Kako je postopati šolskim vodstvom glede nravno zanemarjenih otrok. Spisal Ljudeyit Stiasnj". 'edno bolj se čujejo pritožbe o rastoči nravstveni f$ zanemarjenosti raladine, katera je postala že za državo in družbo nevarno zlo, kakor omenja odlok c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 17. raal. travna 1897 št. 843. Dasi se število hudodelstev odrašenih zmanjšuje, naraslo je narareč število hudodelstev otrok starih pod 14 let od 1876. 1. do 1884. od 352 na 579. Nravno zaneraarjenih otrok je največ v velikih mestih. Ze Rousseau je pisal: ,,Kolikor bolj se stesnujejo ljudje, toliko bolj se popačijo. Slabosti telesa so istotako kot popačenosti duše neizogibljivi učinki tega pretesnega združevanja". Istotako pravi Salzmann: »Znano je že, da so običaji v raestih veliko bolj popačeni ko na deželi in sicer toliko bolj popačeni, kolikor večja so. Sredotočje vseh grozodejstev in sramotnih del so glavna mesta velikih dežel." Mladina je bila torej v velikih mestih popačena že v prejšnjih stoletjih, a da se sedaj tolikokrat naglaša o napredujoči nravni zanemarjenosti, je vzrok ta, ker je to najhujše orožje nasprotnikov šole. A ne nova šola, ampak vedno rastoča socijalna beda, razširjenje žganjepitja in drugih opojnih pijač, deloma tudi napačni nauki anarhistov in drugih človeški družbi nevarnih družb povzročijo pomnožitev nravne zanemarjenosti raed mladino. Mladina našega okraja še ni okužena vsled teh napačnih naukov, ona še ni tako popačena, ko ista v velikih mestih, a vse eno se opaža, da tudi v naših krajih v nravnosti nazaduje. Oglejmo si vzroke. Najglavnejši vzrok je razširjenje žganjepitja, zakaj priznano je, da so prirojena telesna pohabljenost, slaboumje in nekaj drugih bolezni kakor tudi nagon k pijančevanju posledica pijančevanja staršev, osobito očetov. Ze Plutarh pripoveduje, da so stari Grki, ako so se združevali s svojimi ženami, pili vino le prav zmerno, zakaj znano jim je bilo, da so otroci pijancev veoinoma pijanci in razuzdanci. Tudi med našim ljudstvom je razširjeno mnenje, da so slaboumni otroci posledica pijanosti. Vse eno se žganjepitje v našem okraju vedno bolj razširjuje, zato pa raste število slaboumnih otrok, še bolj pa ono telesno slabotnih. Ni dovolj, da se odrasli tako zelo v nekaterih krajih v-dajajo žganju, dajo ga celo otrokom. Dobijo se celo slučaji, da dajo starši piti žganje otrokom v zibelki, da ne kričijo. Posledica temu je, da se naš okraj, ki je daroval pred nekoliko desetletji najbolj krepke mladeniče k vojakom, prišteva sedaj vsled tega nesrečnega žganjepitja že k siabejšim okrajera. Pao resničen je izrek angleškega politika Gladstona: ,,Alkohol opustoši pokrajine bolj kot kuga, lakota in vojska", kar se najbolj prepričaino pri nekaterih divjih narodih, kakor n. pr. pri Indijancih v Ameriki, kateri grozovito izmirajo, odkar so vpeljali Evropejci v njihovih pokrajinah žganje. Kako zelo tudi vzgoja trpi v takih rodbinah, je vsakemu znano. Zato naj se bavi vsak učitelj s tera za naše pokrajine zelo perečim vprašanjem, in v nobeni učiteljski knjižnici bi pač ne smela manjkati izborna Krausova knjižica »Wie kann durch die Schule dem zur Unsitte gewordenen Missbrauche geistiger Getranke entgegengewirkt werden."*) A tudi prebivavci bi se mnogokrat morali opozoriti na pretečo nevarnost radi vedno se razširjajočega žganjepitja. V ta naraen bi se morale izdati male knjižice, ki bi obravnavale v poljudni obliki ta predmet. Ko sem potoval po Rusiji, so prodajali za nizko ceno v mestih po ulicah male knjižice Tolstega in drugih pisateljev, ki so razpravljale enake vzgojne predmete. Pri nas pa vsiljujejo prebivavstvu najbolj politične liste, ki so dvomljivega vzgojnega pomena. Drugi vzrok rastoče zaneraarjenosti mladine je dostikrat le rahla in le po postavah prisiljena vez med šolo in doraom. Frobel pač piše: »Einigung der Schule und des Lebens, Einigung des hauslichen, des Farailien- und Unterrich.lebens, dies ist die erste und unzertrennliche Forderung der vollendeten uns zur Vollendung fiihren sollenden Mensohenentwickelung und Menscbenbildung des Zeitalters". Vsled ljutega boja pa, ki se bije pri nas že leta za in proti šoli, prosto ljudstvo še sedaj ni spoznalo povsod koristi šole, ampak je v nekaterih krajih še sedaj šoli nasprotno. Tretji glavni vzrok, da se nravno zanemarjeni pomnožujejo, je, da je slaboumnih otrok ali vsaj le malo nadarjenih vedno več v našem okraju. Slaboumnih otrok se sicer v našera okraju še ne dobi tako visoko število, akoravno se nahaja v nekaterih alpskih pokrajinah z ozkimi in globokimi dolinami — kjer je torej le malo sonca in malo vetra ter katere pokrajine se razven tega odlikujejo s posebno plastjo ter vodo — slaboumje v zvezi s telesno pohabljenostjo kot kretinisem enderaično. Slaboumni bi se morali poslati v zavode za idijote, ker pri mnogih je ta ali ona strast zelo razvita. Ker se razen *) Irnamo jo že v slovenskem prevodu. Glej zadnji naš list! Uredn. tega pri takih otrocih na vzgojo prav malo ali celo nič ne pazi, so le v pohujšanje drugim. Vprašanje, kako bi se rešili revni, osiroteli in v nemar pušoeni otroci nravnega zaneraarjenja in kako bi se spravili že zanemarjeni in sprijeni zopet na pravo pot, narnreč da bi se ustanovili za te razne zavodi, je že staro. Prva ideja glede ustanovitev zavodov za v nemar puščene in izprijene otroke je izšla iz Italije, kjer dobimo že v sredi 16. stoletja take zavode pod imenom ,,Conservatori, Case rifugi, rituri", kot pribežališče za revne in v nravni opasnosti živeče deklice. Za pravega oceta teh zavodov se mora vendar smatrati Janez Henrik Pestalozi. Le-ta je ustanov7il že 1775. 1. v Neuhofu zavod za revne otroke. Njegovo elovekoljubno delovanje je rodilo dober sad, zakaj enaki zavodi so se zaceli ustanovljati po vseh državah. V Nemčiji je ustanovil prvi enak zavod sicer že Janez Falk, a pravo idejo za take azile je vender izprožil Salzraann v Schnepfenthalu 1801. 1. v svojem spisu ,,Uber einen Schatz, den die Deutschen noch heben konnen", v katerern zahteva, da naj se revni, zapušoeni otroci sprejmejo v zavetišča na deželi, kjer naj se pečajo z vrtnarstvom, poljedelstvoin, živinorejo in ročnimi deli, da se tako vzgojujejo k nravnosti, delavnosti in varčnosti. (Dalje prih.)