Leto Vlil. itev. 26.
Poštnina piačana v gotovini.
V Krškem, v četrtek 3. aprila 1924.
Posamezna štev. 1 Din.
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. (Začasno ie trikrat na teden.) Urednittvo in npravništvo: KRŠKO.
Naslov za dOplse: »Naprej«, Krško, ček. rač. začasno št. 13 321.
Stane mesečno 25 Din, začasno 15 D. ža Inozemstvo 35 Din, začasno 20 D. (dokler ne začne zopet redno izhajati*)
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din. Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajd.
Reklamacije za ilst so pO&tn. proste.
Socialistične stranke Jugoslavije.
Letnik VI.f štev. 14.
Četrtkova številka »Napreja« izhaja kot tednik :
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmetsko delavske zveze.
Stane letnO 60 Din, — mesečno 5 Din-
Za pospešitev dnevnika!
Aprila bo izhajal .Naprej* po 3krat na teden in kolikor bo tiskarna zmagovala delo. toliko številk bomo izdali, proti konca meseca upamo, da bodo že po 4 številke na teden in takoj ko pride še nekaj tiskarskih potrebščin, bomo imeli zopet dnevnik.
Naročnina se zato zvišuje in bo veljala:
15 Dia n april,
20 Din za maj,
25 Dia xa junij io naslednje mesece.
Kdor se bo čudil, da smo imeli prej dnevnik za 20 Din. zdaj bo pa veljal 25 Din, naj upošteva, da če nam Korunovci niso mogli vzeti delavskih na* ročnikov, so nam pa vzeli inserate, posebno vse ban-in e inserate. Kakor je bilo na eni strani potrebno da so nas zapustili Korunovci in bankarji, tako je na drugi strani potrebno, da zdaj sami plačamo prostovoljno. kar so nam prej iz žepov na debelo jemali in našemu listu na .drobno *a inserate vračali Lani smo prejeli *e inserate 904300 Din, letos ne bomo dobili niti 3^.000 Din, se 60.000 Din mani, na mesec torej 5.000 Dia. Teh 5.000 Din ne moremo nadomestiti drugače, moramo jih razdeliti na naročnike. Ta račun lahko razume vsak, kdor ga pomisli. — Če se bo proletariat potrudil, izvršiti načelo .Svoji k svojim' tako kakor so ga izvršile banke, Konsum, Kristan. Korun itd« potem bo tudi ta podražitev zopet odpadla: zbirajte naročnike in inserate. Naročnike dobite, če med delavstvom razširjate razredno zaveal inserate dobite, če ne nosite denarja h kapitalističnim bankam, zadrugam, trgovcem in mojstrom, ampak k tistim, ki jih ni sram v .Napreju' povedati, da so in kje so.
Procesije na 1. majnika-
Med komunističnim delavstvom se počasi vendarle širi .spoznanje, da ni dovolj verjeti raznim bogovom, ampak da je treba tudi sodelovati. Tako prihaja to delavstvo počasi tudi v naše organizacije in pri tem spoznava, da nismo socialpatrioti mi. ampak da so to tisti Korunovci, ki vodijo svoje otroke deklamirat na patriotske slavnosti in tisti Kristanovo’, ki se dsjejo fotografirat v čudnih republikanskih položajih, in tisti Fabjančičevci, ki ho* dijo v še bolj čudne položaje — klečat pred bur-žujske ministre in izjavljat, da komunizem ni prav nič nevaren. Ti trojni resnični socialpatrioti so tvorili pred par leti tri največje škodljivce proletariate. namreč centrumaštvo. desničarstvo in levičar, stvo, in so se med seboj tako kavsali, da sc razbili vse organizacije ter položili s tem proletariat na bolniško posteljo, sebe pa na zlat tron. Kdor to vidi. mora spoznati, da je spas edinole v organizacijah in od spoznanja je samo še en korak do iz* vršitve.
Tako sobo imeli v aadeljoaa nekem občnem zbora priliko videti po dolgem čara zopet nekega nekdaj zelo agilnega delavca in slišati njegova izvajanja o potrebi organizacije. Ker pa v zadajih letih ni čital proletarskega .Napreja*. ampak samo razae Štefa-novičeve .radikalnosti" (Stefanovič je bil torej res .radikalen", saj je zdaj pri radikalcih!] zato se mn ne zdi prav, da piše .Naprej* tako o prvem mejniku. kakor je pisal 20. marca: .Ne začenjamo p pri-pravami za procesijo 1, maja, ampak za duševno vatajeaje delavstva*. Ta beseda .procesija" se mu je zdela sovražna in za prvi mai žaljiva.
Še večkrat bodo novi naročniki .Napreja" našli take •sovražne" besede, ki jih bodo po krivici bolele samo zato. ker he poznajo našega razvoja v zadnjih letih. Da bi vsaj to poznali kar smo pisali o prvem mejniku, n. pr. za lanski prvi maj. potem hi vedeli da je naš praznik Dela resnično vse nekaj drugega nego lažnjive demagoške prireditve raznih .proletarskih* generalov na 1. maja in raznih .duhovnih' generalov o Veliki noči ko oboji samo govore o vstajenju delavstva, do čim naše organizacije res delajo ne to, da delavatvo vatane, da se duševno preobrazi v samostojno misleči in organi-«iraa proletariat ki bo res solidarna in močan, ae
pa tako, kakor je danes, ko hodi bodisi o Veliki noči bodisi na praznik Dela prav pridno za procesijami po procesiji pa se gre napajat z alkoholom, če ima denar, ali pa h kapitalistu delal če nima denarja, nikdar pa se ne poglobi v pravi pomen .praznika Dela.
Leta 1919, ko je bi proletariat še enoten, je bila v Ljubljani procesija na praznik Dela večja nego o Veliki noči Vodil jo je g. inž. Štebl takratni predsednik ljubljanske socialistične organizacije, poznejši glavni komunistični general, ki je v družbi z Golouhom in Lemežem največ pripomogel da so se organizacije razbile. Vendar dolgo ni razbijal, ker ga je proletariat izključil iz svoje srede zaradi naj-podlejšega dejanja, ki si ga more kdo misliti. Seveda si mož ni delal sivih las iz te izključitve, nasprotno, tem prej je dobil plačilo za svoje razdorno delo med proletariatom, koruptna vlada ga je postavila za oeneralnega inšpektorja dela v Beogradu V tej ne slabo plačani službi si ie pridobil na državne stroške točnih podatkov o industriji v Jugoslaviji, in ko je imel svoje zveze lepo urejene, je službo zapustil in postal samostojen podjetnik v Ljubljani. Kot tak je seveda .splošno spoštovan mož’ njegovi najhujši nasprotniki iz nekdanje dobe so mu danes prijatelji in še celo Prepeluh, ki je takrat Štebijevo podlo dejanje pred sodiščem navajal za dokaz, da Štebi ne more veljati za verodostojno pričo, se dandanes prav nič ne ženira objavljati v .Avtonomistu' Štebijev inserat. Saj Prepeluhu se ne čudimo, ampak čudimo se temu, da ljubljansko delavstvo molči in nič ne reče, ko vidi tega. prav tega Stebija sedeti na stolu predsednika .Mestne hranilnice ljubljanske" in sicer kot zastopnika delavstva. Tistega, ki je storil nad delavstvom najogabnejše izdajstvo, tistega je postavila dr. Lemeževa enotna {ronta,fzve-zana s klerikalci in Kocmurjevci, na predsedniško mesto hranilnice, ki razpolaga a stomiljoni delavske, ga denarja! Ali res še zdaj »e uvidi delavstvo, kam so ga zapeljali lažikomunisti in lažisocialisti ? S tem možem pa sedi skupaj v vodstva hranilnice ne le dr, Leraež, ampak tudi Korunoy kompsnjon dr. Jelenec. In Korun sam. ki je še pred 14 me. seri v »Napreju* javno napadel dr. Periča in Koc-murjevce [njegov kompanjon je bil Kocmurjevec!] je pozneje to enotno fronto priznal in sprejel Kocmur-jevce v svojo .straako" I Danes dela z njimi skupno, enako kakor z Golouhom, čeprav je Golouh zopet postal Kristanovec, Korun pa hoče po vsej sili veljati za Kristaaovega nasprotnika. Vsa ta godlja skupaj nosr zdaj demagoški aaslov enotne fronte in ima v rokah ljubljansko Strokovno komisijo (Amsterdam} in nezavisne strokovne organizacije (Moskva) ki ae iz etrahu pred Amsterdamom in Moskvo med seboj pobijajo po časopisih (.Delavec' in .Strokovna Bor. ha'], ki pa veadar vladajo l®»o složno na ljubljen, akem magistrata in v enem izmed največiih kapitalističnih denarnih zavodov Slovenije in ki so ae tudi združili na obrambo korupcije v Kons. društva za Slov. Vsi so .samo strokovničarji'. vendar pe ti in oni na račun strokovnih organizacij vodijo politiko najbujše demagogije, izdajajo politične liste in goljufan) na eni strani ^delavce, na drugi pa veek svojo Internacionalo. Ljubljanske delavstvo pa še vedno ne vidi de ae v Selenburgovi ul. 6. II. vodi sama politika, da se proti sklepen izrablja prostor, čas in denar za politiko ^Socialistove' sorte. Da se Štebi in Industrijska zveza takim organizacijam sme-jata, je jasno. Pomislite, ni še 5 let tega. kar je dr. Korun Stebija zaradi dotičnega podlega dejanja za-govarjal, češ. da je zmešan, da je vsa njegova rodbina abaormalna itd. — danes vodi ta zmešani človek Mestno hranilnico ljubljansko! O. ni zmešan ne, prav nič mu ne manjka, samo morale! Zmešano je le delavatvo, ki veruje v tako enotno fronto ko-ritarskih generalov, namesto, de bi se organiziralo na pošten pravilnik in samo vodilo svoje organizacije k zmagi.
