Leto I. — Štev. 9
Celje 1. maja 1948
Cena 2 din
Poštnina plaćana v gotovini
Ne štedinno z napori pri delu za
izpolnitev petletnega plana, ker;
lahko samo z lastnimi silami zgra-;
dimo svojo lepšo bodočnost!
1 mai
pregled vseh naprednih sil iloveStva v
borbi za svobodo, mir in demokracijo!
Letos praznujejo narodi Jugosla-
vije 1. maj tretjič v svobodi, v tisti
resnični svobodi, za katero so se bo-
rili sto in stoletja, za katero so dali
življenja tisoči in tisoči naših naj-
boljših sinov in hčera naše zemlje.
Že dolgo je od tega, odkar so na-
predne sile naših narodov in vsega
Človeštva začele praznovati 1. maj.
Tudi takrat so na predvečer 1. maja
goreli po hribih kresovi, ki so po-
zivali ljudstvo v borbo proti izkori-
ščevalcem, v borbo proti vsemu ti-
stemu, kar je po zakonih družbene-
ga razvoja zapisano pogubi in uni-
čenju. Pozivali so proletariat vsega
sveta, da se strne v borbeno enoto,
ki bo dala naprednemu človeštvu v
roke oblast in svobodo.
Z isto mislijo so narodi Jugoslavi-
jo nekoč prižigali kresove, manife-
stirali po ulicah, vzklikali Komuni-
stični partiji, za kar jih je protiljud-
ski policijski aparat pošiljal v za-
pore, internacijo in v smrt. Niti te-
ror, niti sestoj anuarska diktatura,
niti »ukrepi avtokratske vlade niso
mogli preprečiti, da ne bi množice
izrazile svoje zahteve, svojo voljo
boriti se neizprosno za svoj cilj. Na-
rodno osvobodilna borba je postala
neposredna akcija'za uresničenje teh
ciljev, ki jih je Ijudsko-demokratič-
no gibanje že v stari Jugoslaviji za-
pisalo na svoj prapor.
Zahteve po neodvisnosti Jugosla-
vije, po rešitvi nacionalnega vpra-
šanja, zahteva po osnovnih demo-
kratičnih pravicah delavskega razre-
da in vseh množic, zahteva po agrar-
ni reformi in naslonitvi na Sovjet-
sko zvezo, vse te zahteve so postale
v narodno osvobodilni borbi osnovni
program Ljudske fronte Jugoslavije,
ki je v borbi proti fašizmu in do-
mačim izdajalcem postala živa stvar-
nost, trajna politična oblika napred-
nih ljudskih množic. Izvojevala je
svobodo in zgradila ljudsko oblast.
Imeti v rokah oblast pa ne pomeni
še likvidacije izkoriščanja človeka po
človeku, ne pomeni še uničenje
ostankov stare družbe in miselnosti.
Zato je potrebna nova borba, borba
za socializem. Imeti v rokah oblast
pomeni, da ima delovno ljudstvo
osnovni predpogoj za uresničenje
svojih stoletnih teženj po gospodar-
ski in politični enakopravnosti, ki jo
je mogoče doseči le z načrtnim de-
lom, z doslednim uničenjem izkori-
ščevalskih elementov in z družbe-
nimi proizvajalnimi sredstvi. Skrat-
ka, ljudstvo, ki ima svojo oblast, se
mora gospodarsko osamosvojiti in
razviti svoje gospodarstvo do tiste
stopnje, da bo zadovoljilo vse živ-
ljenjske potrebe. Zato uvaja ljudska
oblast petletni plan, zato smo v bliž-
nji preteklosti izvedli   nacionalizam
cijo in agrarno reformo. Zato praz-
nujemo 1. maj v letu 1948 v zname-
nju novih naporov v borbi za boljše
življenje nas vseh.
Istočasno, ko delovno ljudstvo Ju-
goslavije praznuje 1. maj v svobodi,
v borbi za plan, v borbi za večjo ko-
ličino in kakovost proizvodov, ki slu-
žijo za dvig življenjskega standarda,
v borbi za strokovni in kulturni dvig
delovnih ljudi, pa praznujejo mili-
joni in milijoni drugje na svetu
1. maj v brezposelnosti, v senci vo-
jaških bajonetov in policijskega te-
rorja, v senci imperialističnih na-
črtov in nacionalnega zatiranja, ob
lakoti in brezdušnem izkoriščanju.
Milijoni in milijoni zrejo na našo
mlado državo, na države, ki so s So-
vjetsko zvezo na čelu stopile v novo
življenje, v življenje, ki ne pozna go-
spodarjev in hlapcev. Napredne sile
človeštva pa se iz dneva v dan kre-
pijo, iz dneva v dan beležijo nove
zmage kljub terorju imperialistov in
fašistov, kljub vsem naporom reak-
cionarnih sil, ki skušajo z lažnimi te-
orijami odvračati ljudstvo od revo-
lucionarne borbe.
S prepričanjem in z veliko voljo
premagati vse težave pri izgradnji
naše slavne bodočnosti, v solidarno-
sti z vsemi naprednimi silami sveta
praznujemo letošnji 1. maj za zmago
napredka, miru in demokracije.
Trikratni udarnik Lužar Ivan
Vsak novinec, ki vstopi na delo v
Cinkarno, drugi dsn že pozna Lu-
žarja. Zakaj? Vsakdo ve, koga- bo šel
klics:, če se mu stroj pokvari ali kaj
podobnega. Lužar je mojster v me-
hani:ni delavnici in pri vseh delih
skrbi, da potekajo z ono hitrostjo, ki
je potrebna. Ne pozni delovnega ča-
sa, temveic dela če je to treba iudi
ponoči.
Zakaj smo ga vselili v novo stano-
vanjsko hišo? Predvsem zaradi tega,
ker si to on v prvi vrsti zasluži in
kar si je tudi želel, da je vsak mo-
ment pri roki. Ce se kaj zgodi, vsak
ve, kdo bo najprej popravil stroje.
Naš Lužar je prijazen in miren
mož. Ko sem ga videl, kako z nagli-
mi koraki stopa po dvorišču tovarne
sem ga vprašal: »Ivan, kam pa tako^
I hitro?« Odgovoril je: »Mlin v pražar-
i ni stoji in moram ga hi.ro popraviti,
da ne bo prizadeta produkcija.« Ko
g2 pogledam mu rečem: »Ti se boš
vendar Izčrpal, ako boš stalno tako
delal.« Nasmeje se mi in pravi: »Veš,
sedaj ne gre drugače. Za enkrat je že
tako. Uredit: moramo nove peči, ge-
neratorje in še marsikaj, na drugi
strani pa nas ženejo še tekoča popra-
vila. Današnje stanje strokovnih de-
lavcev v mehanični delavnici bi.
normalno zadostovalo samo za po-
pravila. In ravno zaradi lega, ker
msnjka ljudi, moramo pa mi bolj
prijeti. Pa to še ni ni^,« pravi dalje:
»Preteklo noč sploh nisem spal. Rav-
no sem zadremal, pa pozvoni zvo-
nec. Vstal sem in šel k peči, kjer
sem napako popravil do jutra. Ko bo
enkrat vse tslco urejeno kot si mi že-
limo, potem bom pa lahko bolj mi-
ren.«
Pri nas je dosti pridnih, prav v
mehanični delavnici, imajo veliko za-
slug, da so bile vse peči še predčas-
no zgrajene, ampak najboljši je Lu-
žaT, ki vodi vse druge in ga tudi že
marsikdo posnema. Kajti s svojo vo-
ljo in razumevanjem zna pritegniti
tudi osiale sodelavce. Zaradi tega
j bomo 1. maja tudi iz mehanične de-
j lavnice proglasili več udarnikov,
j    Naš Ivan dela tudi po sindikalni
j liniji. Je predsednik komisije za ra-
! cionalizaci^o in i.^najdfce, ki izvršuje
1 svoje naloge zelo aspešno. Delovni
kolektiv je ponosen na najboljšega iz
svoje sredine, mnogo jih je s svojim
vzgledom  že pritegnil,  vedno več
pa jih združuje v še bolj trden ko-
lektiv ponosnih borcev za izvedbo
veličastnih nalog velike Titove pet-
letke.
traktorskih postcsjah imamo
iieiitrudlji'Sfe borce za izpolnitev
setvenega plana
»Usiroj« v Celju uspešno pomaga
pri izvajanju setvenega plana na svo-
jem področju. Raznih traktorskih del,
ki so po planu določena do 1. junija
je že izvršil preko 50%. Oranje in
brananje za setev je v glavnem že
zaključeno. Treba pa bo pamagati
kmetovalcem pri pripravljanju zem-
lje za razne okopavine predvsem ko-
ruzo. Traktoristi se s svojim kvali-
tetnim delom trudijo, da bi tako čim
več prispevali skupnim naporom na-
šega delovnega ljudstva. Biti dober
traktorist ni tako lahko kot bi si to
človek mislil. Traktorist mora teme-
ljito poznati zemljo, vedeti mora ka-
ko in kdaj se mora pripraviti zemljo
za posamezne kulture, poleg tega pa
mora znati upravljati in očuvati po-
verjen mu traktor in ostale kmetij-
ske stroje. Pri svojem delu sta se
med ostalimi traktoristi posebno iz-
kazala udarnika tov. Premik Ivan in
Arlič Ivan. Tov. Premika je užitek
gledati pri oranju. Vsaka njegova
kretnja je točno prera'čunana, nobe-
na sekunda mu ne gre v izgubo zato
ni čuda, da vedno tolče normo in je
drugič proglašen za udarnika. Tov.
Arlič ima posebne vrline: zia nobeno
ceno ne pusti, da ne bi dosegel dnev-
nega plana. Kadar mu traktor na-
gaja, tako da zamudi na času, potem
vedno po noči nadomesti kar je za-
mudil. Zato so mu drugi traktoristi
nadeli ime »nočna ptica«. Pred se-
zono, ko se je pokazalo da KLO-ji
niso v stanju zbrati naročila za trak-
torska dela, je tov. Arlič šel sam na
teren m nabral naročil za preko 200
hektarjev oranja.
»Ustroj« Celje se za poletno sezo-
no pripravlja in namerava letos pr-
vič izvesii v večjem obsegu kultivira-
nje posevkov in okopavin. V ta na-
men je že dobil potrebne stroje in bo
v prihodnjih dneh zbiral naročila za
te vrste traktorskih del.
Največjo skrb polaga »Ustroj« na
tehnično oskrbo traktorjev in ostalih
sirojev. Pri tem nastojanju ima glav-
ni strojnik tov. Glinšek mnogo tež-
koč, zlasti zaradi pomanjkanja ma-
teriala in potrebnih rezervnih delov,
vendar je tov, Glinšku uspelo s svo-
jim strokovnim znanjem in iznajdlji-
vostjo očuvati vse UNRRA-ine trak-
torje tako, da so danes po štiriletni
uporabi še vsi na delu ispravni.
Da »Ustroj« lahko uspešno izvršuje
zadane mu naloge je nemala zasluga
novega ravnatelja tov, Mrzlikarja.
Tov. Mrzlikar je takoj ob vstopu za-
vzel pravilno stališče do delovnega
kolektiva, skupno s predsednikom
sindikalne podružnice tesno povezal
podjetje s sindikalno podružnico in
na ta način omogočil uspešno nada-
ljevanje dela celokupnega podjetja.
Kolenc Mihael
Tovariš Kolenc Mihael, ki mu je
sedaj sedem in dvajset let, je velik,
močan fant, zmeraj nasmejan, poln
življenjske vedrine in idealizma. Ko
sem mu omenil, da bi rad nekaj nje-
govih podatkov in sliko za časopis,
me je nejeverno pogledal, češ: poče-
mu pa?
»Najboljši delavec si v tovarni,
pravijo,« sem mu pojasnil.
Skromno se je nasmehnil.
»Nikoli nisem mislil na to. Delo mi
je bilo pač vedno v veselje, tako mi
je tudi še zdaj. Saj se mora vsak zai-
vedati, da dela zase in za skupnost.«
V tovarni sadnih sokov v Celju je
zaposlen dve leti in sicer v marme-
ladnem oddelku. Pri proizvodnji mar-
melade je večkrat presegel normo,
postal je vodja posade in se kot tak
še bolj intenzivno udejstvoval. Pred
kratkim pa je bil imenovan za vodjo
marmeladneg'a oddelka. S tem pa ni
rečeno, da bi kjer koli drugje v to-
varni ne prijel za delo, če je treba-.
