# 9/ Temeljni nazori filozofije so vselej posred- no, a vendar odloèilno spreminjali svet èloveka. Vprašanje pa je, kaj je na nazoru takšnega, da to zmore? Najprej, kaj sploh je nazor? V SSKJ najdemo naslednjo razlago pojma nazor: je skupek med seboj povezanih misli, pojmov, sodb o svetu, dru`bi, èloveku: o temeljnih, splošnih vpra- šanjih sveta, dru`be, èloveka: o vprašanjih kon- kretnega, vsakdanjega ̀ ivljenja, ravnanja: v zvezi s podroèjem kake vede, kakim delom stvarnosti.1 Osrednji izraz razlage je sodba, ta pa je vselej sodba o neèem. Imamo torej dve, nasproti sto- jeèi si zadevi: sodbo in sojeno stvar. Po navadi smo ljudje, subjekt, neko bivajoèe, ki mu je dana lastna bit, tisti, ki smo nositelji sodbe, za- deva, ki jo presojamo, pa je pred nami stojeèe bivajoèe. Porok, da je sodba “dobra”, da kot re- lacija sploh lahko obstaja, pa je njena resniènost. Mesto resnice je torej v sodbi. To nam pove ̀ e sama definicija resnice: resnica je ujemanje med sodbo in sojenim predmetom, spoznanjem in nje- govim predmetom, intelektom in stvarjo ali veritas est adequatio intellectus et rei. Porok sodbe smo našli, kako pa je s porokom resnice? Kaj daje re- snici kot ujemanju mo`nost, da se lahko vrši v zgoraj opisani relaciji? Na podlagi èesa je resnica kot ujemanje sploh mogoèa? V kakšnem odno- su do zadev moramo biti in kaj moramo v tem odnosu upoštevati? Podobna vprašanja si je postavljal tudi Hei- degger in ponudil odgovore. Da bi zvedel, kako je z resnico, je prouèeval predsokratike, predvsem Parmenida.2 Filozofija je bila tedaj še v otroški dobi in je nekako “zaèutila” teme- lje, na katerih stoji. Kasnejša filozofija je os- novno zmo`nost spoznanja imenovala naravna luè razuma ali lumen naturale. Ta luè je s svo- jim svetenjem osvetljevala zadeve in jih nare- (;F * ;  ! dila evidentne. Ni se vpraševalo, na kaj sveti ta luè. Odgovor je bil samoumeven: na zadeve. Na èemu pa stojijo te zadeve, kajti èe so in so preko luèi razuma lahko evidentne, morajo na neèem stati, ali bolje reèeno: nekaj jih mora podpirati, ohranjati, dajati. Tla, ki omogoèajo resnico kot ujemanje, Heidegger imenuje ne- skritost, kar je dobesedni prevod grške besede aletheia, ki so jo Grki (Parmenid) uporabljali v smislu resnice.3 Samo èe neka zadeva stoji v neskritosti, jo lahko èlovek, prav tako stojeè v njej, spozna. Ta neskritost ima znaèaj odpr- tosti, v kateri privzame èlovek sprošèen odnos do v neskritosti ka`oèega se bivajoèega. Šele v odprtosti se lahko bivajoèe poka`e v svoji biti takšno, kakršno je. Èloveško prebivanje oz. tu- bit pa mora v svoji eksistenci, torej izstopajoè- nosti iz sebe, na podlagi svoje razklenjenosti oz. odprtosti pustiti bivajoèemu, do katerega navezuje odnos, biti. Šele takrat je zagotovlje- na resniènost bivajoèega v svoji biti. Samo mora povedati, v tem ko ga je tubit razklenila in zajela njegovo bit, kaj je oz. kako je z njim. Bistvo resnice je torej svoboda, ki je odprtost in sprošèen odnos do bivajoèega. A ne svoboda kot èlovekova prosta volja, torej lastnost èlo- veka, ampak svoboda, katere “lastnost” je èlo- vek, svoboda, ki nosi èloveka. Èe je mesto resnice v relaciji med stvarmi, potem tone v pozabo resnica, ki je polje, noseèe tako èloveško prebivanje kot bit bivajoèega. V pozabo tone tisto, kar daje. S Platonom, ki je prvi premaknil mesto resnice, se je zaèenjal pro- ces pozabljenja. S tem se je podal na pot iskanja bistva oz. kajstva stvari, kar ga je pripeljalo stran od temeljev, k bivajoèemu. V sholastièni filo- zofiji, pri Toma`u Akvinskem, ki se naslanja na Aristotela, je resnica sicer razumljena kot relacija     9/ med stvarmi in intelektom, a stvarem in lju- dem vseeno daje biti Bog, ki je temelj, kar po- meni, da je na ontološki ravni zgoraj obravna- vane svobode oz. resnice. Z nastopom filozofije novega veka skoraj popolnoma prevlada