Kdo si Želi nazaj procesijo 1, maja L 1919? Kdo še upa, da more velika čreda nezavednih zmagati ? Kdo veruje, da hi bilo za delavstvo dovolj poskrbljeno, če bi letošnjo procesijo zopet vodil inž. štebl za njim pa bi korakali Kristan ia Golouh,
Korun in Lemež. Mihevc in Veacajz, Stanovnik in dr. Perič itd. — za vsemi temi pa »verno" ljubljansko ljudstvo, ki ne razume ne Jezusovega, ne Mar-ksovega evangelija, ker mu ga s kadilom in procesijami kradejo lažikrščanski in lažisocialistični voditelji.
Revolucionarji 1 Proč s staro šaro! Ne bojte se trdih besed, ki so pošteno mišljene, bojte se sladkih, ki so zastrupljene! Kdor z volkovi hodi, mora z njimi tuliti! Če pojdete za Štebijem in Kri* stanovcl vas bo veliko v procesiji in zelo močno boste tulili proletariatovo himno Naprej": ..Vstanite, bratje.,.!“ Če boste pa obrnili koruptni enotni fronti hrbet, ne boste nič tulili, ampak premišljevali boste, kaj naša himna pomeni samim sebi boste zaukazali: .Vstanite, bratje 1* — potem boste pa tudi resnično vstali!
Poročilo o XV. strankinem zboru.
3. februarja popoldne.
(Nadaljevanje.)
Ivan Krušič, Trbovlje: Nikakor ne smemo pozabiti, da smo kot zadruga vezani na zadružni zakon; Revolucionar se pa kapitalističnim zakonom ne more podvreči Mednarodne konvencije v naši državi ne drže. Zadruga naj bo ločena, ker je v smislu današnjih zakonov vsako politično delovanje v taki zadrugi brezuspešno. Prvi mej bi takoj zgu. bili, ker ga pod okriljem zadruge ne moremo praznovati V političnem smislu.
Zvonimir Bernot: Sodr. Krušič meša naše pravila s komunističnimi. Kar je pa najvažnejše ie pa žalostno dejstvo, da s. Krušič sam in ostali Trbo-veljčani ne čitajo našega tiaka tako, kakor bj bilo treba. Posledica take površnosti je, da sedimo da« nes tu v tem drenu, ker v nezakurjeni dvorani ae moremo delati in da nimamo stenografov, ker nam Trboveljčani nifo sporočiti, da jih v Trbovljah ne morejo dobiti Jaz vem. da je s. Krušič preobložen z delom. Vem tudi tq, da se vsak človek mnogokrat bori sam s seboj, ker ne ve v naglici, kdo ima prav. Sam sem trd in nepopustljiv, vendar vplivajo ta ali ona mnenja nasprotnikov tudi name, kakor na vsa* kega človeka. Tod? pošteno je samo eno, delati tisto, kar si za dobro in prav spoznal. Zaradi izvajanj predgovornikov sem zato, da se sprejme .Sloga" kot strankina zadruga, da ae pa skliče v pol leta drugi strankin zbor, ki naj vprašanje javne zadruge definitivno reši. Do takrat pa poskrbite vsi, da bo članstvo v vaših krajih o vsem tem boljše poučeno nego zdaj.
Ivan Krušič. Trbovlje: S predlogom s. Berno* ta ae popolnoma atrinjam. Vi sodrugi, pa poučite članstvo o vsem tem, da iih ae bodo mogli nasprotniki pregovarjati Vprašanje jatne zadruge je koč* ljlvo vprašanje. Pojdimo med ljudstvo i,parolof ne »roti konsMan, temveč za tisto, čeaar konsum nima.
Karol Kisovec, Ljubljana:' Predlog pokrajin* skega odbora z dne 4. novembra je treba upošte* vati in tega prej odglasovaH.
Gril BBhm. gost iz Celja: Če bi bil s. Krušič v začetku povedal, kar je zdaj na koacu, bi te razburljive debate ne bilo. Kadar bo naše članstvo o vsem dobro poučeno, bomo lahko vsak 1. maj do* stojno praznovali, če bodo pa poznali položaj samo voditelji bomo imeli še marsikako Zaloško cesto. Zato začnimo poučevati članstvo in ne zavlačujmo in ne odlašajmo z najvažnejšimi zadevami Brez kompromisov vztrajajte na predlogu pokrajinskega odbora!
Leopold Majdič, Trbovlje: Ker smo vedno za načelo javnosti in demokracije, moramo upoštevati mnenje večine. S. Bernot in Bohm sta bolje poučena o zadevi in jima lahko verujemo, da imata prav, toda nikakor ae smemo dovoljevati, da bi članstvo sledilo zaupanju, ki ga ima do posameznih sodrugov. Na ta način ne bomo nikdar dosegi), da bo članstvo samo mislilo in soodločevalo. Čez pol leta bomo vol
točiiejše poznali vprašanje javne zadruge in bomo tudi lažje sklepali Odločno sem pa proti mnenju s. Kisovca, ki misli, da so na nas Trboveljčane vplivali kakini .obersodnifli" nasprotne struje. Razumljivo pa je. da ne moremo sprejeti napram članstvu nikake odgovornosti če smo ie mi v večini proti predlogu.
Josip Pastorek, Ljubljana: Vprašanje zadruge je precej kočljivo vprašanje. Opažati ta je. da je to vprašaaje zainteresiralo tudi širše kroge, ne samo naše najožje. Seveda operirajo pri nasprotnikih z .Bernotovo Slogo". To sem slišal v tajništva »Svobode". Uradnik na sodišču je govoril tudi tako. Sem zato. da pustimo o tem vprašanju govoriti vsem. To, kar mi hočemo, je politična in gospodarska zadruga skupaj. Očitek, da razbijamo konsum in zadružništvo, je hudoben. Mi ustanavljamo samo tisto, česar Kon-aum ni naredil Pri nas se ne bo nikdar zgodilo, da bo vodstvo pritiskalo na članstvo, naj vlaga svoje prihranke v hranilne vloge, samo pa imelo, kakor člani načelstva Konsumnega društva za Slovenijo, n. pr. Mici Urbančeva, svoje od delavcev pridobljene prihranke naložene v kapitalističnih podjetjih. Urbančeva ima v neki prežami kave, ki je šla v konkurz okrog 50.000 Din. Pa niti toliko zavesti ni v nje}, da bi bila priliko hoaknrza zagrabila v prid konsuma. Naša dolžnost je, da vztrajamo pri svojem delu. Da ga bomo pa lažje pokazali bolj gibčnega, se pridružujem predlogu s. Bernota, da vodimo v začetku stranko zase in .Slogo* zase.
[Dalje prihodnjič).
Tedenski pregled.