Njegova pridnost je zares vsestran-
ska. V prostem času obiskuje tovar-
niški tečaj za kvalificirane delavce.
Želimo mu mnogo uspeha, in vso sre-
čo pri bodočem izpitu!
Najboljši v Tkalnici hlačevine
Delovni kolektiv v tkalnici hlače-
vine dosega vsekakor zelo lepe re-
zultate, kar je znak, da tam zaposle-
no delavstvo vlaga mnogo sil za do-
sego tovarniškega plana.
Mnogo delavcev in delavk bi lah-
ko javno pohvalili, toda danes se
bomo omejili samo na najboljše med
najboljšimi.
Tovarišica Breznik  Anica,  ki  je
zaposlena v tkalnici obrata A, je bi-
la že zaradi svoje požrtvovalnosti
proglašena za udarnice. Do tega na-
I slova jo je privedla poleg visoke sto-
I rilnosti tudi nesebičnost pri delu,
3aj svojih sil ne hrani, kar dokazuje
dejstvo, da se je takoj odzvala delu
na večs-atvenem sistemu. Dela na
; petih statvah in sicer na dveh statvah
; za pisano karirano blago, na dveh za
; belo platno, in na eni statvi za pi-
; sano blago. Toda s samim tem de-
lom se ne zadovolji, dobro se zave-
da, da je treba dela.Li tudi na dru-
gih poljih. Kot predsednica podod-
bora stalno z besedo in dejanji pri-
kazuje ostalim kaj in koliko je treba
storiti, da pomagamo čim več skup-
nosti in sebi.
Tovarišica Kristanšek Anica je
prav tako uvidela potrebo po čimveč
tekstilijah, zato danes dela na šestih
Siatvah. Ko je uvidela, da ji delo na
štirih staitvah ne dela težkoč, se je
odločila za delo na šestih statvah.
Dela brez vsake pomočnice in kljub
temu izkorišča stroj za 81 odst.
Tovarišica Imenšek Marija je
tkalka na dveh strojih obrata B. V
letu 1946 je bila najboljša med vse-
mi proglašenimi udarniki. Vse nje-
no delo je brezhibno, natančno, pro-
stor okrog njenih strojev vedno v
najlepšem redu. Danes, ko so že uve-
dene tehnične norme, prekoračuje
normo za 20 odst. Svoje delo izvršu-
je s pravilnim čutom in mnogo do-
prinese, da se čimprej izpolni po-
stavljeni plan.
Poleg naporov pri delu se pa ude-
ležuje z vso vnemo dela v množič-
nih organizacijah, tako da jo tudi v
tem pogledu lahko postavljamo za
vzgled.
Takih in sličnih primerov je še več
v delovnem kolektivu Tovarne hla-
čevine. Vsi ti se zavedajo, da bodo le
s svojim delom ustvarili boljše živ-'
Ijenjske pogoje, da bomo le na ta
način lahko čimprej prešli v socia-
lizem. D-o
D   Brence Ivan
Brence Ivan je eden najboljših de-
lavcev v tovarni Emajlirane posode.
Dne 22, februarja 1948 je bil progla-
šen za udarnika, saj presega normo
za 23 odst. Poleg tega je sedaj tudi
komandant mladinske proizvodne
brigade »Franca Leskoška«, ki po-
vprečno presega normo za 29 odst.
Za svoje požrtvovalno delo v mla-
dinski organizaciji je prejel na kon-
ferenci mladinskih proizvodnih bri-
gad Tovarne emajlirane posode na-
grado in knjižni dar.
Ob priliki volitev za kandidate OF
in v pododbore sindikata je bila ude-
ležba v njegovem oddelku najboljša,
.udi volišče je imel najlepše in naj-
okusnejše urejeno.
Njegova brigada se stalno udeležu-
je udarniškega dela.
Brence je vzgled vsem delavcem v
tovarni.
S socialističnim tekmovanjem se"borimo za de-
lovno disciplino, za visoko kvalitetoj;^proizvodoy,
varčevanje in čuvanje materialal
Strsjn 2
CELJSKI TEDNIK
Leto I. — !5tev. 9
* ČLOVEK IN OELO
»Delu čast in oblast« je bila vedno
borbena parola delavskega razreda,
ko je ob prilikah praznovanja 1. maja
prešteval svoje sile ter se združen
pripravljal, da v borbi z buržuazijo
dosledno izvede naloge te revolucio-
narne parole. Vendar malo je bilo
delavcev, ki so globok smisel teh be-
sed pravilno dojeli. Večjemu delu iz-
koriščanega proletariata pa so raz-
lični buržuazni hlapci v interesu svo-
jega političnega profitarstva napačno
analizirali besedo DELO, tako daleč
je šla njihova analiza, da so se za-
radi zaviranja progresivnih borbenih
sil kapitalisti sami te parole pridno
posluževali. Spominjam se, ko je v
predaprilski Jugoslaviji tovarnar, ki
je bil znan po svojem brezobzirnem
izkoriščanju sam dal napisati to pa-
rolo z velikimi črkami nad tovar-
niška vrata.
Ko leios po velikih uspehih prvega
leta Titove petletke praznujemo 1.
maj in obenem sprejemamo obveze
za nadaljnjo borbo za uresničenje
plana vsi prav dobro vemo, da se ta
naš trud ne bo izražal samo v delu,
ki ga bomo v naših planskih investi-
cijah — tovarnah, rudnikih, promet-
nih napravah, strojih itd. prispevali
za skupnost, ampak da se naše delo
izraža tudi v zvišanju življenjskega
standarda širokih ljudskih množic, ki
je že dosedaj dosegel velik porast, ki
pa bo že do konca prve petletke do-
segel tako nesluteno višino, kakor je
rekel tov. Tito, da tega danes sami
niti prav verjeti ne moremo.
Vse te dobrine kakor dvig naše
kulturne ravni, izboljšanje blagosta-
nja posameznikov, porast naše
obrambne moči itd. predstavljajo na-
še DELO, ki pa ni nekaj mrtvega,
neživljenjskega. Kdor se drzne trditi,
da naši stroji in rudniki sprejemajo
obveznosti^ da se ti borijo za izvedbo
plana, da te naše naprave izpremi-
njajo načrt v zopet nove tovarne in
rudnike. Slavili in častili smo nako-
pičeno delo, ki se izraža v izgotov-
1 jenih proizvodih, v izgrajenih strojih
in objektih, največkrat pa smo po-
zabili, da je vse to uspeh naših de-
lovnih rok, da za te uspehe dajemo
vse kar koli zmoremo, vso našo de-
lavsko zavednost, sleherno našo mi-
šico, sleherno našo misel, vso našo
razredno revolucionarno bit. To je
ono DELO, ki se izraža v neslutenih
silah delovnega ljudstva, ki nsm je
v borbi proti okupatorju in domačim
izdajalcem priborilo čast in oblast, ki
nam danes to našo oblast utrjuje, ter
nam garantira, da socializem za nas
ni več samo sen nego dejstvo, ki
stoji resnično pred nami. Zatorej nam
je danes jasno zakaj so tudi socialde-
mokratski plačanci in kapitalisti sami
na vse grlo vpili »delu čast in oblast«.
Mislili so pri tem na nakopičeno de-
lo milijonov rok brezpravnega izko-
riščanega ljudstva, ki so mu ga iz-
trgali iz rok, da z njim sebi utrdijo
čast in oblast. Danes pa uporabljamo
mi, vse sile naših rok in naše zavesti
zase, torej je tudi delo naše in ga-
rant nam, delavskemu razredu, da
bomo le z njega pomočjo, kakor smo
pridobili, tudi obdržali in utrdili na-
šo oblast.
Še v nekem pogledu delamo napa-
ke, na katere nas je opozoril mar-
šal Tito na svojem govoru na prvem
zletu udarnikov Srbije in tov. Kidrič
na skupni seji Zveznega sveta in sve-
ta narodov 25. aprila. Obadva sta po-
vdarjala veliko vlogo človeka ustvar-
jalca plana kot posameznika. Iz nju-
nih govorov zaključujemo, da smo
le preveč pisarili o strojih, a na člo-
veka smo radi pozabljali. Kadar smo
govorili o politični zavednosti smo
mislili predvsem na zaželjeno aktiv-
no delo v naših množičnih organiza-
cijah na našem terenu, večkrat pa se
nismo spomnili na naše delavce bor-
ce za plan, ki stoje za našimi stroji,
kopljejo rudo, gradijo stavbe, tovar-
ne in prometne objekte, nismo upo-
števali naših inženirjev, tehnikov,
učiteljev, delovnih inteligeriiov sploh,
ki dajejo dan na dan vso svojo fi-
zično in umsko silo za veliko stavbo
naše petletke, za nesluten dvig na-
šega socialističnega gospodarstva, ki
bo predstavljalo temelje naše sociali-
stične družbe. Z vso pravico trdimo,
da pokaže najvišjo politično zavest
tisti med nami, ki na svojem delov-
nem mestu v osmih urah dela, največ
naredi. To so naši udarniki, raciona-
lizatorji, novotarji in izumitelji. Ti
se prav dobro zavedajo, da naš pet-
letni plan ne predvideva samo osem-
urnega mehaničnega dela. S temelja
moramo spremeniti svoj odnos do teh
junakov dela, z vsemi razpoložljivimi
sredstvi moramo stremeti, da jim pri
naporih pomagamo ter s tem še više
dvignemo njihovo iniciativnost in vo-
ljo po ustvarjanju. Udarništvo in ra-
cionalizatorstvo mora postati mno-
žično v naših delovnih kolektivih, ki
bodo združeni predstavljali veliko
ustvarjalno silo.
Orel Frana
Orel Franc je enkratni udarnik.
Presega normo za 26 odst. Zgled je
vsem delavcem, posebno pa v svojem
oddelku. Prenaša znanje na ostale.
Posebno vneto se udejstvuje na fiz-
kulJurnem polju. Je član odbora fiz-
kulturnega aktiva tovarne ter odbo-
ra sindikalnega društva »Kladivar«.
Je aktiven republiški nogom.etni
sodnik. Poleg tega pa tekmuje za
srebrno fizkulturno značko.
Podjed Vinko
Pod jed Vinko je kvalificiran de-
laivec (slikar) pri sekciji za vzdrže-
vanje proge v Celju.
Kot pleskar in slikar izvršuje vsa
dela po normah in jih presega po-
vsod 30 odst., čeravno izvrši vsa dela
strokovnjaško in kvalitetno v vsa-
kem pogledu. S svojo pridnostjo in
spretnos'tjo opravi več dela kot bi
moral in pri tem prihrani skupnosti
veliko dragocenega časa ter na ta
način omogoči, da se kljub pomanj-
kanju kvalificiranih delavcev v tej
stroki izvršijo vsa predvidena dela v
roku in po planu. Poleg zavestnega
in V2j;rajnega dela v borbi za boljšo
bodočnost delovnega ljudstva se zelo
marljivo udejstvuje v kulturno pro-
svetnemu delu.
Tudi zidarska ekipa Cinkarne
ima dvakratnega udarnika
Kako se zidarska ekipa Cinkarne
trudi za izvedbo petletnega plana,
smo že svoječasno poročali.
Investicijska dela v tovarni so pre-
cejšnja in le v primeru, da so pra-
žarne in destilačne peči pravočasno
postavljene jim je mogoče plan do-
seči. Cela ekipa se trudi, najboljši pa
je gotovo dvakratni udarnik Radit
Viljem. Vsako nedeljo, vsak praznik,
je že ob treh zjutraj v topilnici pri
pečeh. Ves svoj delovni čas, se ne-
umorno trudi in vlaga vse svoje sile,
pri čiščenju peči, zato da bo pro-
dukcija čim večja in s tem plan
samo dosežen, temveč tudi presežen.
S svojimi vrlinami je pokazal, da
zasluži naslov udarnika. Lansko leto
oktobra mu je uprava skupno s sin-
dikalno podružnico ta naslov tudi
podelila. To mu je dalo še večje
volje, še bolj vzgojno je vplival
na svoje sotovariše. In imel je
uspeh. Kajti marsikdo ga že danes
posnema. Sindikalna podružnica bo
sporazumno z upravo proglasila na-
šega Radiča na naš delavski praznik
za dvakratnega udarnika.