platon- sko vpraševanje po kajstvu, koncentriranem na bivajoèe. Za aristotelsko-tomistièno smer miš- ljenja bi lahko rekli, da zaide v nekakšno slepo ulico, saj je s tedaj prihajajoèim novim naèi- nom filozofije v svojem bistvu izpodrinjena. Fi- lozofija novega veka, zgrajena na gotovosti sub- jekta, s Kantom konèno izpelje iz njega tudi poimenovanje resnice, kjer resnica ni veè uje- manje med stvarjo in intelektom, kakor v an- tiki in srednjem veku, ampak intelektom in stvarjo. Intelekt, ki ga nosi subjekt, zaène us- tvarjati stvari in te se ravnajo po njem. Bivajoèe postavlja subjekt, ki je garant njegove biti. Z drugimi besedami, èlovek postane Stvarnik. To ga pahne v praznino in s tem v solipsizem. Stoji sam zase, vse ostalo pa je relativno in odvisno od njega. Izgubi mero, po kateri bi se umerjal, oporo, na katero naj bi se opiral. Bog je mrtev, je naznanil Nietzsche ob dovršitvi filozofije (me- tafizike), ki je premaknila mesto resnice. Zemlja nima mere in se poda na pot v X, pot v neznan- ko. Èlovek, ki sam sebi ni in ne more biti za- dostno merilo, zaide v krizo in zaène znova iskati Boga, temelje, mero. Nazori filozofije in èloveka v njej so odvisni od mesta resnice. Z resnico, ki se je postavila v relacijo med stvari in èloveka, se je zgodila pozaba temeljev. Tej pozabi se je pripetilo še pozaba, da je pozabljena. Subjekt, stojeè na prvem mestu, se je tako sesedel. Ker pa nazori vselej posredno spreminjajo svet, se je èloveš- tvo, ki je izgubilo mero, prièelo umerjati v brez-mernost. Prva svetovna vojna je terjala do tedaj najveèjo morijo, v kateri vojaki še sami niso vedeli, za kaj se pravzaprav borijo. Tota- litarizmi s takšnim ali drugaènim izkrivljenim religioznim nabojem — mislim na komuni- zem, fašizem in nacizem - so po vsej sili hoteli najti novo mero, novo oporo èloveku. Druga svetovna vojna je bila nadaljevanje brezmerne prve vojne. V obeh je šlo za umerjanje èloveš- tva, a to se po konèani moriji še vedno ni ume- rilo. Dve meri sta izšli: vzhodna — socialistièna in zahodna — kapitalistièna. Niti ena niti druga ni uspela èloveku dati opore. Prva se je sesula, druga sicer razbohotila, a pahnila èloveka, tako ali drugaèe razoèaranega nad tem, da po veliki dvestoletni zgodbi takšnih in drugaènih revo- lucij še vedno visi v zraku, v brezbri`nost in novo pozabo, pozabo krize brez-temeljnosti in samote. Razoèaran pa je tudi nad velikimi Cerkvami - verstvi, saj je v velikih bojih za mero boril tudi proti njim, misleè, da so mu vso zgodovino vsiljevale napaèno mero in kra- tile svobodo. Moderna potrošniška dru`ba je odraz te krize pozabe. V brezmejnem in brez- mernem menjavanju vselej najnovejšega èlovek teši potrebo po pozabi v takšni ali drugaèni zamotitvi ter celo omami. V tem menjavanju èas pridobiva na hitrosti, hitrost pa je najveèja tam, kjer kdo pred èem zares grozeèim be`i. A beg vendarle ne more biti veèen, èlovek se utrudi. Zato mora poiskati mero, temelje, na katerih bo stal. Mora stopiti v resnico, ki je te- melj, ki daje njega, drugega4 in bivajoèe v te- melj, ki je v judovsko-kršèanski misli Bog. Sledeèa èlanka Martina Bubra Jaz in Ti ter Alberta Einsteina Kako vidim svet govorita o temelju, meri, ki bi jo èlovek moral sprejeti, in dr`i, ki bi jo do mere moral privzeti. Ali ju je našel, prepušèam vašemu premisleku. 1. SSKJ, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji, DZS, Amebis, d.o.o., elektronska izdaja v 1.0. 2. Glej: Heidegger, Konec filozofije in naloga mišljenja, Phainomena 13-14, Ljubljana, 1995, 46. 3. Glej: Heidegger, Bit in èas, Ljubljana, Slovenska matica, 1997, 301. 4. V samih temeljih kršèanstva se odnos do Boga vzpostavi v odnosu z drugim. Bog kakor razklenjenost omogoèa sreèanje èloveka z drugim in z bivajoèim. Tako se preko sreèanja vrši tudi odnos do samega dajanja odnosa, kar udejanja Cerkev.