Okrog vlade in parlameata. V zadnjem .Ljudskem glasu* smo poročali, kako se je Pribičevičeva demokratska skupina s slovenskimi demokrati v zadnjem trenutku, ko je bila Pašičeva vlada že strmoglavljena, na nepričakovan način ločila od Davido-vičeve skupine in se pričela s Pašičem botati za sestavo koalicijske vlade. Ta koruptnost se je »posrečila", Pribičevičevci so dobili štiri ministrske fotelje hi dva državna podtajnika. In milijone, da si jih voditelji razdelijo med seboj. Takoj je bilo jasno, da se ta vlada ne bo dolgo držala, ker je imela v parlamentu manjšino. Ampak ljudje, ki so že davno prodali svoje poštenje za denar in korita, se niso ustrašili nobene nezakonitosti. Pri prvi seji narodne skupščine so si dobili večino (127 mandatov] na ta način, da niso pustili glasovati Radičevim poslancem ki niso bili verificirani čeprav govori skupščinski poslovnik v tej zadevi zelo jasno.. Priznali so Radiče vcem samo 20 glasov, tako je imela opozicija 112 poslancev, s to podlostjo se je nova vlada prebila skoz, žnjo je omogočila tudi aprejetje proračuna. Vendar so ji dnevi šteti. Džemiet jo je zapustil, razen 4 ljudi, ki sta jih Pašič in Pribičevič kar preprosto kupila. Nemci so glasovali proti nji, par po-štenejših radikalnih poslancev je stopilo iz vladnega bloka. Diktatorji so poskušali zavreči verificiranje ostalih Radidevcev, pa so propadli, ker v verifikacijskem odboru ima opozicija večino. Enainšestdeset Radičevcev je verificiranih, opozicija ima tako večino. dit se ne da vreči — kvečjemu če se da ie kakšna skupins podkupiti. V pondeljek bo seja nar. skupščine in pri tej seji bo enn izmed najgausnej* ših buržujskih korupcij dočakala smrt Kaj potem? Mi smo že večkrat povedali, da opozicija ni sposobna sestaviti novo vlndo, preveč je skupaj skrpana. Drži jo samo * konkurenčni boj proti sedanji vladi, za resno delo pa takšna skrpucala niso. ne-glede nn to, da je ta opozicija istotako buržujska in za korupcijo rojena kakor vsak dosedanji režim. Saj je bila večina opozicionalnih strank Še v raznih vladah in so tam več nego preveč pokazale kaj »znajo*.
Z vlado opozicije torej ne bo nič, istotako pa ni verjetno, da bi se sedanja vlada poskusila obdržati z vojaško diktaturo. Tb bi pomenilo v tej situaciji takojšnji razkroj države. Najverjetnejše je, da bodo parlament razpustili in sestavili volilno vlado. V tem slučaju bi Pašič morda še nekaj časa ostal na krmilu. Naj bo kakor hoče, sedaaji parlament je dovolj dokazal da ni zmožen zastopati nobenih dragih koristi nego koristi poedinih voditeljev, zato je najbolje, če pride pred ljudsko sodišče: pred nove volitve, Id bi se potem izvršile v letošnjem juniju ali joUiu- Mi sicer ne verjamemo, da bo Hadetvo znalo obsoditi svoj« .zastopnike', kakor zaslutijo, ker je še preveč neumno preveč zamaknjeno v bogove, nekaj korupcije pa bo pri tem le odvrženo na gnojišče. H koncu ie eno pripombo: Slovensko liberalno časopisje brez izjeme —tudi „0 r j u n a” — ki je Pašičevo vladanje doslej tako besno napadalo ia jo predstavljalo za najumazanejšo umazanost, je v teh dneh, ko je Pribičevič prišel na tron, naenkrat začelo blagoslavljati koalirane rešitelje .jugoslovanske enotnosti" in wprvoboritelje proti korupciji”. Slo* vensko ljudstvo naj si to res najumazanejšo politično umazanost dobro zapomni in naj obračuna žnjo, kakor je treba z repfili obračunati.
Dokumenti o francosko-jugoslovansko-češko-slovaških vojnih pogodbah iz 1. 1918., ki jih je priobčeval »Beriiner Tagblatt*. so se res izkazali za nonarejene in sicer jih je ponaredil neki dunajski finančnik, k) je hotel izsiliti padec francoskega 'franka, da se reši konkurza. Zaradi dviganja tega denarja je prišlo namreč nešteto tvrdk na Dunaju in v Parizu na boben, ker so prej špekulirale z nje-go vi® padanjem*
Proces proti bavarskim pu&stom se je končal kakor je bilo v tej deželi reakcije pričakovati, s tem, da so bili vsi obtoženci oproščeni. Hitler je sicer dobil pet let ječe, pa le pogojno, v šestih mesecih bo izpuščen, čeprav zahteva zakon v takih slučajih dosmrtno ječo. Ludendorff bo sedaj celo kandidiral v državni zbor.
Vse drugače pa je bilo s procesom proti Zei-gnerju. bivšemu socialističnemu ministrskemu predsedniku na Saškem, ki so ga obtožili podkupljivosti. Niti enega slučaja mu niso mogli dokazati, da bi bil kak nepošten dar sprejel kot justični minister. Izkazalo se je le, da je darove brez njegove vednosti vtikal v žep in v želodec njegov tajnik Mdbius. Zeigner je bil obsojen na tri leta težke ječe in na tri leta izgube državljanskih pravic, M8bius'pa na iste kazni za dobo 2 let...
Poincarč je sestavil novo vlado s starimi možmi, razen finančnega ministra. Volitve bodo najbrže preložene.
Londonski] tramvajski uslužbenci in omnibu-sarji so stavko zmagovito končali, Na Angleškem pa grozijo razne velike stavke n. pr. rudarska, ki jih podjetniki sami izzivajo, da omajajo stališče delavske vlade.
Ruako - romunska pogajanja na Dunaju so se radi Besarabije pretrgala Sovjeti zahtevajo za to deželo plebiscit.
Poročilo o zborovanju Konsumnega društva za Slov.
(Nadaljevanje].
Svetek torej nadaljuje;
Zadruga naj bi ljudi k sebi vabila, ne pa jih odganjala. Nevtralna naj bi bila, seveda ne napram socializmu in razrednemu boju, temveč le napram vaem raznim strujam. Tega v preteklem letu ni bilo. tega enotnega nastopa. Ravnotako pa ni imela zadruga niti enotne gospodarske smeri. Poslovodje so imeli n. pr. nalog, nastavljati cene po meščanskih trgovcih. Toda to ni prav. Konsum bi moral s svojimi cenami pritiskati na trgovce, ne pa narobe, ves konsum bi moral imeti enotne cene, [Odobravanje.] Revizijsko poročilo je zato slabo vplivalo, ker ga niso dobile vse podružnice. Kongres naj danes sicer odloči, če se naj revizijska poročila objavljajo ali ae, vendar to moramo grajati, da bi jih dobivali samo nekateri. Načelstvo se je skrivalo za štatut, ki ga sami juristi ne razumejo. Danes n. pr. smo zaradi tega zopet doživeli slučaj njegove pomanjkljivosti pri verifikaciji delegatov, To moramo spremeniti. Včeraj po zaključeni konferenci sem prejel v roke .Naprej" z najnovejšo vestjo o tajni službeni pogodbi načelstva. Rečem vam« da sem bil kar presenečen, Jaz se sicer ne strinjam z .Naprejem" — sem »Socialistove" smeri — toda če je res to kar piše. je početje načelstva nemoralno. Dokler tako delate, ne očitajte aam. da mi razbijamo. Jaz pred lagam sedanjemu vodstvu nezaupnico. [Odobravanje,]
Predno gremo dalje, moramo opozoriti na sledeče: To poročilo vsebuje iz vseh govorov le naj vafeejiet ker bi podrobnosti vzele preveč prostora. Tudi aam je le do tega, da pokažemo delavstvu ljudi, kako ao mu a svojim zastopaajem koristili, ali pa ikodo delali
Ciril B8hm: Odgovor direktorija na revizijsko poročilo je zvit. Ne pove aam Bič. Kar čitajmo po vrsti posamezne točke. [Jih čita, kakor so bile objavljene, in se večjidel z njimi strinja — bai zato, ker ne povedo nič stvarnega, na kar bi bilo vredno odgovoriti.) Klasična je deseta točka, .da je- bilo vse ostalo, kar ni tukaj navedena povoljno pojasnjeno in rešeno." Ta točka je luknja, skozi katero lahko zleze vsaka miš, [pa tudi vsak slon! op. ur.] Mi vprašamo. ali se je .vse ostalo" rešilo v prilog načelstva ali obeh revizorjev? Mi ae ne zadovoljimo a splošnimi pojasnili o rev. por. Vodstvo naj da natančen odgovor na vsako malenkost Rev. por. naj se prečita. Ista je s tajno pogodbo. Večina med vami sploh ae ve ničesar o nji Načelstvo ia aadzor-stvo sta jo skrivala. To pogodbo moramo slišati ia videti. Pravijo, da ja bila eklenjena iz atrahu pred komunizmom To je nesramna utemeljitev, ker so komunisti tud) člani konsumske organizacije. [Ravao-kar pa smo slišali, da proslavlja komunistični .Glas svobode" .zmago” starega koruptaega s iste ma v konsumih t Op. ur.) Pa neglede na to, ali je bil strah pred komunizmom upravičen ali ne. tu je bil le kongres kompetenten za odločanje! Predlagam, da se besedilo tajne pogodbe prečita!