Iz njegove slike vidimo, da fizično
ni krepak, a kljub temu s svojo spret-
nostjo in voljo do dela prekaša mar-
sikaterega, ki bi bil morda fizično
bolj sposoben. Kolektiv v topilnici
želi, da bi imel v svoji sredi še več
takih delavcev, kakor je Radič.
Udatm&ii
Pokrenite v drugem planskem
letu še vztrajnejšo borbo za večjo
In boljšo proizvodnjo, za mno-
žičnost udarniškega dela!
Najboljša prekladialna skupina
postaje Celje
v tovornem skladišču postaje Ce-
lje je vedno dovolj dela. Zvišana pro-
dukcija v tovarnah in podjetjih se
najboljše izraža pač na železnici. Cim
večja je proizvodnja tem več mora
prevoziti železnica in toliko več bla-
ga gre čez skladišče. Kljub znatnemu
zvišanju dotoka blaga in pomanjka-
nju delovne sile še ni prišlo do za-
stoja zaradi delovne zavesti večine
delavstva, od katerih se je izkazala
posebno prekladalna in prevzemna
skupina pod vodstvom tov. Lužnik
Franca, skladiščnika in delavcev
Ramšak Antona, Rehar Alojza, Tome
Romana, Hrovat Ernesta in Gabršek
Ivana, ki presegajo postavljeno nor-
mo do 50%. Ti tovariši so nam za
vzgled, kako je treba ratsumeti borbo
za izpolnitev in izvršitev petletnega
načrta.
Pogled v Tkalnico hlačevine
Na severnem robu našega mesta
se je vgnezdila krajevna tekstilna in-
dustrija. Zdaj jo obkroža brsteči
drevored mladih kostanjev in skrb-
no gojeni vrtovi novovaških mešča-
nov.
Imel sem priliko opazovati, kako
so v rani jutranji uri vreli delavci,
mojstri, pomočniki, nameščenci v
svoje mogočno delovno torišče. Rad
bi bil z obrazov spoznal ono veliko
spremembo, o kateri so sanjali de-
lavci dolga leta, spremembi, ki jo iz
brezpravnih hlapcev naredila ponos-
ne in svobodne gospodarje. V nekda-
njih časih sem kajkrat utegnil opa-
zovati in se gibati med delavci, ki so
šli na delo ali z dela. Ali je spre-
memba, ali je viden in nedvomen
razloček? Je, nedvomno je, in na
prvi pogled ga opaziš. Samozavest,
vedrost, svežost bereš na vseh obra-
zih, ki jih srečavaš v bleščečem dre-
voredu pred vhodom v tovarno To-
liko obetajoče aprilsko sonce, ki je
vrglo svojo čis.o mrežo poigravajo-
čih se senc na rjavo praho nekdanje-
ga celjskega nem'čurja, od znotraj
razžarja mlade in stare obraze, ki se
gnetejo pred vhodom. Kakor prerok-
ba se mi zdi vsak obraz, prerokba,
ki temelji na preprosti resnici: ne-
premagljiva je ljudska sila, če dobi
v roke oblast!
Zan malo me je, na kakšnih opri-
jemljivih, drobnih, a vendarle člove-
ško pomembnih stvareh se je poka-
zala velika sprememba v tovarni, ki
stalno presega svoj plan, v tovarni,
ker bo proglašenih več desetin udar-
nikov, kjer je preko sto nagrajencev,
v tovarni, ki je med prvimi organi-
zirala mladinsko brigado, ki tekmu-
je z mariborskimi tekstilnimi tovar-
nami, s Sentp^trom, s Šempavlom ...
Skratka, v tovarni, ki je zaradi svo-
jih uspehov zavzela eno izmed prvih
borbenih mest na fronti za plan, na
fronti za našo srečo. Tu na tej fronti
bijejo grandiozni boj z imperialistič-
nim pohlepom udarniki in mladinci:
Ograj enšek, Mihelak, Imenšek, Glin-
šek in cela vrsta za njimi. Ko me je
zajelo grmenje in hrumenje orjaških
statev, sem jih iskal med stroji in
mislil na silne Stalinove besede: pr-
vo 'človek, potem stroj. Stroj brez
človeka — mrtva stvar.
Iz pogovorov z ljudmi iz tovarne
sem spoznal, da se po tem načelu
ravna vodstvo in sindikat. Tovarna
ni več samo torišče, kjer stotine pu-
ščajo svoj znoj, marve'č postaja —
dom. Kaj vse imajo? Industrijski ma-
gazin z lastno čevljarsko delavnico,
svojo ekonomijo v Šmarjeti in najete
parcele v bližini, obratna menza v
prijetnih prostorih s kapaciteto za
100 ljudi, pod menzo organizirajo
prostore za družabno življenje, ureja
se knjižnica, ki ima 430 samih izbra-
nih knjig. V tovarni živi tamburaški
zbor, kvintet, poživljajo se studijski
krožki. A ne samo to. Tov. Kotnik,
znani član ljudskega gledališča reži-
ra dokaj zahtevno domače dramsko
delo »Svet brez sovraštva«, to se
pravi, da kulturno prosvetne ambici-
je tovarniškega kolektiva prav lahko
služijo za zgled. Član doma'če gleda-
liške družine Cencič je sodeloval pri
Borovi »Težki uri«, ki jo je postavilo
na oder društvo »Maksim Gorki«.
Pri priči mi je postalo žal, da pred-
stave nisem videl.
»Kaj pa fizkultura?«
Fizkultura gre, gre. Ne še povsem,
ali bolje kot ksr koli in kjer koli. Ali
ni prav tako? Kulturo in fizkuliuro
tistemu, ki je je vreden in ki jo s
svojim delom prav za prav ustvarja.
Tovarniški FA Tekstilec goji nogo-
met, odbojko, namizni 'tenis, moto-
ciklistiko, sabljanje, lahko atletiko.
Za vse panoge so ustanovljene po-
sebne sekcije, za to skrbita lov. Go-
rinšek in Žagar. Zdaj se spomnim, da
sem zjutraj srečal pri vhodu navdu-
šeno atletnjo Reharjevo, katere ime
se že nekaj sezon zvesto pojavlja v
spor'tni rubriki. Reharjeva je člani-
ca tovarniškega delovnega kolektiva.
Tudi Kalafati je tu. In še marsikdo.
Pa če še niso, pa še bodo. In prav je
tako in drugače biti ne more.
Ko sem zapuščal tovarno, sem za-
gledal velk krožni diagram, visoko
na objek.u. Raz njega boš v bližnjih
dneh bral dnevne rezultate bitke za
plan. Odhajal sem z zavestjo, da bo
ta tovarna tolkla vraga v produkciji,
pa tudi v svoji rahločutni in vztrajni
skrbi za človeka, ki je glavni motor
produkcije.
Živet Cenlrafni komitet Komtinistlčifte
partije Jugoslavije, bojni štab
osvobodilne vstaje in izgradnje
socializma v naši državi!
Mlad — toda agilen
Znano je, da danes pri razvijajoči
so trgovski mreži primanjkuje do-
brih, sposobnih moči, ki bi znale
trgovino dvigniti na 'takšen nivo, kot
ji pripada.
Tako se je celjska Napreza znašla
pred velikim problemom, ko je mo-
rala postaviti v poslovalnico Ostrož-
no novega poslovodjo. Odločila se je
za agilnega mladinca tov. Ocvirka
Antona. Marsikdo, posebno starejši
pomočniki, so zmajali z glavo in si
mislili: »Ta pa tega ne bo zmogel —
je premlad.«
Toda ti so se zmotili. Ce danes po-
gledamo promet in poslovanje te po-
slovalnice, bomo lahko ugotovili, da
se je mh'di Ocvirk dobro znašel. Pro-
met se je dvignil za 150%, kar je
vsekakor lep napredek, posebno če
istočasno pomislimo, da so se zni-^
žali režijski stroški. Tudi postrežba
sama je postala kulturnejša, kar po-
vzroča porast odjemalcev.
Ce ugotovimo, da se tov. Ocvirk
vozi dnevno iz Zagrada na Ostrožno
in mu ta pot nikdar ni v breme, vidi-
mo, da je v njem mnogo zavednosti
in predanosti. Ne samo -to, tudi v
mladinskem aktivu »Naproze« je agi-
len, zelo dobro je v odsotnosti sekre-
tarja vodil mladinski aktiv, z drugi-
mi besedami, njegovo delo je po^^o^
vidno.
S tem 'tov. Ocvirk dokazuje, da se
naša mladina- v polni meri zaveda, da
mora dati od sebe vse za dosego na-
šega plana. Trgovski nameščenci! Po-
i snemajte ga, naša trgovina naj po-
stane kulturnejša, naj služi odjemal-
cem v zadovoljstvo, nam pa v ponos.
--^____......... D-o .
Leto I. — Stev. 9
CELJSKI TEDNIK
Stran 3
Med zabukovšklmi rudarji
Ko stopiš v Žalcu iz vlaka in zavi-
ješ po cesti, ki se odcepi od Žalca
proti Savinji, ti rampa, raztezajoča
Pse proti postaji, naznani, da si v bli-
žini rudnika. Ako imaš srečo in pri-
speš v pravem hipu k rampi, vidiš,
kako hiti stroj — pravo dete savinj-
ske lokomotive — po ozkih tračnicah,
se na rampi ustavlja, premika in iz-
praznjuje svoje male vagonete, na-
polnjeno z dragocenim tovorom —
premogom, v vagone savinjskega
vlaka, pripravljene za daljše, napor-
noj še vožnje.
Vagoneti so izpraznjeni, stroj je
pripravljen za odhod.
»Se ne peljete?« vprašam visokega
strojevodjo Ernesta — v svojem po-
klicu zelo izvežbanega in vztrajnega
človeka.
»Počakati moramo na drugi stroj,«
zamomlja ta in si otare znoj, ki ga
je izzvala vročina strojeve peči.
Od Savinje proti Žalcu se potegne
bel oblak d.ma, k" se nam vedno hi-
treje bliža. Zdajci se prikaže izza
ovinka črna kača in po nekaj minu-
tah je s premogom naložen vlak pri
nas. Mi se odpeljemo. Stroj, ki drsi
iz Zabukovce tiho, vleče nazaj težje.
Prazni vagoneti poskakujejo po trač-
nicah in delajo močan ropot. Zdrsimo
preko mirno vijajoče, močvirnate La-
ve na novozgrajeni železniški most
čez Savinjo. Leta 1945 je še stroj
vozil po nekoliko nižjem, ozkem ter
šibkem mostu. Po istem so vozili av-
tomobili ter kmeije s svojo živino.
Skrbno so morali paziti, da so ko-
lesa voza tekla lepo med tračnicami,
ker sicer se je moralo zavoženo kolo
dvigati. Danes teče stroj po močnem
betonskem mostu, dočim vozijo ostali
po starem, prekritem z novimi plohi.
Ob hudi vročini strojevodja na koncu
mosta le za hip ustavi, da si žejni
sklepači in kurjač odmočijo siiha
grla.
Od tu dalje se peljemo navkreber
in mimo hmeljevih nasadov, že moč-
no pomešanimi z ostalimi kulturami,
se pripeljemo v Megojnice. Prav tam,
kjer se odcepi cesta proti Grižam,
imamo priliko videti raven prostor
dolo'en za gradnjo zadružnega doma.
Ako bi nam tega ne povedali drugi,
bi to pač ne vedeli, ker prostor sam
ne kaže nobenih znakov priprave za
gradnjo.
»Mi smo pripravljeni pomagati in
tudi denarja že imamo zbranega oko-
li sto tisoč,« pravijo rudarji, »vendar
je treba, da začnejo tisti, čijih last
bo zadružni dom. Zdi se nam, da je
od strani kmetov vse premalo inicia-
tive za gradnjo.«
Nekaj pa so v Megojnicah vseeno
napravili. Na istem prostoru se izgo-
tavlja transformator, produkt pro-
stovoljnega dela in pomoči kmetov,
ki bo dal Megojnicam močnejšo elek-
trično strujo.
