! Umrli so v Velikovcu: nju in ga. Ouček-Kleinmajer o dolžnostih, ki jih imajo v sedanjih razmerah. Prisego, sveto pri- Emilija Spelak, mati gospe sego si bral v očeh naših žen in Paviik, roj. v Novem mestu na Kranjskem; Franc Hercog, občinski ubožec; Marija Pitschl in Urša Petric, gostilničarka pri Du-lerju, zadeta od kapi. Kož gori. Iz Borovelj pišejo: deklet: naši deci ne bo več tujec gospodoval, naše dece ne bo več duševno moril v šolah, ne bo je več učil zaničevati nas, svojih mater. Kar so prisegle, to bodo tudi dosegle, to bodo tudi dosegle. — Kdo se sedaj še boji T "Ali imate Kresovi na strah?" je vprašal predsednik naših gorah in kresovi v naših du- Narodnega sveta č. g. Trunk, na-šah. Kdo se bo drznil pogasiti tajkar je dobil gromovit odgovor: ogenj f Pridite vsi vi nemški in. "Ne!" Ta odgovor ponavlja ves ■•emškutarski ognjegaooi in po-^Rož, vsi oni tisoči, ki so bili v du-skusite gasiti. Naš ogaij, naša(pri nas, telesno zadržani. Kresove plamteča ljubezen do Rob, ki ga ste vžgali v nedeljo 30. majnika je nekdaj branila pest naših JSe-jv naših dušah: Trunk, Grafcn, rajnikov še pred hujšimi janičar-jOrafenauer, dr. Čemer, dr. Ar-ji, kakor so današnji izdajalci in nejc, Brandner, dr. Mišic! In se- za niče vale i svoje slovenske matere, bo požrla, bo uničila tudi vas. i M anitestacijski shod v Borovljah V Ver*anie« je dvor izigraval junaštvo proti narodu. V Parizu pa *o izigravali vitestvo proti dvoru. Vitezi iz naroda so se klatili naokrog v cunjah z roko ua ročaju nabije ter s** vpraševali, kj*« bi dobili kaj za svoje prazne želodce. l>o»'im m> v VeoailloMi preveč pili. so v Panzu premalo jedli. lakota se je pri Via širiti po Parizu in možki so se pričeli spominjati na napore, ki sr. stali toliko krvi. Spominjali so se zavzetja Jtastile ter umorov Koolona„ Berth ier-ja in de Flesselles-a. Bali so fcc, da bi se jih vnovič ne imenovalo morilce. Ženske pa so trpele trojno. Prvič so trpele za svoje otroke, katerim niso mogle dati jesti. Drugič so trpele za svoje može, katere so videle zjutraj odhajati mrke ter se vračati še bolj mrke zvečer in trHjič za same sebe, ker niso bile v stanu prenesti vsega gorja na druge^. llftticrt in Billot nt a bila v Palais Royal, v kavarn* Foy. Naenkrat pa Ko se odprla vrata in vstopila je neka ženska, vsa prepla<-Šena. Pokazala je bele in črne kokarde, ki so prišle iz Versailles v Pariz. Opozorila je na javno nevarnost. Vsi so se spomnili tega. kar je rekel Charny proti kraljici t — Madama, nevarnost bo prišla, ko se bodo umešale ženske. To je bilo tudi nariranje Gilberta. Ko je videl, da so se pričele vmešavati ženske, se je obrnil proti Billotu ter rekel: — V mestno hišo! Oba sta planila iz kavarne, pohitela skozi vrt kralevske palače ter dospela na Rue Saint Honore. Srečala sta mlado deklico, ki je bobnala. Gilbert je presenečen obstal. — Kaj je to T — je vprašal. — Saj vendar vidite, — je odvrnil Billot, — da je to mlada deklica, ki bobna in sicer ne slabo, pri moji veri. . — Gotovo je kaj izgubila, — je rekel nekdo, Id je sel mimo. — Zelo lepa je, - je rebel Billot. _f — Vprašajte jo l-aj hoče, — je rkel Gilbert daj ves Rož gori navdušenja in težkega pričakovanja trenutka, ko bomo izpljunili strup izdajal- nedeljo 30. maja vam je moral(stva in nemškutarstva ter oprali biti zadnji, dovolj jasni in dovolj s sebe njegovo sramoto in poni-i«