Albin Lajovic: Revizija, hi sva jo izvršilo s Patikom, ni imela nobenih posebnih namenov, h mišljotina je, če nam to podtikajo. Tudi odgovor direktorija, pod katerim sem jaz podpisan, ne jemlje nič nazaj. [Pojasnjuje odgovor direktorija tako površno, da ne veš, bII stoji popolnoma za rev. poročilo, ali ga hoče omiliti, ali je za načelstvo ali proti njemu. Sploh je igral Lajovic zelo klavrno figuro, figuro Človeka, ki je nekaj pogumnega napravil in se noče sedaj na nobeno stran zameriti. Takšno ulogo je igrala sploh vsa korunovska opozicija zlasti proti koncu. Op. ur.] Načelstvo je potem v smislu svojega odgovora vse izvršilo. [Laž! Samo obljubilo je izvršiti, ostalo pa je vse pri starem: plače načelnikov, produkcije še ni. cene so po raznih prodajalnah neenake itd. Op. ur.) Pri ugotovitvi kalku-lacijske metode sv* imela s Patikom Še posebno teiko stališče, ker nama je Urbančeva odrekla vsa-
ko pojasnilo. [Medklici: Škandal! In taki ljudje se hočejo sedaj zagovarjati!] Pri dnevnicah sva tudi nekaj Interesantnega našla. Urbančeva je rekla: Če se kdo v svojo škodo zmoti da si zaračuna premalo dnevnic, ne dobi nič povrnjenega; kdor si vzame preveč, se mu odvzame. (Za vodstvo to seveda ni veljalo, samo za .nižje". Op. ur.] Odgovor direktorija je treba tako razumeti, da v rev. por. ničesar ne preklicuje. (Lajovica so tukaj opogumili medklici, Takoj nato zagotavlja:] Načelstvo pa je začelo po poročilu v vsem drugače delati. [In ker se je zbal, da ga je s tem preveč pohvalil, za kar ni bilo preveč razpoloženja v dvorani, švrkne zopet po njem:] Izraz Hamsterer [pomeni nekako: grabež] vzdržujem. Primeri, ki so za to navedeni v rev. por., držijo. Tudi to smo ugotovili, da so prejemale kon-sumsko blago osebe, ki niso bile včlanjene, n. pr. sodr. Prepeluh. [B8hm: Kako? Sodrug?] No, bil je saj je vseeno. [Naši se nad tem lapidarnim odgovorom g. Lajovica krohočejo, Korunovci se kislo držijo. Tone Kristan zgrabi Lajovica zaradi izraza »mazanje" v rev. por., ki očita Kristanu, da je .mazal". Klasični Lajovic se iznebi še bolj klasičnega utrinka:]
.Mazanja" sploh ne smatram za žaljivo in Toneta Kristana kot osebo s Patikom sploh nisva hotela prizadeti. [Tone Kristan se po tej izjavi zadovoljen, de je njegova .čast" zopet rešena, vsede na svoje mesto in mrmra: Prej me predstavljajo za nepoštenega, zdaj se pa tako ven mažejo!]
Marija Rakovčeva: Revizijsko poročilo sem čitala šele v .Napreju‘. To se mi zdi nepravilno, da se morajo konsumske zadeve obravnavati v političnem listu. Zakaj pa imamo potem’ .Konsumenta" ? Ta naj odslej vse objavlja, ne pa politični list Prostora je dovolj za druge stvari, pa naj bo še za naše zadeve. Tako bo poučeno vse članstvo, tudi tisto, ki ne čita političnega lista, in nesporazuma ne bo nobenega. Kako pridemo do tega, da zvedo samo nekateri, kar se naše zadruge tiče? Plače načelstva izgledajo po rev. por. res visoke, pa to moramo da-nea odločiti, če spadajo diete tudi k plači
[Dalje prihod.)
Razno.
Iz najrazličnejših	koncev	sveta	poročajo o
silnih povodnjih, viharjih in potresih. Posebno težko je prizadeta Italija. Pri mestu Amalfiju so se udrli s hribovja zemeljski plazovi in porušili cele vasi in mnogo poslopij v mestu samem, ki se je čisto izpraznilo. Število človeških žrtev ie ni znano, je pa zelo veliko.
Valute. Dolar je vreden 79-40 — 80-40 Din, lira	3-56 — 3-59 Din,	angleški	funt	344 — 347
Din, francoski frank 4 63—4 68 Din, češkoslovaška krona 2-37—240 Din, 100 avstr, kron 11 para, v Curihu velja 1 Din 7-10 švic. centimov.
Colje. Popravek. Tiskovni ikrat je povzročil v Napreju itev. 25 z dne 30. marca dve napaki, kateri popravljamo. V dopisu .Celje. Socialisti pa taki!" bi	se moralo glasiti v	11. vrsti	Jožef	Borštner in
ne	Matija Boritaer. Matija Borštner je zvest član
orgaaizacij socialističnega pravca. V dopisu .Celje. Banka se bo zidala na akord." se mora glasiti v 24. vrsti Pilih iz Trnovelj in ne iz Trbovelj.
Naš kongres 2. in 3. febr, je naročil, naj po« stane .Naprej" čim prej zopet dnevnik. Kdor pozna razmere, ne bo dolžil ne tajništva, ae uredništva, ne upravništva, da se začenja ta sklep šele zdaj pripravljati, namesto, da bi bil že izvršen. Počasnost leži v delavstvu. Prečitajte si dobro, kaj pravi odbor iz Mežice v današnji številki. —- Jezusovo vstajenje pomeni vstajenje ideje, prenesene, v dejanje, to je v izvrševanje: .Vera brez del je mrtva'. Kapitalisti so pa to idejno vstajenje izpremenili v vstajenje mesa, češ, Jezus je premagal smrt, telesno smrt V »o globokost ideje so s tem ubili in vstajenje ideje so privezali na razae procesije in hokuspokuse, ki tišče proletariat k tlom. Namesto, da bi šli učit vse aarode, jih hujskajo drugega na drugega, potem pa, ko so jih sbujskali ia uničili, jih pa vodijo zopet za procesijami. In ko je beda najhujša, zbirajo za Petrov vinar in za zlate monstrance in za ubijalske topove. Oni zbirajo za zvonove, mi amo pa videli da so iz zvo-aov delali topove! Ali je potem čudno, če stanujejo voditelji procesij sami po celih farovžih. vilah in gradovih, proletariat pa kar na kupu po luknjah in pod mostovi? Ne bodite torej počasni, ne odlašajte aa jutri, kar danes lahko uredite!
Gospod Uratnik je še živ.