Iz Megojnic zavije naš vlak preko
grabna skoraj suhe Artišnice v sti-
skajočo se kotlinico. Ozremo se proti
desni na majhno vzpetino hrastovo
gorico. Tam, kjer je prej sameval
farovški travnik, se bleščijo dve pri-
jetni stavbi in dograjuje tretja, ne-
koliko večja. Zgradili so jih v času
po osvoboditvi za naše delavce. Po-
leg njih bodo zrasle nove in likvidi-
rale stanovanjsko krizo, ki je danes
še tako pereča posebno za našega iz-
seljenca, ki se je vrnil v domovino.
Kotlinica, po kateri drvimo, nam
proii Zabukovci zapira vsak razgled.
Bližajoči ropot nam naznanja, da se
bližamo rudniku. Stroj vleče težje in
se končno ustavi pred separacijo po-
leg kurilnice. Govoriti je treba glas-
neje, ker sicer te prehrumi trušč se-
paracijo.
Pogledamo v kurilnico. Tu najde-i
mo Kranjca, ki se je v dvajsetih letih
službe rudarja priučil za sirojnika.
Poleg idoči me opozori, da je zadnje
mesece lanskega leta znatno izboljšal
naprave za sejanje peska.
»Ali bi hotel pokazati tvojo iznajd-
bo?« ga vprašam. Ko je voljan.
»Vidiš!« Mi pravi med razkazova-
njem naprave. »Poprej smo sejali ta-
ko: Nekdo je moral stalno goniti re-
šeto za sejanje, pri čemer se je suh
4>esek močno prašil. Nihče ni hotel
osi,ati pri tem poslu. Pričel sem raz-
mišljati, kEko bi se dala naprava iz-
boljšati. Zamislil sem si dva načina.
V enem primeru bi napravil vrteč
»itast boben, kjer bi bila potrebna
pogonska sila, v drugem primeru pa
bi ta ne bila potrebna. Odločil sem
se za cenejši način in uspel sem. Pe-
sek se seje sam, to lepše kot poprej,
na drugi strani pa se ne poraja pri
tem prah, kar je velike zdravSivene
važnosti. Vidiš, takole gre ta stvar!«
Vrgel je lopato neposejanega peska
v lijak in pesek se je sejal sam. —
Mala, vendar pomembna naprava.
Zunaj kurilnice sem se zazrl v tri
močna dekleta, ki so rinila pred se-
boj vagonet. Njihovi obrazi, nekoliko
sajasti, so izražali mladostno vese-
lost. Nič trpkega nisem mogel najti
na njih, nič tistega, kar je v^časih pa-
čilo ženo v industriji.
»Kako gre?« sem jih vprašal, ko
so privozile mimo mene.
»Gre!« So skoraj naenkrat odgovo-
rile.
Pravtako razpoložene in vedre sem
našel žene in dekleta na separaciji,
med njimi tudi Guzejevo Barbko, eno
izmed najbolj pridnih deklet v zuna-
njem obratu. Za njo ne zaostaja sta-
rejši delavec Esih Mihael, ki se je
s svojo vztrajno pridnostjo zelo pri-
kupil vsem sodelavcem.
Iz separacije, kjer se sortira in čisti
premog, zavijem v mehanično delav-
nico. Tu brne stroji nekoliko tišje in
njihov ropot se druži z žvenketanjem
kladiv. Poslovodja zunanjih delavnic
pokaže na stroj:
»Nabavili smo ga lansko leto. Po-
treba po njem je bila občutna, ven-
dar ga ni mogla nabaviti niti stara
Jugoslavija, niti Nemčija. Naš pro-
izvod je to,« je poudaril.
V tej delavnici vidiš mladega me-
hanikarja Španzl Rudij.a. Pred krat-
kim se mu je posrečilo izdelati je-
klena peresa za jamske svetilke, ka-
iierih ni dobiti nikjer. Okoli 150 sve-
Novator Spanzl Rudi
tilk je bilo zaradi pomanjkanja
teh peres neuporabljivih in njihovo
število se je večalo iz dneva v dan.
Na pobudo ostalih je Španzl pričel
misliti, kako bi iz razpoložljivega ma-
teriala izdelal peresa, katera smo do-
slej vedno uvažali.
»Pričel sem tuhtati,« pripoveduje
»in poskušal peresa izdelati v naši
delavnici. Pet dni sem se mučil brez
uspeha, šesti dan pa se mi je izdelava
posrečila. Napravil sem jih devet.
Ker mi je delo z obdelavo vsakega
posameznega peresa šlo počasi od
rok, sem si napravil stro; ček, s kate-
rim lahko hkrati napravim deset pe-
res. Iz s'arega delamo novo,« je za-
ključil in oči so se mu ponosno za-
iskrile. Neuporabljive svetilke se zo-
pet uporabljajo, kar je podjetju v
precejšnjo korist, ker ni treba več
delavcem čaka:i na deloviščih zaradi
izmenjave svetilk.
V sosednji delavnici — kovačnici
je poslovodja pokazal brusilni stroj.
»Tudi tega smo nabavili po osvo-
boditvi. Mnogo pil nam je že prihra-
nil in poleg tega tudi mnogo truda.
Lani se nam je pokvarilo peresno
kladivo,« se je obrnil proti drugi
strani. »Zlomljena peresa nismo mp-
gli pravočasno dobiti in izdelal jih je
naš kovač Lukner sam.« Pokazal je
na visokega kovača: »Mnogo zanima-
nja kaže za svoje delo, večkrat kaj
pametnega pogrunta in vesel je, če
se mu kaj novega posreči. »Njegov
veder nasmeh priča, da je to res.
»Opozorili so me na malo, povsem
primitivno napravo za hlajenje stru-
garskih nožev. Mala, skoraj neznatna
naprava prištedi kovačem precej ča-
sa. Naredili so si jo sami.
V kolarski delavnici si ogledamo
tračno žago, ki je bila vsa izdelana.
Prav nič novega. Mnogo kolarjev je
podobne žage že zdavnaj posedovalo,
vendar rudnik je ni imel. Pa so se
pomenili France, ki je tudi predsed-
nik krajevnega, Lukner ter Slavko,
kako bi jo izdelali doma in danes
omogoča tračna žaga kolarjem v Za-
bukovci mnogo hitrejše in lažje delo.
Udarnik z mladinske številke
Turnšek Franc
»Prej smo napravili v 8 urah 100
držajev za kabelj,« pravi Slavko.
»Sedaj jih napravimo 800.«
Kamor se obrneš, v vsaki delav-
nici najdeš Lehnične izboljšave, za-
sluge delavcev, ki so se otresli stare
miselnosti in v zavesti, da delajo za
sebe, pričeli misliti, kako bi čimbolj
dvignili zmogljivost obrata in olaj-
šali sebi delo.
V električni delavnici je Zelič na-
pravil stroj za iskanje stikov med
ovoji elektromotorjev, kar omogoča
za 50 odst. hitrejše iskanje.
Za kisikove steklenice, katere so
poprej prenašali na ramenih, so si
napravili zelo pripravne vozičke. In
še mnogo podobnih stvari bi lahko
zabeležili.
Videli smo kurilnico in si ogledali
delavnice. Kje pa je skrivnostno le-
žišče premoga? Kje so delovišča
udarnikov? Žična vrv, ki vleče po
tračnicah na separacijo polne in na-
zaj spet prazne vozačke, nas pripe-
lje do mesta, kjer vozički izginjajo
pod zemljo. Počakamo pridobivatelje
črnega diamanta pred rovom.
Sključene postave, ki so prilezle na
dan, so se na soncu vzravnale. Težko
spoznaš koga s sajastim obrazom in
v njegovi trdi rudarski kapi. Bele oči
živalmo mežikajo na soncu, ki jim
jemlje vid, in pljuča globoko vsrka-
vajo sveži zrak. Med njimi opaziš
udarnika Kuzman Mirka, ki se je
Udairnik Kuzma Mirko
pred kratkim vrnil iz inozemstva in
Oblak Maksa. Pri svojem delu sta
sialno prekoračala normo in jo v tro-
mesečnem tekmovanju presegla za
45%. Ni treba omeniti, da je zato
potrebna strokovna sposobnost in
precejšnja marljivost pri delu.
Poleg teh dveh bo iz Zabukovce
proglašenih prvega maja še več udar-
nikov: Miklavc Ludvik in Sirk Franc,
ki sia prekoračila normo za 64%,
Močivnik Kari, Polšak Leopold, Ma-
rof Franc ter Ribič Alojz, ki so pre-
segli normo za 51%. Tudi Magajne
Janez, Glušič Jože, Vodene Franc,
Jančič Franc, Turnšek Franc III, Zaje
Vinko in Lorber Anton so si s po-
žrtvovalnim delom zaslužili naslov
udarnika.
Poslušajmo, kaj nam pripoveduje
udarnik z mladinske številke Turn-
šek:
»Takoj po dovršitvi osnovne šole,
16 let star, sem se zaradi slabih do-
mačih razmer moral posvetiti rudar-
skemu poklicu. V predaprilski Jugo-
slaviji je bilo rudarstvo trd košček
kruha, ki so nam ga rezali domači
ter tuji kapitalisti. Zato sem po osvo-
boditvi pod novimi pogoji z vse več-
jim veseljem zagrabil za delo. Skle-
nil sem, da to kar sem zamudil med
vojno, ker nisem bil partizan, nado-
knadim v borbi na našem gospodar-
skem polju. Ko so prvič v Zabukovci
nagiajevali najpridnejše rudarje, sem
bil tudi jaz med njimi. Na pobudo
mladincev iz drugih rudnikov smo
osnovali pri nas pred kratkim mla-
dinsko številko, ki žanje lepe uspehe.
Stalno prekorača normo in daje
vzgled ostalim.
Rudnik ima še precej pridnih de-
lavcev, katerim pa eden ali dva pla-
va preprečujeta naziv udarnika. Mar-
sikdo izmed teh je sklenil, da se bo
v bodoče plavim izognil in si priboril
časten naslov. So pa tudi taki, kate-
rim je graditev naše domovine kaj
malo mar. S pogostim izostajanjem
od dela škodujejo proizvodnji in
manjšajo tekmovalne uspehe. Rizmal
Anton beleži kar 6 plavih v enem
mesecu. Za njim ne zaostajajo mno-
go Flor jančič, Razpotnik in Golavšek.
Kaj začudili sta nas Mercejeva in
Zavbejeva, ki tudi delata v jami.
Pridni in odločni ženski sta to, ki
pustita pri delu vsakega fanta zadaj.
Ko sta prišli v jamo, so jih možje kaj
čudno gledali in prišlo je tudi komu
na misel, da bi se z njima malo po-
zabaval, a ga je veselje kaj kmalu
minilo, ko jo je dobil okrog ušes.
Mercejeva dela pri izvoznem vitlu in
izvaža premog za dva odkopa. Pridno
vozi vozičke in ni redko, da zapelje
ona dva, ko fantje šele enega. Ru-
darji so postali na ženski ponosni.
V kopalnici se naši sajasti rudarji
kar pomladijo. Po kopeli se spre-
oblečejo in tako prenovljeni hite do-
mov. Prej so bolj oddaljeni: iz Me-
gojnic, Griž in Žalca morali hoditi
na delo peš. Danes jim nudi uprava
na razpolago tovorni avtomobil, ki
jih vozi na rudnik in domov.
Udarnik Miklavc Ludvik
V marsičem se je delo in življenje
našega rudarja spremenilo. Zavest,
da je postal sam lastnik proizvodnih
sredstev, mu je vlila novih moči in
ustvarjalnega elana pri delu. To opa-
ziš na vsakem koraku, na vsakem
obrazu. To sem opazil na večer, ko
je skupina okoli trideset rudarjev po-
stavljala mlaj za proslavo 1. maja —
njihovega praznika. Prav visokega,
celih 36 metrov so pripeljali. Okoli
njega so se gnetli rudarji iz rova in
od zunaj. Dvigati so ga prišli poma-
gat tovariši iz pisarn, delovodje in
jamski inženir.
Po zaključenih pripravah se je pri-
čel mlaj dvigati.
»Hojaho!« je zapovedal resen Jev-
ševar in okrašena obeljena smreka
se je odtrgala od zemlje. Resni obra-
zi so zapotegnili na smeh in prijetni
dovtipi so skupino razgibali. Vedno
više se je vzpenjal mlaj in z njim
vred se je stopnjevala veselost. Zad-
njič se je oglasil Jevševar:
»Hooooo... Sloj!« In mlaj je stal
po konci. Prav na vrhu je zaplapolala
zastava in naznanila ljudem, da se
bliža praznik dela.