To vidim iz .Socialista" št. 13 zdne31.mar-ca. Zelo ga bode resnica o »Slogi*, ki je bila napisana v »Napreju" št. 24. z dne 27. marca, zato bi rad zagladil njen vpliv na misleče delavstvo in s tem vsaj Se za par dni to delavstvo zadržal od njegovth organizacij. Za trajno ve, da se mu to ne more posrečiti, zato skuša vsaj začasno še nagajati in zato se še vedno valja v blatu svojih — ne zmot, ampak iaži. Laži, g. Uratnik, razumete? Morebiti boste še napisali, da sem »Ljudsko tiskamo** delavstvu ukradel jaz? In da sem s Tonetom Kristanom paktlral jaz? Da sem »Siogo“ ustanovil jaz
in hotel z njo oslepariti delavstvo jaz, vse to jazi VI pa ste jo osleparjeno Iz korupcije izkopali in izročili delavcem, da si na njenih razvalinah zgrade svoj skupni doml
Zato, da bi vašim natolcevanjem delavci vsaj nekaj verjeli," se naenkrat postavljate za silno objektivnega in predlagate, naj vso zadevo preišče komisija 4 Bemotovcev, ki jim naše delavstvo zaupa (Jeram, Štern, Leskošek in Majdič). Seveda se jaz s to komisijo strinjam in sera tudi toliko objektiven, da vara dovolim sodelovati pri tem, saj imate tudj zveste sodruge n. pr. dr. Korun, dr. Petrič, dr. Perič in dr. Jeienec. (Lahko tudi druge izberete, na pr. Golouha, Kristana, Korena in Doberška, ali pa tudi še kako drugo četvorico, pri vas je proletariata mnogo, na pr. Fabjančiča, Klemenčiča, Svetka in Prepeluha.) Samo na eno naših neumnosti morate pristati, na načelo javnosti. Želim namreč, da bi ta komisija preiskovala zgodovino .Sloge* javno, vpričo delavstva in sicer v Mariboru v GOtzovi ali pa kazinski dvorani. Ker boste kot priznano zmožen jurist lahko v kozji rog ugnal zmešanega filozofa, sem prepričan, da mi boste hvaležen za tako dopolnilo Vašega predloga. Vaša zmaga bo tako popolna in hitra, da bo preostalo časa še tudi za preiskovanje drugih mojih zmot. Bernota bom na lastne stroške tja spravil, da ga denete iz kože — našim štirim delavcem pa priporočam, da si dajo obljubljene potnine v naprej izplačati, ker ne jamčim za izpolnitev Uratnikovih obljub. — Z. Bernot.
Delavci naj se nikar ne jeze, če čitajo vedno o teh stvareh, ki so jim že znane. Ponavljati bomo morali toliko časa, dokler bodo dajali potuho Urat-niku, da bo izdajal za njih denar svojega .Socialista*, namesto da bi svoje učenosti razlagal v „Na-preju*, ki mu še nikdar ni odklonil nobenega članka, ker se ne boji javnih .napadov0, ampak nasprotuje samo zahrbtnim podlostim. Delavce na Viču pa prosimo, naj Se večkrat tako nastopijo in naj zahtevajo od Uratnika pojasnila tudi o kakšnih drugih zadevah, da ne bomo vedno istih mlatili. Tako n. pr. naj na široko pojasni državno podporo za prehrano našega ljudstva, brezobrestno državno posojilo. Pri tem lahko na široko govori o ciljih našega zadružništva. Če je res, da imajo organizacijo, bodo lahko prisilili Uratnika, da na takih zgledih pojasni Kristanov, Korunov in svoj .socializem*.
Iz stranke.
Seja pokrajinskega odbore SSJ in KDZ bo
šele na velikonočni ponedeljek 21. aprila, Da seja ne bo ie to nedeljo, smo članom pokr. odb. sporočili tudi pismeno, ko smo opazili, da bo imel ^Lj. glas*' zopet zamudo; Na pošlo gre šele v petek zjutraj. Prihodnji teden bo še. boljše!
.Sloga* 31. marca: članov s polno vplačanimi deleii 93, hranilnih vlog 19.30770 Din.
Tabela strankinih organizacij je morala izostati. Trije obračuni so prišli še zadnji trenutek, pa smo rekli, naj bo, te bomo še vzeli zraven, čeprav je pri izpreminjanju take tabele zelo mnogo dela. Toda potem se računi nikakor niso hoteli vjemati. ves popoldan smo izgubili, pa še nismo našli napake. Da bi pa ne objavljali takrat, ko vemo. da ni prav smo jo rajši pustili za drugi teden. Toda odslej ne bomo več imeli usmiljenja z organizacijami, ki pri-capljajo zadnji trenotek. pa tudi bahavi ne bomo več, vseeno, ali nas je več ali manj, kar pride do pon-deljka, bo objavljeno, drugo pride prihodnji mesec med zamudniki na vrsto,
Krajevna org. SSJ v Celju je na svojem občnem zboru 30. marca t. 1. izvolila sledeči odbor: predsednik Stefan Lah, podpredsednik Alojzij Leskošek ; tajnik Anton Pilko, namestnik Franc Jelen (tesar); blagajnik Franc Jelen [železničar), namestnik Franc Naraks; odbornik Mat. Borštnar; preglednika Valentin Lebič in Anton Goršek. Prva odborova seja se bo vršila v soboto 5. aprila ob 19. v Jan-žekovi gostilni Za kresijo. Tem potom pozivamo vse člane, naj se odborove seje tudi udeleže, ker je seja javna ter je dnevni red zelo važen. Odbor.
Na izredni seji krajevnega odbora SSJ v Mešiči 25. t m. je bilo sklenjeno, da se mesečna članarina ne bo takorekoč beračila pri posameznih sodrugih: 1. ker to res ne odgovarja več duhu časa, 2. radi oddaljenosti posameznih sodrugov. Vplačila se bodo sprejemala odsihdob v prodajalni Konsumnega društva za Slovenijo v Mežici in to vsako nedeljo dopoldne od 8.—12. in pa pri blagajniku sodr. Franc Blatniku 11. med tednom. Ker so se nekateri člani izrazili, da ne gredo v konsum, jim je dana prilika, da lahko plačajo prispevke pri s. Blatniku. S tem je stvar v redu.
Kakor je razvidno v plačilni poli, nekateri člani miti. za mesec januar niso storili svoje dolžnosti napram stranki, namreč tistih 2 Din niso dali, ki zadostujeta komaj za dve pisemski znamki, ne pa za cel mesec progresije. Te za enkrat opominjamo in če še ne storč svoje dolžnosti, se iz stranke izključijo, ker enkrat moramo priti do reda. Nekoliko več agilnost« bi bilo treba za strankin davek.
Redne seje se bodo vršile vsako prvo nedeljo v mesecu. Priti na te seje, je dolžnost vseh članov, kakor tudi polnoštevilnega odbora. Sodrugi naj to pazno prečitajo, da ne bo potem kdo rekel: „Jaz pa nisem vedel , ker tega ne bomo pil cerkvi razglasili.	Odbor.
Gorica pri Pragerskem. Obda! zbor tukajŠaje krajevne organizacije se bo vršil v nedeljo 13. aprila ob 13. pri a. Francu Šramlu v Sp. Gorici št. 56. Pridite vsi! — Odbor.
Črmošnjice. V nedeljo dne 13. aprila po 10. maši se ho vršil v Črmošnjicah pred občinsko hišo javen shod SSJ in KDZ, Pridite vsi, ki si služite svoj kruh z delom I
Proti roparskim vitezom.
Od 1.1. do 18. III. 1924	Din	323	65
Andrej Hofer, Ljubljana (pom. izostalo)
Adolf Pondelak, Videm Angelo Cerkvenik Zvonimir Bernot, Krško Favsta Prijateljeva, Krško Tončka Baragova, Krško Franc Warletz, Brežice (neke obresti)
Od 1.1. do 1. IV. 1924 skupaj
Tiskovni sklad.
Od 1.1. do 27. III.
Mirko Tepež, Krško Z. B. neizrablj. potnine (30.3. Brežice)
SSJ v Črni Franc Gabrijel, Ptuj KDZ v Gorjah Jakob Vodnov, Poljane 94 Alojz Hudy, Hrastnik Jožef Volarič, B Ivan Horjak, „
Ivan Kers, ,
Ivan Loger. ,
Franc Barachini, „
Marija šeli&ova, „
Jožef Lendaro, ,
Anton Švaiger, .