Eden od delavcev je prinesel ple-
tenke in kozarec z jabolčnico, je za-
okrožil med fanti.
»Fantje, zapojmo!« se je spomnil
Stane in po kotlini je udarila pesem
— pesem rudarjev.
Mi
Mladinec, hi je hit 20 mesecev
skupno na delovnih akcijah
s v. Celjsko mladinsko delovno
brigado »Janeza Hribarja« se je pred
kratkim vrnil iz Nove Gorice mladi-
nec Kerše Leon, ki je 20 mesecev
preživel na mladinskih delovnih ak-
cijah.
Že leta 1946 je Leon odšel s I. Celj-
sko mladinsko brigado »Kajuh« na
gradnjo proge Brčko—Banovići, kot
brigadir, kjer je ostal 2 meseca. Po
vrnilvi brigade iz proge se je Leon
takoj prijavil v brigado »Slavka
Slandra«, ki je odšla na regulacijo
Pesnice, kjer je bil komandir čete.
Po vrnitvi Slandrove brigade iz Pes-
nice je odšel še enkrat na progo, to
pot s III. Celjsko bragado »Bože
Mravljaka«, kjer je ostal vse do za-
ključka gradnje.
Med tem časom pa je mladina Slo-
venije začela graditi progo Preserje-
Borovnica, kamor je odšel tudi Leon
po vrnitvi iz proge Brčko-Bamoviči
z VIII. Celjsko brigado »Bibe Roka«.
Ko pa so mladinske brigade svoje
delo na progi končale, je ostal tam
na tečaju, 1947. leta pa odšel s I. Celj-
sko MDB »Bratov Dobrotinškov« na
gradnjo nove proge Samac—Saraje-
vo kot intendant brigade. Pozneje je
bil lUdi v II. Celjski brigadi »Ivanke
Uranjek«, nato pa v VI. betonski bri-
gadi. Iz proge se je vrnil koncem
junija 1947. Pa tudi tedaj ni Leon
ostal dolgo časa doma. Že prve dni
avgusta je odšel na gradnjo ceste
Celje—Sv. Peter in je bil tam pos'.av-
Ijen za pomolnika kulturno prosvet-
nega referenta sekcije. Ko so kon-
cem oktobra z gradilišča ceste odšle
MDB, se je Leon po nekaj dneh od-
mora prijavil na gradnjo Nove Go-
rice in odšel v II. Slovensko MDB,
kjer je opravljal funkcijo statisti-
čarja brigade.
Takoj po vrnitvi iz gradnje Nove
Gorice se je ponovno prijavil in od-
šel s V. Celjsko MDB »Janeza Hri-
barja« nazaj na Novo Gorico, kjer je
opravljal funkcijo kulturno prosvet-
nega referenta brigade.
Tako je Kerše Leon preživel 20
mesecev v mladinskih delovnih bri-
gadah kot brigadir in funkcionar,
vedno vestno in vztrajno opravljal
svoje delo, vnašal smelos't in veselje
v brigadno življenje, delal in risal,
vodil sekcijski bilten na gradnji ce-
ste Celje—Sv. Peter in sodeloval pri
kulturnih prireditvah mladinskih
brigad.
Živele mladinske delovne brigade, ki dakazujeio neviden
delovni heroiz. m in viscki patriotizem naše slavne miad ne
Stran 4
CELJSKI TEDNIK
Leto I. — Stev. 9
Odbor za postavitev spomenika
padlim borcem in žrtvam fašizma
Zveza borcev okraja Celje-mesto
in okolica se je odločila, da postavi
v Celju na trgu Svobode spomenik
padlim borcem in žrtvam nacifašiz-
ma.
Spomenik naj bo veličasten spo-
min na borbo slovenskega ljudstva,
ter opomin poznejšim rodovom na
težke čase okupacije. Izraz spomeni-
ka naj predstavlja, kaj vse je moralo
naše ljudstvo žrtvovati in pretrpeti
za priborjeno svobodo. Vsem svoj-
cem v borbi padlih, kakor v Celju in
okolici nasilno usmrčenim žrtvam
pa neminljiv granitni mejnik, med
delom gospodstva kapitalistične
pred aprilske vlasiiželjne klike, in se-
danjo mogočno vseljudsko Osvobo-
dilno fronto ter oblastjo. Obenem
naj bo mogočen prikazatelj trdne in
nepremagljive volje našega delovne-
ga ljudstva, za učvrstitev v borbi
doseženih svoboščin in pravic, za kar
so prispevali oni, katerim se hočemo
s tem vsaj delno oddolžiti ter doka-
zati, koliko spoštujemo in cenimo
njih herojska žrtvovanja. Spomenik
naj bo predstavitelj volje in v razu-
mevanje vsem plastem našega ljud-
stva za nenehno graditev in spopol-
nitev našega gospodarstva, ki preha-
ja pod modr.m vodstvom maršala
TITA, prvoboritelja v borbi, ob-
novi in petletnem planu k napred-
nejšemu socialističnemu družabnemu
redu.
Združeni odbor zveze borcev okrar-
I j a Celje mesto in okolica, poziva vse
članstvo, prebivalstvo kakor člane
I vseh masovnih organizacij za čim
i požrtvovalnejše sodelovanje pri gra-
I ditvi s prostovoljnim delom kakor
; nabiralni akciji prostovoljnih pri-
spevkov.
Pokažimo z zgraditvijo spomenika, j
da nad vse cenimo žrtve, kakor svo- I
bodo, katere lik naj istočasno pred- I
stavlja spomenik v Celju. Dokažimo,
da hočemo trdno združeni v edin- j
stveni Osvobodilni vseljudski fronti
izpolnjevati ter zgraditi vse, za kar
so naši najboljši darovali svoja dra- |
gocena življenja. G. T. i
Delovni kolektiv Tovarne sadnih sokov
pomaga pri gradnji zadružnib domov
Na množičnem sestanku takoj v za-
četku leta, je delovni kolektiv Tovar-
ne sadnih sokov in marmelade spre-
jel obveznost, da bo opravil mesečno
dve sto prostovoljnih ur na gradili-
§čih zadružnih domov, razen tega pa
poslal na delo 10 strokovnjakov, ki
bodo opravili 960 ur, katere bodo
bstali delajvci nadoknadili s prosto-
voljnim delom v tovarni. Drugi del
sklepa tovarna žal ni mogla izvršiti,
ker so strokovnjaki pri velikih mon-
tažnih delih v tovarni neobhodno po-
trebni. Delovni kolektiv pa kljub te-
mu ni hotel znižati svoje prvotne ob-
veze, ki znaša 3000 prostovoljnih ur.
Delovni kolektiv je razdeljen v 8
delovnih brigad, med katerimi se 'je
razvilo živahno tekmovanje. Na čelu
vseh osmih brigad je delovni štab
tovarne, ki organizira vse delo in vo-
di točno evidenco nad opravljenimi
urami posameznih brigad ter z na^
zorno urejenimi grafikoni vzpodbuja
brigade k tekmovanju. Vsaka bi rada
bila prva, vsaka bi rada dobila pre-
hodno zastavico. Jasno je, da se oce-
njuje opravljene ure v sorazmerju
s številom članov vsake brigade. To-
varniški štab brigaid vodi tudi osebno
kartoteko, ki razen tekmovanja med
brigadami zasleduje tudi izpolnjeva-
nje obvez po sindikalni in mladinski
liniji, kakor tudi izpolnjevanje obvez
Zveze borcev. Najboljši brigadi se
mesečno podeljuje prehodna zastavi-
ca.
Tekmovanje 'je že v prvem mesecu
zavzelo širok razmah, saj je delovni
kolektiv v aprilu opravil 725 delov-
nih ur na gradilišču. Kot najboljši
brigadi sta se izkazali 2. in 8. briga-
da. Druga l^rigada je sestavljena iz-
ključno iz mladincev in mladink,
medtem ko tvori osmo brigado stro-
kovni tečaj. Te dve brigadi sta od
vseh opravljenih ur opravili 50 odst.
in sta le za las druga od druge v
tekmovanju. Zelo dobro so se poka-
zali tudi transportni delavci in na-
meščenci, medtem ko obrtne delav-
nice nekoliko zaos.ajajo. Prvi del
tekmovanja bo zaključen 1. junija.
Nekateri tovariši imajo samo v apri-
lu po 20 prostovoljnih ur.
Razen omenjenega moramo pouda-
riti tudi tehnično izvedbo delovnih
akcij. Zaradi koordinacije dela javlja
delovni štab tovarne vsako namera-
vano delovno akcijo dan prej mest-
nemu delovnemu štabu. Ker je ob
popoldanskih urah precej navala,
organizira delovni štab delo tudi v
izmene, ki delajo popoldne.
Delovni kolektiv je razen ur na
gradilišču opravil v marcu 260 pro-
stovoljnih ur v tovarni, katere pa ne
šteje v svojo obveznost pri gradnji
zadružnih domov.
Iz vsega zgoraj omenjenega lahko
posnamemo, da je delovni kolektiv
Tovarne sadnih sokov in marmelade
v Celju pravilno razumel veliko na-
logo drugega leta petletke — grad-
njo zadružnih domov. S. A.
Borha na ruševinah
iraia naprej
Uslužbenci MLO so prišli v kaj
čuden položaj. Nikakor ne morejo po-
gruntati kdaj bo tisti dsn, da bodo
začeli s prostovoljnim delom na na-
ših ruševinah. Pa še to je najbolj za-
nimivo, da čakajo na osmi dan v
tednu, ki pa nikakor noče priti.
Je že tako. Nekateri mislijo, da je
dovolj, če so se obvezali, delali bodo
že drugi.
Prejšnjo sredo so celjski grafičar j i
pospravljali na ruševinah. Ce si tako
od daleč opazoval, so nekateri res
pridno delali. Povsod pa se najdejo
taki, ki samo pridejo opazovat kako
drugi z voljo delajo.
^Tudi vojaki so začeli pomagati. To
je skupnost. Skupno v borbi, skupno
pri delu in uresničenju naše prve
petletke. V treh dneh so naredili 890
ur in efekt njihovega dela se na ru-
ševinah precej pozna.
Najbolj se je odlikovala prejšnji
teden mladina, a posebno pa še celj-
ski pionirji, ki so vzgled ostalim. Ta-
ko, da lahko po dosedanjem uspehu
dela sklepamo, da so se Celjani zmo-
tili, ko so pred kratkim imeli »Teden
čistoče«, ka"ti čis'lka se je šele ta
teden prav razvila.
Mestni park je očiščen nesnage.
Lepo je pogledati, kako je vse zele-
no, čisto in pripravljeno, da sprejme
sprehajalce.
Tekmovanje med posameznimi po-
družnicami se stopnjuje, borba za
prvo mesto se bije med Tovarno sad-
nih sokov, Mestno klavnico in sin-
dikatom poštnih uslužbencev.
S. D.
Haipis
Zveza borcev NOV in POJ v Celjui
bo v počastitev in trajen spomin Na-
rodno osvobodilne vojne postavila v
Celju na trgu Svobode spomenik, ki
naj bo za bodoča pokolenja živ pri-
kaz in osvežujoč spomin na vse pri-
dobitve Narodno osvobodilne vojne
Jugoslavije.
Razpisujemo osnutek za zgoraj
imenovani spomenik proti nagradi:
1. nagrada 30.000 din
2. nagrada 15.000 din
3. nagrada   5.000 din
Spomnik naj živo ponazoruje:
1. Osvobodilno borbo narodov Ju-
goslavije.
2. Zmago in pridobitve narodno
osvobodilne borbe.
3. Nasilja fašizma — propast fa-
šizma.
4. Mogočen procvit nove Jugosla-
vije, ki je izšla iz narodno osvobodil-
ne vojne.
Ako so potrebni kakšni terensk. ali
arhitektonski podatki se lahko dobe
pri gradbenem referentu MLO Celje.
Odbor za postavitev spomenika
Zveze borcev NOV in POJ Celje
Plenum OF Celje-okolica je pregledal
dosedanje delo in si zadal nove naloge
V dneh pred II. kongresom OF, na
katerega se je večina članov Osvo-
bodilne fronte pripravila s pospeše-
nim delom in v medsebojnem tek-
movanju, je OF pregledala svoje de-
lo in uspehe v dobi od prvega kon-
gresa. Na plenumu OF okraja Celje-
okolica je sekretar tov. Žagar Zoran
orisal velike uspehe, ki jih je dosegel
aktiv Osvobodilne fronte v času
med obema kongresoma.
V referatu, ki ga je podal, je očr-
tal nastanek Osvobodilne fronte,
njen razvoj in vlogo, ki jo je odigra-
la v narodno osvobodilni borbi. Ko
je v nadaljevanju prešel na čae po
osvoboditvi, je dejal:
Naše tovarne in podjetja so bila
demolirana, mnogo vasi požganih,
tisoče in.emirancev se je vračalo
lačnih in golih v domovino. Ljudski
odbori, pravi predstavniki oblasti
osvobojenja ljudstva v zgodovini slo-
venskega naroda so stali pred težki-
mi nalogami. Toda odbori in aktivi-
sti krajev in vasi našega okraja so
z isto dosledno revolucionarnostjo
mobilizircili množice za izvedbo na-
log, ki so se postavljale pred ljudsko
oblast. Pri reševanju gospodarskih
nalog in v stalni borbi s sovražnimi
elementi iz vrst protiljudske duhov-
ščine, vaških kulakov in razlaščenih
kapitalistov, je dobivala Osvobodil-
na fronta v našem okraju vse bolj
obeležje borbene gospodarsko-poli-
tične organizacije delovnih ljudi.
Agrarna reforma, stoletna težnja
vaškega proletariata in kmečke rev-
ščine je bila izvršena pod budnim
vodstvom Osvobodilne fronte. 8.500
hektarov razlaščene zemlje je ljud-
ska oblast razdelila tistim, ki jo ob-
delujejo. Na tej podlagi so bile že
v zgodnji pomladi 1.1946 ustanovlje-
ne štiri kmetijsko-obdelovalne za-
druge, ki si kljub nekaterim težko-
čam utirajo pot v lepše življenje. Za-
družništvu, kmetijskemu in nabav-
noprodajnemu je bila posvečena po-
sebna skrb s strani Osvobodilne
fronte. Frontne organizacije so
vztrajno dvigale in razvijale zadruge
kot nujno potrebne gospodarske or-
ganizacije delovnega kmeta. Pod mo-
čnim pritiskom in jačanjem zadrug,
v katerih je bilo že v letu 1947 včla-
njenih 15.200 članov Osvobodilne
fronte je izginjal privatni trgovsko-
špekulantski sektor kot nepotreben
in škodljiv sektor med producentom
in konzumentom. Iz 8 Naproz v letu
1945, ki so imele izključno trgovsko
distributivni značaj, je tekom raz-
voja zrasla močna zadružna organi-
zacija, ki obstoja danes iz 72 samo-
stojnih kmetijskih zadrug. Na inicia-
tivo Osvobodilne fronte se je v letoš-
njem letu na dvajsetih mestih okra-
ja pričelo gradi.i zadružne domove,
ki bodo postaji center novih pogle-
dov naših kmetov na nadaljnji raz-
voj kmetijskega gospodarstva. S tem
so podani pogoji za hitrejši napredek
in dvig zaostalih oblik kmečke pro-
izvodnje. Razumljivo je, da bo spri-
čo ogromnih nalog, ki stojijo pred
frontnimi organizacijami v zvezi s
pojačanim delom na vasi potrebno še
več sistematičnega in stalnega dela
našega aktiva na dvigu politične in
zadružne zavesti članov kmetijskih
zadrug.
Toda vse to je samo en del vlo-
ge, ki jo ima Osvobodilna fronta pri
vodstvu našega gospodarstva. Že v
drugi polovici 1. 1946, ko je ljudska
zavest zvesta programu Osvobodilne
fronte odločno pregnala izkoriščeval-
ce iz vseh ostalih komandnih pozicij
v gospodarstvu, se je opazilo, da pre-
cejšen del naših krajevnih ljudskih
odborov vsled slabega socialnega in
političnega sestava, (o katerem je bi-
lo že velikokrat govora) ni izpolnje-
val nalog, ki so se v interesu skup-
nosti postavljale pred njega. Težina
dela, do novih volitev v krajevne od-
bore, je iz dneva v dan bolj padala
na ramena odbornikov in aktivistov
Osvobodilne fronte. Razne gospodaj:-
ske in politične kampanje so s svojimi
rezultati pokazale precejšen dvig po-
litičnega nivoja članstva Osvobodil-
ne fronte. Spomladanski odkup žit
v letu 1947 je bil za 60% prekora-
čen, setveni plan ostvarjen 98%, kon- |
trahiranje žit prekoračeno za 83%,
poletni odkup izvršen 99 odstotno,
plan sečnje in oddaje lesa je bil pre-
koračen za 25%. Jasno je, da so tudi
tu bile večje ali manjše slabosti sub-
jektivnega značaja, ki pa niso v večji
meri vplivale na rezultate celote.
Osvobodilna fronta je s tem doka-
zala, da je tudi v povojni graditvi
naše domovine politična enotnost
ljudstva nujen predpogoj za očuva^
nje pridobitev Osvobodilnega boja in
izgradnje socializma. Volitve v kra-
jevne in okrajni ljudski odbor v pre-
teklih mesecih, v katere so bili izvo-
ljeni najboljši člani Osvobodilne
fronte, so dokazale, da so se ljudske
množice naših industrijskih centrov,
mest in vasi še čvrsteje zgrnile okrog
svoje Osvobodilne fronte in njene
voditeljice — Komunistične partije
Slovenije.
Vsi ti uspehi, tovariši in tovarišice,
podkrepljeni z dejstvom, da se je
število članstva Osvobodilne fronte v
primeri v 1. 1945 dvignilo za 118%
so bili doseženi po zaslugi stalne po-
litične   budnosti  in razkrinkavanju
! domačih in tujih protiljudskih ele-
I mentov. Domača reakcija, ki je sto-
pila že v prvih dneh okupacije v slu-
žbo fašističnega okupatorja, je začu-
i tila že takoj ob ustanovitvi Osvobo-
^ dilne fronte nevarnost, ki preti nji-
, hovim kapitalističnim pozicijam od
strani prebujenih množic, združenih
j v enotni vseljudski organizaciji. Na
; čelo njihove borbe proti ljudstvu je
i že takrat stopila protiljudska duhov-
! ščina kot veren sluga poginjajočega
1 izkoriščevalskega družbenega reda.
Toda izdajstvo, ki ga je ta klika pla-
čancev inozemskega kapitala zagre-
šila v času, ko so se naše delovne
množice borile za svoj nacionalni ob-
stoj, ni bilo še dovolj globoko.
Ni še skoraj porasla trava naših
partizanskih grobov, na grobovih na-
ših talcev in nedoraslih otrok, ko zo-
pet agenti Vatikana in svetovne re-
akcije ščuvajo na vojno. Hoteli bi pri
nas po vzoru Grčije, Italije in dru-
gih držav, s pomočjo bedastih parol
o vojni, skupnih kotlih, preganja-
njem Cerkve itd. razbiti enotnost
ljudstva, ki jim onemogoča podle na-
klepe. Zadnji procesi v Celju in Lju-
bljani pa so dokazali, da razen nekaj
okorelih zločincev in kriminalnih
elementov nihče več ne naseda agen-
tom tujega imperializma. Politične
enotnosti našega ljudstva, ki je tako
jasno izražena v Osvobodilni fronti
nihče več ne more razbiti. Panika, ki
je nastala v zapadu, v Vatikanu in
v taboru imperialistov, ki je plod
tresljajev kapitalističnega reda in re-
volucionarnosti potlačenih narodov,
pa nam je jasen dokaz, da smo na
pravi poti.
Na spletke in rovarjenja novega
fašizma na zapadu bomo najbolje od-
govarjali s pojačanim delovnim ela-
nom, z izpolnjevanjem planskih na-
log s poostreno budnostjo napram
domačim izdajalcem. S stalnim dvi-
ganjem politične zavesti delovnega
ljudstva bo Osvobodilna fronta iz-
vojevala nove zmage na polju izgra-
ditve države socializma. Osvobodilna
fronta se zaveda, da je ljudstvo, ka-
teremu je ideja o svobodi in blago-
stanju prešla v zavest in postala ma-
terialna sila, nepremagljivo.
Vsi napori nasprotnfiiov, zadržati razvoj časa, so
se razbili ob odločnem nastopu Osvobodilne fronte
Organizacijsko stanje in uspehe ter
pomanjkljivosti na tem polju je pri-
kazal organizacijski sekretar Okraj-
nega odbora OF v svojem govoru:
Če pogledamo nazaj v dobo nepo-
sredno po I. kongresu in spremlja-
mo organizacijsko utrditev iste v na-
šem okraju, potem moramo ugotoviti
dejstvo, da se je razvijalai v okviru
nalog, ki so bile postavljene na tem
kongresu. Zaradi mobilizacije sil pri
obnovi in notranji ureditvi razmer
je organizacijsko delo sicer trpelo,
vendar pa sta širok političen pro-
gram in demokratične organizacij-
ske oblike nudile dovolj pogojev, da
se je Fronta tudi v našem okraju za-
čela dokaj hitro konsolidirati in do-
bivati solidnejše organizacijske obli-
ke.
Naloge, sprejete na I. kongresu, so
bile povod številnim množičnim se-
stankom in zborovanjem, na katerih
se je razlagal razširjen program OF
in na katerih se je utrjevala zavest
članstva in pogledi v bodočnost.
Razlaganje programa Osvobodilne
fronte, zakona o volivnih imenikih,
potem diskusija o načrtu ustave, sta-
bilizacija dinarja in drugih gospo-
darskih in političnih problemih so
pritegnili k aktivni diskusiji množice
prebivalstva, kar je pokazalo na
mnogostrano dejavnost Osvobodilne
fronte.
Politične, gospodarske, kulturne in
druge naloge, ki so bile postavljene
pred Fronto v našem okraju, so se
reševale v skladu s smernicami, ven-
dar pa dovoljuje vsebina programa
in širina organizacije Osvobodilne
fronte, da smo pristopali k reševa-
nju teh nalog, kakor tudi k organiza-
cijskemu utrjevanju na tak način, ki
■j'e upošteval značilnosti kraja, kjer se
čisto kmetijski predeli prelivajo v
izrazito industrijska naselja.
Zaradi slabega socialnega sestava
odborov OF, v katerih so prihajale
več ali manj do izraza protiljudske
tendence ljudi, ki so se vrinili v vod-
stva, večkrat ni bilo mogoče dovolj
hitro in neposredno reševanje po-
stavljenih nalog. Po izvršenih voli-
tvah v odbore OF se je to stanje
izboljšalo, vendar pa so posebno v
zadnjem času ponekod, zaradi od-
hajanja ljudi iz vasi, vaški odbori
oslabljeni, tako da delo ne izvršujejo
dosti temeljito, ampak včasih kar ce-
lo preveč površno.
Mobilizacija množic proti vseni po-
javom, ki bi škodovali enotnosti
Frontne organizacije, volitve v ustat-
vodajno skupščino in druge volitve
v organe ljudske oblasti in pa dose-
ženi uspehi, vse dokazuje pravilnost
prijemov, s katerimi se je pristopalo
k pojasnjevanju vprašanj, ki nasto-
pajo v taki družbeno revolucionarni
dobi. Razširitev in utrditev vrst z
mobilizacijo množic pri obnovi, pri
prostovoljnem delu in istočasna bor-
ba proti apolitizaciji, s katero ho-
čejo nasprotniki ustvariti nezanima>-
nje množic za številna vprašanj,a in
omrtvičiti visoko delovno priprav-
ljenost, vse to je organizacijo Osvo-
bodilne fronte še utrjevalo.
Razni gospodarski ukrepi, zainte-
resiranje in sodelovanje širokih mno-
žic pri uveljavljanju zakona o agrar-
ni reformi, prikazovanje zunanje po-
litične situacije, razvijanje ljubezni
do Sovjetske zveze vzporedno naj-
ostrejša borba proti izdajalski proti-
Ijudski duhovščini, vse to je trdnost
organizacije poglabljalo in ustvarjalo
pogoje za nadaljnji razvoj.