Ferd. Žlindra „
Ivan Strahovnik, „
Franc Wolf, ,
Henrik Jazbec, „
Iz kočevskega okraja:
Ivan Schauer, Stara žaga Dominik Poreber, Brezje Ferdinand Stritzei, Brezje Ernest Stalzer, Topli vrh Rozalija Pečavarieva, črmošnjice Franc Matzelle, Topli vrh Ivan Križe, Travni dol Josip Juran, Novi Tabor Ferdinand R5tel, Ribnik Ernest Smuk, Štale Ivan Spreitzer, Sporeben Andrej Matzelle, Gaber Andrej Pitzel, Nova gora Rudolf Erker, Črmošnjice Ivan Stalzer, Mašel Franc Schmuk, Komama vas Josip Kunst, Smrečnik Franc ROteL Ribnik Ferdinand ROtel ml., Ribnik Andrej Huter, Srednja vas Stanko Kadunc, Topli vrh Avgust Brin skele. Topli vrh Emil Schauer, Črmošnjice Jožef Slanz, Pleš Ivan Reichnauer, Pleš Ivan Stritzei, Brezje Franc Klemen, Črmošnjice Josip Pausche, Sp. Blaževice Henrik Stanitsch, Nova gora Franc Oberster, Nova gora
Od 1.1. do 2. IV- 1924 skupaj
19 . H	«3— 5-50
m	5 —
m	50 —
»	* 51—
B	5 —
n	1685
Din 414 —	
•	
Din 1502-75	
m	1 —
m	25 —
m	480
m	6‘—
M	9 60
0	5 —
0	10 —
b	5—
•	5 —
0	lO-
»	tO—
0	10 —
0	10 —
■ .z 0	5 —
0	5 —
0	3-50
0	10 —
0	5 —
0	7—
0	2 —
0	2 —
0	4-
0	2 50
0	2-
0	3-
0	1-50
0	5 —
0	1 —
0	250
0	2 —
0	T—
0	2 —
0	5 —
0	5-
f '	T-% . J 'j 4-
0	V—
t • y -	i—
0	i—
0	r—
0	2—
; 0	1-
0.	T—
0	1-—
0	1 —
0	?•-
0	5 —
0	r—
0 ..	r—
0	i —
Din 171115
Strokovno gibanje.
Unfja stavblnskih delavcev za Slovenijo priredi sporazumno s Savezom gradjevnih radnika Jugoslavije veliko skupno zborovanje stavb, delavstva in sicer 6. aprila
v Ljubljani.
Dnevni red shoda bo;
1. Uveljavljenje tarife plač stavbinskemu delavstvu cele Slovenije po vzoru, ki ga je objavila »Unija*, referent s. Alojzij Leskošek iz Celja;
2. Enotni nastop za dosego enotnih plač; referent s. Tomanič, tajnik Saveza gradjevnih radnika Jugoslavije iz Zagreba.
3. Volitev tarifne komisije za Ljubljano.
Čas in prostor shoda bo določila Strokovna komisija v Ljubljani sporazumno t Osrednjim društvom stavbinskih delavcev v Ljubljani.	#
Sodrugi stavbinci, pridite vsi na shod, kjer vam bo dana priložnost staviti predloge in izraziti svoja mnenja. Skrajni čas Je, da se pogovorite o upostavi tarife, kakšni naj bodo prejemki za Vaše težko in nevarno delo.
Centralni odbor Unije stavb, delavcev v Celju.
Gorje. Vsi člani Splošne kulturne in telovadne
zveze »Svobode*, podr. Gorje, se opozarjajo, da tekom štirinajstih dni poravnajo svoje članske prispevke. Dolžnost vsakega zavednega člana je. da svoje prispevke poravna. Drugače je odbor primoran ga izključiti S sodružnim pozdravom ODBOR
Dopisi.
NEKOČ IN DANES.
V Napreju št. 22. se je oglasila sodružica Marija Rakovčeva v Članku .Misel proletarske žene o sedanji politiki*, Četrt stoletja, pravi, da čita delavsko časopisje, pa naučila sš ni mnogo pri tem, kakor kaže. Če bi se bila kaj naučila, bi danes ne pela takih slavospevov nekdanjim delavskim voditeljem demagogom, ki so slovenski proletariat tako grdo varali. Nekoč —- pred več leti — je bilo. ko ie proletariat še slepo veroval svojim voditeljem, v njih poštenje in nezmotljivost; takrat sq bili za voditelje res lepi časi, takrat so vladali v stranki kakor v organizacijah prav po turško: pred delavstvo so stopali z raznimi frazami, predlagali resolucije, ki so ostale na papirju, gromeli so proti kapitalistom, za hrbtom delavstva so se pa vezali žnjimi. Delavstvu so znali natrositi peska v oči, da ni videlo, kaj se za kulisami godi In danes, ko so delavci končno to spregledali, ko jim je ta prokleti Naprej še bolj oči odprl, da vidijo kako grdo so bili goljufani, danes se s studom obračajo od teh voditeljev in ni prav nič čuda. če d danes ta ali oni pravi, da ne veruje nikomur več. Rakovčeva pravi, da proletariat nima toliko poštenja, da bi upošteval tudi dobre strani teh voditeljev, ki bi lahko zakrile vse one slabe. Jaz pa pravim, da voditelji nimajo toliko poštenja in poguma, da bi sami stopili pred proletariat ia pripoznali. kako so ga grdo varali in da obžalujejo zmote, ki so jih vedoma napravili Kaj poreče aa to?
Rakovčeva navaja v svojem dopisu neksj imen najbolj zaslužnih voditeljev, kakor n, p. Etbina Kristana. Poznam delo Etbinovo za proletariat posebno pa za slovenskega. Veliko zaslug ima. to mu bo vsak rade volje pripoznaL res je. da je on oral trdo ledino, tudi dobro seme je sejal, pa njegovi ožji prijatelji so mu posejali ljuljke vmes. Ko je tisto seme vzklilo, je on z grozo opaziL da mu preti plevel udušiti dobre rastline, ni imel pa toliko poguma, da bi vzel v roke kopača in poruval plevel ampak odšel je brez vsake besede, pustivši »o njivo dru-O im. da jo očistijo, Njiva je sedaj očiščena, dobre rastline, ki jih je plevel ogrožal se zopet uspešno razvijajo, trdno prepričanje imamo, da bo ta rast kmalu pognala klasje, ker jo pred ljuljko čuva sedaj naš pravilnik. Tebi Etbin, pa kličemo: Lahko se povrneš, za poštenjake je mesta dovolj med nami!
O Kopačevih zaslugah pa železničarji sami najbolj vemo. Saj je bila tudi Kopačeva zasluga, da so komunisti našo čvrsto železničarsko organizacijo spravili v svoj tabor in s tem popolnoma na kant. O nekih Kopačevih zaslugah vedo tudi progovni delavci iz leta 1912 kaj povedati. Da so se pa železničarji pred prevratom v stari Avstriji v boljšem položaju nahajali kakor danes, to pa ni bila Kopačeva zasluga, te zasluge gredo avstrijskim sodru. g°m, ki v Avstriji ie danes načeljujejo železničarski organizaciji ker ti niso izgubili zaupanja kakor Kopač.
Pa ti preklicani delavci tudi Kocmurju, ravnatelju bolniške blagajne, ne privoščijo tistih borih par petdeset tisočakov nagrade, ki jih je aajbrže zato prejel, ker je nekoč 1, maja pozval nameščence boln. blagajne na neko zborovanje v Ljubljano, saj kot zaslužen star socialist ni mogel uvideti, da bi lahko tudi ti nameščenci praznovali delavski prazniki Drugega odgovora menda ni treba.
Preidem pa sedaj k najbolj zaslužnemu, ta je Tone Kristan. O njegovih zaslugah mi ne bo treba veliko razmotrivatl ker te delavstvo samo dobro pozna, pa vseeno se jih bom malo dotaknil. Leta 1918 po prevratu je bil Anton Kristan najbolj popularna oseba med delavstvom. Takrat je imelo delavstvo trdno zaupanje v njega in v njegovo poštenje, Ves socialistično misleči proletariat se je zbiral krog njega, upajoč, da ga bo vodil po poštenih potih do končnega cilja. Če bi hotel bi si tedaj lahko pridobil nevenljivih zaslug za delavski razred. Pa njega ia njegove prijatelje, ki so se sami postavili za delavske voditelje, so bolj mikali ministrski stolčki in vladna korita, ki jih je buržoazija ponujala za izdajstvo proletariata. Posegli so s obema rokama po koritih in s tem zapečatili delavski pokret za dolgo dobo let mor je delovanje teh voditeljev količkaj zasledoval, se ne bo čudil da delavstvo ne mara nič več slišati o njih in ds tudi do drugih nima več zaupanja. To bi morala pa Rakovčeva tudi vedeti, če se res kaj zanima za delavsko politiko. Rakovčeva pravi da si je a. Kristan na in gospodarskem polju pridobil toliko zaslug za pro* letariat da bi mu proletariat z mirno vestjo lahko hišo s zlatem okoval. Jaz pa pravim. A. Kristan sf je sam na račun proletariata okoval svojo Mšo z zlatom ! Vprašal bi Rakovčevo, kje so tiste tovarne, tiskarne, banke in palače, ki jih je Kristan za delavstvo pridobil, kdo gospodari v njih? Mar delavstvo in delavske organizacije ? Socialističnega imena še omeniti ni treba, tu gospodari Kristan sam ia njegovi prijatelji v svoje osebne koristi! Delavski časopis Naprej, glasilo socialistične stranke, ki se je iztrgal Kristanu in ostal zvest socialističnim idejam in principom, tisti Naprej, ki ima pogum delavstvu odpirati oči da bi videlo, kje se nahajajo njegovi škodljivci, tisti Naprej nima svoje strehe, čeprav so tiskarne last delavstva, Kaj poreče Rakovčeva nu to? Očitajo mu da zliva gnojnico po zaslužnih sodrugih, pa to ni res, res pa je. da je javnost oste
bož, kakor Je progretfija Malo Jabolkoma tiste, ki so se z delavskimi žulji ia delavsko nezavednostjo okoristili. Takih poitaajakov m strokovnjakov pač delavstvo ae bo več vabilo v -svojo sredo, ampak dobrodoSli bodo Usti. ki bodo 8 prepričanjem v srcu in z dobrim namenom stopili v naše vrste, tistim bo delavstvo z zaupanjem sledilo. S tistimi pa, ki bi le za dobro plačo stopili v naše vrste, s tistimi si socializem ne bi veliko opomogel.