Zadružništvo je našlo v novih po-
gojih ugodna tla za razvoj in je OF
s pravilnim razlaganjem in tolmače-
njem zadružništva dosegla, da je bi-
la organizirana široka mreža nabav-
no prodajnih zadrug. Danes pa z od-
ločnim pobijanjem nepravilnih teo-
rij o razvoju našega zadružništva
pomaga ob sodelovanju in zanimanju
predvsem vaščanov graditi in usta-
navljati kmečke zadruge.
Važna naloga je bila postavljena
pred Osvobodilno fronto z gradnjo
zadružnih domov. Vsi napori na-
sprotnikov, zadržati razvoj časa, so
se razbili ob odločnem nastopu OF;
vsled pravilnega tolmačenja pomena
zadružnih domov predvsem za eko-
nomski in kulturni dvig vasi, pa so
začeli kmetje ustanavljati odbore
graditev teh domov. Osvobodilna
fronta lahko s ponosom pokaže na
30 takih odborov, od katerih jih bo
20 letos gradilo. Vztrajno delo orga-
nizacij Osvobodilne fronte pa bo mo-
ralo stalno vzpodbujati množice za
(Nadaljevanje na 5. strani)
Živelo naše delovno kmečko ljudstvo, močen činitelj v izgradnji naše boljše bodočnosti!
Leto 1. — Stev. 9
CELJSKI TEDNIK
Stran 5
(Nadaljevanje iz 4, strani)
sodelovanje in pomoč kmetom pri tej
velik; akciji.
Zakon o nacionalizaciji industrije
je bil predmet dolgih in temeljitih
razprav, v katerih se je pojasnjeval
ekonomski pomen tega, za razvoj
našega gospodarstva tako važnega u-
krepa. S stalnim in ponovnim tolma,-
čenjem petleinega plana, dajanjem
realne perspektive, vzpodbuda za
najtesnejše sodelovanje z organi
ljudske oblasti pri ustanavljanju
krajevnih in lokalnih gospodarskih
podjetij; vse to je držalo množice v
stalni pripravljenosti, priskočiti z u-
st var jalnim delom tja, kjer potreba
ali razvoj to narekuje.
Opirajoč se na zdrav program je
OF ob budnosti svojih organizacij
uspela razkrinkati v našem okraju
slučaje špekulacije, saJbotaže ali za-
viranja gospodarskega napredka ter
se s tem jačala in napredovala.
Sodelovanje z množičnimi organi-
zacijami se je odražalo na vseh poljih
udejstvovanja, vendar bi bili uspehi
lahko mnogo večji, če bi bila medse-
bojna povezava kompaktnejša in do-
sežena boljša koordinacija dela.
Kampanjski način dela pa je ustva-
ril mnogokrat pogoje, v katerih je
sodelovanje množic moralo nujno na-
rasti in padati. Tak način dela pa je
čestokrat tudi povzročil, da je zaradi
ene kampanje zamrlo vse ostalo delo,
ki je bilo po svojem značaju in vse-
bini morda prav tako nujno in važ-
no.
Organizacija OF v našem okraju,
ki se ponaša s precej močno razvito
industrijo, je že takoj v začetku po-
lagala naj ve&j o pažnjo v ustvarjanju
najtesnejšega sodelovanja delavcev
in kmetov. To sodelovanje je v neki
meri uspelo poglobiti in razširiti,
vendar pa bistvo zveze delavca in
kmeta še ni bilo dovolj poudarjeno,
najmanj pa, da bi prišlo do tiste ob-
like zveze, ki jo vloga obeh v našem
gospodarstvu nujno nakazuje.
Organizacija AFŽ ni zajela v do-
voljni širini naših žen, akoravno je
v OF včlanjenih 52.8 odst. OF bo
morala nuditi tej svoji množični or-
ganizaciji več in boljše pomoči, da se
bo stanje izboljšalo. Razvoj organi-
zacije LMS je bil hiter in je bila v
njo zajeta kaj kmalu večina mladine.
Teh organizacij Osvobodilna fronta
ne sme prepustiti samih sebi, če hoče-
mo, da se bo odstotek organizirane
mladine, ki je nekoliko padel, zopet
dvignil. Analiza nastalega položaja
in uvedba boljših organizacijskih
metod, bo k temu dosti pripomogla.
Fizkultura ima pri nas vse pogoje,
da se razvije v močno organizacijo,
vendar pa bo morala pokazati več
smisla za naslonitev na Osvobodilno
fronto in njene druge organizacije.
Zveza borcev je ena najjmlajših or-
ganizacij, vendar je že v kratkem
času doživela lep razmah. Po vklju-
čitvi vseh borcev v organizacijo bo
to vsekakor močna enota v sklopu
drugih množičnih organizacij in bo
lahko mnogo doprinesla k naporom
in uspehom v našem gospodarstvu.
Gasilska organizacija je imela,
kakor vse druge množične organiza-
cije, močno oporo v povezavi z OF.
Organizacija, ki je dosegla v našem
okraju 2.398 članov, je v našem go-
spodarstvu kot buden čuvar narodne
imovine, vsekakor važen gospodarski
činitelj. Prav ta organizacija pa je
dobila v svoje vrste največ ljudi, ki
upajo, ravno zaradi slabe povezave
gasilstva z OF, dobiti tukaj ugodna
tla za svoje protiljudsko delo. Ti lju-
dje ustvarjajo včasih za večino ne-
razumljiv odnos do OF in uveljav-
ljajo škodljive separatistične težnje
odtujevanja od OF in ostalih mno-
žičnih organizacij. Naloga vseh zdra-
vih elementov v organizaciji je, da
pristopijo k najtesnejšemu sodelova-
nju z OF, ker ji bo to dalo vsebino,
ki ji danes še manjka. OF pa bo, ka-
kor steber, na katerega se bo tudi
gasilstvo naslonilo.
Stremljenje po ideološki izgradnji
in vzgoji množic, ki je eno osnovnih
načel Osvobodilne fronte, je dobivalo
izraza v številnih sestankih gospo-
darskega ali političnega značaja, v
ljudskih univerzah, študijskih krož-
kih, bralnih večerih, knjižnicah itd..
Vendar pa se je pri vsem tem mnogo
grešilo, še prav posebno v popušča-
iiju ustvariti najtesnejši kontakt z
LPS.
Porast knjižnic kaže uspehe na^
Porov^ dati na vas čim več možnosti
kulturne izgradnje. V letu 1946 je
bilo 37 knjižnic, leta 1947 že 50, da-
nes pa jih je v okraju 65 s preko
12.000 knjigami, Ce bomo pri tem
dvignili še število naročnikov na na-
še časopisje, potem bo storjen pre-
cejšen korak naprej k uresničenju
zastavljenih ciljev.
Uspehi pri izvajanju političnega
programa in gospodarskih nalog se
odražajo v stalnem poglabljanju sa-
mozavesti 'članstva OF, odražajo se
tudi v številkah, ki kažejo stalno
tendenco dviganja. Od decembra le-
ta 1945, ko je znašalo število članstva
15,200, se je dvignilo na 34,233. Torej
za celih 118%. Kljub temu, da se je
zaradi porasta članstva dvignila tudi
mesečna članarina za skoro šestkrat,
je vendar povprečni mesečni prispe-
vek na člana manj, kakor 3 din. Šte-
vilo odborov OF je znašalo prvotno
64, ki pa se je z reorganizacijo in
ustanovitvijo vaških odborov zviša-
lo na 168. Po priključitvi krajev iz
bivšega šmarskega in konjiškega
okraja, je skupno število vaških od-
borov sedaj 204^
Vsebina političnega dela se je od-
ražala v prostovoljnem delu, prika-
zana je bila pri obnovi šol, poprav-
ljanju in posipanju cest, pri čiščenju
ruševin, popravljanju mostov, delu
mladine pri gradnji železnice itd. Za-
radi dostikrat malomarnega odnosa
do vodenja evidence in statistike, pa
do poročanja o prevzemanju obvez
in doseženih uspehih, pa ni mogoče
prikazati vsega efekta delai, ki je
gotovo večji, kakor pa fga kažejo
.številke.
Samo pri delu na glavnih cestah
je opravljenega skupaj 220.000 ur
dela v vrednosti 2,200.000 dinarjev,
mladina se je predvsem angažirala
na mladinski progi, kjer je v 216.000
urah ustvarila vrednosti za preko
2,500.000 din. Druge delovne akcije
pri obnovi našega gospodarstva,
predvsem prostovoljno delo članov
sindikata, pa je izraženo v preko 2
milijonov delovnih ur v vrednosti 20
milijonov dinarjev.
Pripravljenost množic za skupno
sodelovanje pri vseh naporih, ki so
potrebni za dvig našega gospodar-
stva, pa razumevanje poudarjanja
OF o potrebi utrjevanja enotnosti in
bratstva je bilo izraženo v vseh šte-
vilnih podvigih, ki so bili izvedeni z
množično mobilizacijo. Za pomoč Al-
baniji je bilo zbranega 1,300.000 din,
za socialni fond 456.000 din.
Člani Osvobodilne fronte in člani
množičnih organizacij sprejemajo kar
naprej delovne obveze, ki bodo v pre-
sežni večini v korist gradnje zadruž-
nih domov. Doslej je bilo zbranih
165.407 ur obvez v vrednosti 1,984.884
dinarjev, od česar je doslej od pre-
jetih poročil izvršenega dela za
694.716 din. Dejanski uspeh je prav
gotovo večji, vendar je situacija tak-
šna, da je treba včasih skoraj s silo
dobivati poročila o izvršenih delih,
ki jih ponekod vse preveč ljubo-
sumno čuvajo za sebe. Vsega skupaj
je torej po podatkih, ki so na raz-
polago, bilo napravljenega dela v
2,493.893 urah in vrednosti 25,394.716
din. Vsekakor uspeh na katerega je
Osvobodilna fronta lahko upraviče-
no ponosna.
Tovariši in tovarišice!
Naše gospodarstvo postavlja pred
nas res velike naloge, ki bodo ures-
ničene le tedaj, če bosta v Osvobo-
dilni fronti povezana najtesneje tako
delavec in kmet in delovni inteligent
Da pa bomo v tej tesni povezavi
vseh zdravih elementov naše družbe
sposobni vse naloge udarno in hitro
reševati, bo potrebno organizacijo OF
v našem okraju še okrepiti, utrditi
jo in ustvariti najtesnejšo organiza-
cijo med Okrajnim odborom in med
odbori OF v tovarni in na vasi.
Za organizacijsko utrditev Fronte
v okraju bo predvsem nujno potreb-
no pristopiti k poživitvi slabih orga-
nizacij na vasi in okrepitvi politične
samozavesti članstva. Taka utrditev
bo dala pogoje za vsestranski razvoj
Osvobodilne fronte v okraju.
Vprašanje evidence in statistike bo
treba obravnavati resneje. Popraviti
in korigirati bo treba nepravilen od-
nos, ki ga imajo mnogi odbori do te-
ga vprašanja. Urediti bo treba član-
sko kartoteko v postavljenem roku.
Odbori, ki so zaradi odhoda funk-
cionarjev oslabljeni tako, da vrši v
mnogih primerih delo le še sekretar
ali predsednik ali pa po največ trije
člani   odbora,   bo   treba   okrepiti.
Funkcionarje, ki s svojim delom v
odboru ustvarjajo malodušje s pasi-
vizacijo dela, pa takoj nadomestiti.
Vse množične organizacije bo treba
tesneje navezati na OF in najti obli-
ke dela, da bodo rezultati boljši. Po-
sebno v mladinski in fizkulturni or-
ganizaciji pristopiti k pridobivanju
in vzgoji kadra.
Določiti list, ki bo vršil službo
stalnega informatorja po vseh orga-
nizacijskih vprašanjih, ki so potreb-
na za nenehno utrjevanje Fronte in
njenih organizacij.
Organizacijska utrditev, poglobi-
tev politične vzgoje in pripravljenost
reševati gospodarska vprašanja hitro
in udarno bo treba vskladiti z grad-
njo zadružnih domov na vasi.
Tovariši in tovarišice!
Gospodarska ofenziva, ki jo vrši-
mo, rekonstrukcija kmetijstva in na
drugi strani porast industrializacije
in začetki največjega razvoja elektri-
fikacije postavljajo naloge, na katere
je treba biti pripravljen vedno in
povsod. Poznavanje političnih in go-
spodarskih problemov in pripravlje-
nost zavestnega in discipliniranega
vključevanja v delo, to je najboljša
priprava za II. kongres Osvobodilne
fronte.