To so misli proletarca ki že 'več desetletij čita delavsko časopisje in poleg tega ima odprte oči, da vidi na vse strani. — Ivan Prodner, železničar.
DOPIS JZ CELJA,
Ceajeni sodrug urednik, rad bi ti nekaj sporočil glede preganjanja oaiega lista, pa oprosti, da sem tak strabopetnež, da ne bom imenoval oseb, katere so zakrivile, da nima nai list več prostora v gostilnah pri Zamparuttiju v Celju in g. Svetelu v Gaberjih. Veš. sodrug urednik, v Celju imamo razne visoke glave, ki se bavijo z mislijo, kako uničiti .Naprej', da bi potem lažje v kalnem ribarili. Pa da me boš prav razumel glede visokih glav. jaz ne mislim morda drž. pravdnika ali okrajnega glavarja in sploh nobenega meščana, temveč mislim na Hudi. kri pravijo, da so socialisti in pristaši neomejene svobode. seveda le za sebe. Ti so absolutno proti temu, da ti, sodrug urednik, večkrat katerega po imenu požgečkaš. Vsako tako priliko izrabijo, pa pripovedujejo svojim backom, da se lažeš. Zato sem se odločil, da ti sporočim samo pokHoe in funkcije tistih, ki se trkajo na prša, da so socialisti in za osvoboditev proletariata, pri tem pa se poslužujejo faznih gesel na eni in trikov ne drugi strani. Ti ljudje so namreč čisto klerikalnega karakterja Da bi si obdržali strankarsko hegemonijo, ae poslužujejo istih sredstev kakor klerikalci, namreč glede čitanja časopisja. Klerikalcem zabraajuje čitati posvetno časopisje g/fajnsošter ali kaplan a prižnice, kar moramo priznati še kot lojalnost napram temu, kar uganja pri nB8 g. poprej sodrug župan v občini Okolici Celje. Ta gospod dela iz same hvaležnosti do bur-žoazije za razne firkelce uslugo socialistično organiziranemu delavstvu s tem, da je izrabil svojo župansko avtoriteto in spodil .Naprej' iz občinske pisarne na svojo pest, ker je baje nekaj udrihal po njem kot osebi. Povedati moram, da je naročitev .Napre-ja' sklenil avoječasno obč. svet oz. odbor in sklepa ie ni preklical. Meščanskega lista pa še ni nobenega spodil. A kar ie največ: povedati ti hočem tudi to. da sem avadel iz zanealjivega vira. da g. Svetel, gostilničar v Gaberjih, ni aaa odpovedal .Napreja*. ampak mu 'je to zaukazal gospod župan okoliške občine z izgovorom, da te atranke ai več itdr Sedaj pa. sodrug urednik, smeš pričakovati tožbo, ker je bivši sodrug, sedaj gospod župan in neorganiziran delavec pri Westnu kot župan uradna oseba po g 104 srbsk kaz. zakona. Ob maliki tožbe nastopi dokaz Teeaice. mene pa povabi javno potom: .Napreja'. da ti pošljem svoj naslov. Tako mislim, da se ni kršilo načelo javnosti, a kljub temu niamo bili nič osebni ia smo strnili našo dolžnost, ker smo opozorili, kaj ae godi v .Gaberški republiki", to namreč, da so si izvolili tamoinji republikanci človeka za piasideata, kateri je kandidiral na program socialne demokracije, ki je za popolno svobodo tiska in govora. Gaberekim .republikancem* -bi pa svetoval, da bi ae bolj zanimali aa delo svojega pre-sidenta in mu povedali, da socialistični tisk pobija korupcijo in bo s tem postal tako močan, da bo padel vsak minister (ne samo županj, kadar bo delavf ski časopis spregovoril. Zspomnijo si naj. da si od županove komande v javnih lokalih radi njegovega slogaštva z orjunskimi in klerikalnimi pristaši ne bomo pustili usta vezati — Eden, Id ie ostal zvest republikanskim načelom.
Malo odgovora aa demagoško zavijanje v „Orjuni“. Orjuna je priobčila v svoji predzadnji številki članek, za katerim se skriva neki orjuaec za ime delavca iz Nemčije, a imena ae pove, kar asa-či. da člaaek oz. pismo ni izšlo is delavske roke, Člankar obdeluje inferoacionalce ia strokovne organizacije v Nemčiji ter zagovarja aa vso moč alo-venski nacionalizem, poaebao za naše rudarje v Vestfalskem ia Porarju, češ, da niso imeli zaščite v strokovnih organizacij. Iz piaave članka je eaz-vidao, ds pisec ne racamo o položaju delavstva ničesar, Našim ljudem v Nemčiji se od strani strokovnih organizacijah ni mogla goditi ae krivica is
ae pravica, ker po navadi naši ljudje, ki so delali v aemšklh rudnikih, niso bili člani S Sveža rudarjev v* Nemčiji (Verbaad der Bergarbeiter Deutschlands), ampak so bili po večini indiferentni ia pa klerikalni. Izmed 100.000 slovenskih naseljencev je bilo v celem Porurju in Vestfalskem kvečjemu loOO organiziranih v pravi atrokovui organizaciji, 99.000 rudarjev je torei ostalo izven organizacije, ali pa so bili člani društva sv. Barbare in druge takšne ropotije. Časopise so čitali po večini klerikalne, .Slov, gospodarja “ in nekdanjega .Štajerca" dokler se niso naučili nemškega Tisti pa. ki so bili že nekaj let v Nemčiji, so čineli ne socialistične, internacionalne ča-sopise. ampak so Čitali .Rheinisch-WestfaL Anzeigerja"
.General-Anzeigerja“ in druge takšne kapitalistične, židovske časopise Kar se pa dela tiče. so bili poleg Poljakov v resnici neumni. Splošno znauo je. da so bili Poljski in Slovenci s strani Nemcev imenovani JLohnverderber", in to iz preprostega razloga. ker so bili tisti ki so skakali nemškim delav-cem v hrbet v eksistenčnem boju, saj so, kakor povedano, stali izven strokovne organizacije. Rudarji v jami- so pokvarili vsako akordno delo Nemcem, t J. nemškim domačim delavcem, v prid nemškim kapitalistom. Kakor iz^leda misli tudi Orjuna ščititi slovenske kapitaliste. Če dela to iz hvaležnosti ker jo kapitalisti s svojimi inserati vzdržujejo, je nam to prav. Dokler boste pa nas napadali in zagovarjali kapitalistične hlapce, ki so se pinstili nezavedno prodajati v Nemčijo, da so delali stiifažo nemškemu kapitalizmu, ne da bi se pri tem kaj naučili, vas bomo že večkrat potegnili za ušesa.
Klerikalizem je začel štefnarlti okrog razrednih strokovnih Organizacij. Klerikalci uvideva-jo, da je njihova politična zmaga puhla, zlasti ker je naslonjena na tisto kmečko ljudstvo, katero je politično nezrelo in se da loviti po najrazličnejših pustolovcih, posebno po tistih, ki obetajo kmetu, da mu ne bo treba plačati nič davkov itd. Na to vabo so lovili svoje kaline na Slovenskem klerikalci, na Hrvaškem pa Radičevci. Ker so pa kmetje dobili po zaslugi rimskega klerikalstva ter internacionalne reakcije kljub vsem obljubam še večje davke, se je začela politična moč gg. »boijih namestnikov" majati. To jim je dalo povod, da so se zadnje čase spustili na industrijsko delavstvo, predvsem pa na delavstvo gradbene stroke. Nedavno tega, so se skušali zasidrati v št. liju v Slov. goricah. Takoj drugi teden so prišli že v Pečovnik pri Celju. Dobili so si pristaše okrog nekdanjih cinkarriiških delavčev in pa nevednih kmečkih fantov, kateri dobivajo hrano doma pri starših jn nimajo najmanjšega pojma o delavskem življenju in trpljenju. Za svojega agitatorja so si najeli nekega Pogorška, ki ima:posestvo in penzijo iz bivše Državne cinkarne. Ta |e tako brihten, da razširja okrog vesti, da so klerikalci najboljši zastopniki delavstva. Neverjetno je, da so res slovenski delavci zadnji, ki bodo spoznali, da je klerikalizem reakcija, nazadnjaštvo in steber kapitalizma. Saj ni treba daleč iti, pa se lahko delavci sami prepričajo o klerikalnem delu, tako n. pr. v občini Mesto jn Okolica Celje. Mi opozarjamo delavce, naj ne nasedajo klerikalnim limanicam, sicer bi se jim zgodilo tako kakor v cinkarni, kjer garajo noč in, dan za pičlo plačo. Klerikalci se pa bahajo, da imajo, večino tam in vendar ne ukrenejo ničesar proti kapitalizmu, medtem ko imajo delavci v Pečovniku ,po zaslugi organizacije »Unije stavbinskih delavcev v Celju* vsako nadurno delo plačano s 50%, poleg tega pa u-živa tudi plačane dopuste, kdor je najmanj leto dni tam zaposlen. Ce pa hočejo proletarci te ugodnosti, ki so jih s težavo priborili, zopet izgubiti, naj se le pripnejo na .duhovniški plašči
Iz Zabukovce. Dne 23. II. 1924 so bile pri tukajšnji podružnici »Svobode* zaplenjene 3 knjige, ki nam Jih je pa politična oblast j>o štiritedenski preiskavi vrnila Ovadba je Itfla baje 'anonimna*], a mi prav dobro vemo, kdo je zagnal v nas svojo cokljo. da je potem z ovaditeljem vred skočila v —• blamažo. Vaše demagoško razbijanje nas ne bo u-ničilo, četudi klerikalne smrdljive bombe še tako pokajo, ampak aasprotno, okrepili se bomo. Vi sami pa si boste pečat sramote pritisnili na celo z izdajalskim delom, ki ga vršite nad proletariatom. Ta pvoletarist bo praj ali slej spregledal in izrekel nad vami obsodbo. Se pozai vnuki vas bodo preklinjali. ko boste trohneli v grobu. Živela »Svoboda*!
*] To bi bilo treba ugotoviti, ker da se pusti
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA $TEV. 6
rsglstrovarta zadruga s omajano zavezo.
ZA ŠOLE, ŽUPANSTVA IN ORADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA VESELICE
LKTNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV. KNJIG. BROŠUR ITD
StereotlpIJa	Litografija
kakšaa oblast 'loviti najanonimne ovadbe, to je tako nemoralno in smrdljivo, da bi delalo vsaki caristič-ni kliki čast! Op. ur.
Črna. K dopisu pod tem naslovom, hi smo ga priobčili v zadnjem »Lj. gL" in ki se začenja z besedami »The Central European Mineš itd." smo prejeli sledeče: Paznik lesnih dalavcev je na svojo prošnjo, da jih potrebuje, za drva dobil dovoljenje s strani podjetja. On pa je drobiž spravil potem pa prodal, kakor je bilo zadnjič navedeno. Delavec Tomaž Bobin je dobil tak les tudi od podjetja nakazan. pa je tudi plohe naredil in jih mislil prodati Izračunal si je, če plohe proda, da bi bil na boljšem ker bi si mogel za tisti denar lahko precej več drv kupiti Paznik pa ga je kar pri podjetju zatožii Nato je dobil Bobin od podjetja obvestilo, da ne sme nič prodajati, ker če bo kaj za prodajo, bodo to že sami storili. Paznik je pri Bobinu videl, da ne sme prodajati samega sebe pa ni videli — Usti. ki vse vidi.
ZAPISKI MIMOGREDE.
Fabjančič in Klemenčič se pritožujeta nad oblastmi, ki jima delajo bridko nadlego na shodih. Sploh ne dovoljujejo njunih shodov. Zraven tega pa preganjajo še naročnike njunega lista. (Kje e teh kaj, sam Bog Sabaot vedi! Menda ne smatrata gg. P. in K. tistega za naročnika, ki jima pošli a obrabljene znamke za »Delavske novice", kakor je bilo pred kratkim čitati ?) Da imata gg. F. in K. razne težave, verjamemo. Vendar čemu se prčdstavlja-ta slovenskemu proletariatu kot mučenika? Proletariat je do mučenikov strašno neveren postal. In k grobovom, ki ne dado nobenega obljubljenega čudeža od sebe, ne roma več. prav zares!
■ *
»Glas svobode" je s Tonetom Kristanom strašno zadovoljen in ga hvali na vso moč. Mislimo, da je tudi Tone Kristan zadovoljen z »Glasom svobode".
*
Zadnjič po konsumskem zborovanju je bil g. Uratnik tako zadovoljen z uspehi in »Naprejevci", da je obljubil dva meseca ne ziniti nobene proti nam s svojem »Socialistu". Sodrug, kateremu je to povedal, je bil mnenja, da je vse to prav lepo, da pa ne bosta minula dva tedna, ko bo »Naprej* g. Uratnika zopet tako razkačil, da bo planil iz svoje molčečnosti kakor čuri-murenček, če mu s slamico pobezgaš v luknjico. In res še nista minila dva tedna, pa so nas ljudje opozorili, da nas »Socialist* zopet »ima*. Morali smo ljudem verjeti, ker »Socialista* nismo dobili. Zakaj ga nismo dobili? Pa ne. da bi se g. Uratnik sramoval pred nami, ki smo tako dobri preroki ? G. Uratnik se namreč marsičesa v svojem življenju ni sramoval in bi mu bila ta izjema zelo v čast. (»Soc.* smo zdaj že prejeli.)
Kristan, Prepeluh in Golouh znajo tudi pregovore tako prikrojevati, da je zanje prav. Znani pregovor
»Zrno do zrna pogača —
Kamen do kamna palača." so ti gospodje nadsodrugi v svojem listu »Produkciji* izpremenili in napisali za svoje geslo takole: »Zrno pri zrnu pogača —
Kamen na kamnu palača."
Res, zelo primerna izprememba I Delavci tvorijo po njihovem najspodnjejše kamne. Na teh kamnih so zaupniki, na zaupnikih nastavljeni, ( na teh se že
!>recej komodno širijo nadnastavljenci, in vrh vsega ma Kristan res svojo palačo. Samo enega mu še manjka, da bo tudi njegova hierarhija popolna: na glavo naj si postavi krono v tri nadstropja, pa bo papež.
Nabod? Glavobol? Zobobol? Trganje? Odrečejo veččrat mišice in živci ? Prijetno čuvstvo kreposti da pfavi Fellerjev Elzafluid! Najboljše hišno sredstvo, lajša bolečine, osvežuje in jači, nad 25 let priljubljen kosmetikum za negokože,>tastn usti Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje !S pakovanjem in poštnino: 3 dvojnate ali 1 Specialna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecialnih steklenic 214 dinarjev in l0u/0 dopla-čila razpošilja: lekarnar Evgen V. Feller, Stubica DoqJa. Elzatrg gt. 252. Hrvatsko.
 ...............    lii	i	i	■■	'	i
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Zvoaisiir Bernot (v imenu pokr. odhora SSJ in KDZ.) Tiskarna bratov Rumpret v Krškem.	aooo
Priljubljenost, ki jo uživa ,Žlka* bolj ia bolj, je najboljše priporočilo za ta res izvrstni kavln nadomestek. Kakor je bila svoj-čas Vydrovka dobra znanka v vsaki hiši, pravtako spoznavajo naše gospodinje danes, da Je mogoče z „Ziko“ pripraviti tudi brez prave kave okusno kavo, ki je poleg vsega še zelo redilna in popolnoma neškodljiva. Dobiva se povsod. Kjer Je ni, se obrnite na naslov: Praiarna Zlka v Ljubljani, Roina dolina.