Po obeh govorih se je razvila ži-
vahna diskusija, ki je še nakazala
nekaj problemov pri delu organiza-
cije. Po govorih in diskusiji pa je
plenum sprejel več sklepov, katerih
izvedba bo še bolj utrdila moč Osvo-
bodilne fronte v okraju.
ObČHf zbor ^
sind. podtuznice Gozdnega gospodarstva Celje
23. aprila je imela sindikalna po-i
družnica pri Gozdnem gospodarstvu
v Celju svoj letni občni zbor. Orga-i
nizacijsko tehnično je bil ta občni;
zbor prav dobro pripravljen, vendarj
se člani dosedanjega odbora niso za-
vedali velikih nalog, ki jih izvršuj^
gozdarstvo v prvi petletki, niso sd
zavedali, da je sindikalna organiza-;
cija ena od masovnih organizacij OF,1
zato tudi niso posvečali dovolj pažH
nje vzgoji članov sindikata. Izkazali
pa se je tudi, da se nekateri člani'
odbora sindikalne podružnice nisoi
niti zanimali za svoje naloge in na«
ravno niso mogli prenašati na član-*
stvo pravilnega pojmovanja nalog^
sindikatov v novi Jugoslaviji. \
Da občni zbor ni bil ideološko pri-;
pravljen, nam je pokazalo podajanje
poročil. Iz tajniškega poročila se
sploh ni dalo ugotoviti kakšno je or-
ganizacijsko stanje sindikalne po-i
družnice, kar bi moralo vsekakor biti-
v tem poročilu razvidno. Iz njega se
je razvidelo samo, da se je dosedanji;
odbor v času od svoje izvolitve d6
občnega zbora, to je v štirih mese-
cih, sestal vsega samo štirikrat. Iz
ostalega poročila ni bilo razvidnega;
ničesar. Ob zaključku tajniškega po-
ročila pa se je itajnik podružnice;
opravičeval, da je delo otežkočenoj
ker je velika večina članstva močno*
zaposlena na terenu. Že to opravi-
čilo kaže nezrelost in nepravilno poj-,
movanje sindikalnega dela, oziromai
nepojmovanje sklepov IV., V. in VIJ
plenuma COESJ. Tako ta odbor ni
prišel na 'to, da se lahko dela tudi pa
sindikalnih grupah, kar je za to po-i
družnico edino mogoče. Iz ostalih po-;
ročil se da sklepati, da se odbor sploh
ni sestal pred občnim zborom, da bi
se pomenil o uspehih svojega dela.
Odbor se ni zavedal, da je občni zbor
polaganje obračuna članstvu o delu
za čas poslovanja tega odbora.
Po podanih poročilih se nikakor ni
mogla razviti debata. Šele po refe-
ratu zastopnika KSS, tov. Svetličiča,
ki je pokazal na grobe napake, je po-
seglo par tovarišev in tovarišic v de-
bato.
Kot je že uvodoma omenjeno, je
bil organizacijsko tehnično občni zbor
prav dobro pripravljen, zato je po-
tekalo izbiranje kandidatov za novi
odbor prav dobro. Prisotni tovariši in
tovarišice so predlagali v odbor naj-
boljše tovariše in tovarišice, ki naj v
novi poslovni dobi izvrše naloge sin-
dikata z zavestjo, da je danes dobra
sindikalna organizacija največja opo-
ra podjetju pri izvrševanju njegovih
nalog pri [izvajanju Titove petletke.
Po končnih volitvah, ki so potekle
prav dobro in na podlagi ugotovitev
iz diskusije si je članstvo zadalo sle-
deče sklepe:
1. Delo v sindikalni podružnici se
reorganizira in se prenese težišče de-
la v sindikatu na sindikalne grupe;
2. Zvišali bodo povprečno članari-
no OF;
3. Izvedli bodo in okrepili bodo or-
ganizacijo LMS;
4. 50% vseh članov bo naročenih
na Delavsko enotnost;
5. Uvedli se bodo redni tedenski
študijski sestanki;
7. Po prvem maju bo celotno član-
stvo sodelovalo pri prostovoljnem de-
lu za gradnjo zadružnih domov.
Po sprejetju sklepov so pHsotiji
prešli na volitve delavskega inšpek-
torja.
Po končanih volitvah je prisotne
pozdravil v imenu podjetja sekretar
podjetij tov. Bore Ivan, ki je povda-
ril kako velike važnosti je za podjet-
je dobra sindikalna podružnica in je
želel novoizvoljenemu odboru obilo
uspehov pri skupnem delu za uspeš-
no izvedbo planskih nalog, ki nam jih
nalaga dolžnost do domovine.
AB
Najboljša aktivistka AFŽ
Tovarišica Rupreht Marija je pre-
prosta delavska žena, vdova. Vse živ-
ljenje se je trudila za svoj obstoj.
Takoj po osvoboditvi se je z vso pre-
danostjo lotila političnega dela z že-
nami na Dolgem polju, dela z žena-
mi, ki zahteva veliko požrtvovalnosti.
Sekretarka AFŽ na Dolgem polju je
postala leta 1947. Pri najrazličnejših
kampanjah dosegala najlepše re-
zultate. S prepričevalnim delom svo-
jih odbornic in aktivistk je uspela
zajeti žene v širino, ker se zaveda, da
organizacija predstavlja množice že-
na, ne pa samo peščico.
Ko je naša produkcjia klicala nove
delovne moči, se je tovarišica Ru-
prehtova, dosedaj gospodinja, takoj
odzvala in se vključila v delo v tovar-
ni hlačevine. Vkljub temu pa ni za-
nemarila svojih političnih dolžnosti,
ampak jih z vso doslednostjo vrši
Se nadalje.
Takšne žene, ker ni to edinstven
primer, so garancija, da imamo do-
volj delovnih rok, ki ne odstopajo
nikdar od svojega cilja, ampak gredo
smelo preko vseh lež£v v prvih vrstah
borcev za izgradnjo socializma.
PM   .
Obvestilo
vsem zavarovancem, renfnihom, vpoltoienccm, njih svojcem,
delodalalcem in sindikalnim podrninicom!
Upravni del Ekspoziture DZSZ v
Celju se s 1. majem 1948 preseli z
vsemi administrativnimi pisarnami
začasno v pritličje desnega trakta
nove stavbe »Doma ljudskega zdrav-
ja« v Gregorčičevi ulici nasproti
Zdravstvenega doma (poseben vhod).
Razdelitev upravnih pisarn je raz-
vidna na oglasni deski pri vhodu.
Telefonske številke so:
I. za administrativni del DZSZ —
Gregorčičeva ulica:
a) prijave, informacije, članstvo,
osebni listi, dajatve, nezgode, pokoj-
nine, namestnik šefa ekspoziture,
vložišče, dežurna služba, telefon 53.
b) obračunski referat, mezdne li-
ste, blagajna, ekonomat, tajništvo,
šef ekspoziture, telefon štev. 300.
II. Zdravstveno vodstvo:
Zdravnik-starešina, zdravniki,
zdravniška administracija, ambulan-
te, zdravniške sestre, fizikalna tera-
pija, informacija glede zdravnikov,
telefon štev. 301.
Zdravstveni oddelek ostane v Vod-
nikovi ulici 1, pritličje levo.
Uradne ure administracije so od
7,30—14,30; sprejem strank od 8—12.
Dežurna služba za administracijo
do 19, ob nedeljah in praznikih od
9—11.
Blagajna posluje od 8—12.
Zdravniška služba:
za splošno prakso od 7—18 po raz-
poredu,
zdravniki-specialisti po razporedu,
ki je objavljen in razviden na oglas-
ni deski.
Zdravniške obiske na domu vršijo
v nujnih in potrebnih slučajih zdrav-
niki splošne prakse:
Dr. Cerin Josip, Celje, Cankarjeva
ulica 9; dr. Fišer Jože, Celje, KržiS-
nikova ulica 2; dr. Bitenc iMaks, Ce-
lje, Ljubljanska cesta 8; dr, Polenšek
Marjan, Celje, Cankarjeva ulica 9;
prim. dr. Raišp Ivan, Celje, Staneto-
va ulica 20. Zadnja dva po dogovoru
zaradi njihovega zdravstvenega sta-
nja.
Obiski na domu naj se ne naročajo
po telefonu.
Svojec bolnika naj prinese bolni-
ški list, kjer je točno označen naslov
pacienta, naj po možnosti opiše
zdravniku glavne znake bolezni. Za-
radi prezaposelnosti zdravnikov pa je
utemeljeno, da se kliče zdravnika na
dom, posebno v nočnem času, le če
je res nujno potrebno.
Zdravniki-specialisti ne vršijo obl^
skov na domu.
Prosimo sindikalne podružnice,
KSS, KLO, OLO, MLO ter vse
množične organizacije, da na svojih
masovnih sestank.h seznanijo s pre-
njim vse upravičence in njihove
svojce.
Drž. zavod za socialno zavarovanje
Ekspozitura — Celje
Občni zbor
Zveze uslužbencev zdravsUenih in socialnih ustanov,
podružnice II/. (Zdravstveni dom)
Vršil se je v nedeljo 18. aprila 1948
s pričetkom ob 9. uri in z 85 % ude-
ležbo članov.
Po poročilih, ki so jih podali zadol-
ženi funkcionarji, je bilo razvidno, da
se je podružnica s primerjavo občnega
zbora prejšnjega leta precej razgi-
bala, pokazala precejšen elan in polet
naprej. To je podružnica, ki je bila
prej vedno med najslabšimi.
Sicer so resnično delali samo ne-
kateri funkcionarji, nekaj med njimi
pa jih je še spalo, a upati je in kar
bo tudi prav gotovo, da bo dosedanje
agilno članstvo pritegnilo še ostale v
tek neumornega dela na sindikalnem
polju, v borbo za izvedbo petletnega
plana.
Ves potek občnega zbora z volitva-
mi vred je potekal tako lepo domače
brez vsakih zapletljajev.
Izvolili smo si tovariše, katere smo
si že ves čas želeli na vodilna mesta.
Izvoljeni člani so res zavedni, ki bodo
delali s pravo zavestjo in elanom na
sindikalnem polju. Tu se vidi kakšno
zaupanje so si pridobili med ostalim
članstvom v delu tekom leta.
KF
Živeli Enotni sindikati —
šola socializma delovnih ljudi naše dežele!
stran 8
CELJSKI TEDNIK
Leto I. — Stev. 9
KULTURA IN PROSVETA
„Težka ura*' v Ljudskem gledališču
Za obletnico ustanovitve Osvobo-
dilne fronte je naša gledališka dru-
žina vprizorila znano Borovo igro
»Težka ura«. Igra je nadvse primer-
na za tak praznik in ni čudno, če so
v teh dneh premnogi posegli po njej
v spomin na konec naše pasivne
zgodovine in vdane odpornosti ter
aačetek aktivnega odločanja o lastni
usodi, začetek aktivnega izživljanja
vseh sil našega naroda, tudi dušev-
nih in kulturnih.« (J. Vidmar).
Delo je pred Raztrganci prvi večji
znani dramski komad Mateja Bora
in menda edmo te vrste v naši lite-
raturi. Na prvi pogled lahko vpri-
zorljivo s svojo jasno grajenostjo, z
ostro začrtanimi tipi in s svojo idejo
je vendarle trd oreh za vse igralce,
ki morajo predstavljati izsek člove-
ške družbe v meščanskem okolju
Ljubljane 1. 1942 (izvzeti so gesta-
po vski izvržki, ki jih res ni težko po-
staviti). Kajti Bor vendarle noče
ostati pri tipizaciji in na površini,
njegove osebe zahtevajo od igralcev
poglobljeno »psihološko« igro, res-
nično igranje in ne deklamacijo. Ce
te igre ni, bi nekaieri prizor ostal
brez pravega odrskega učinka, kar je
zaradi slavnostne ure dvakrat težko.
Igra je bila na hitro roko postav-
ljena, kar po eni strani znova potr-
juje zmogljivost domačega amater-
skega 'ansambla, po drugi pa vede do
občutnih neskladnosti med daleko-
sežno vsebino in močjo igranja, Gro-
belnikov zdravnik je bil sicer pri-
merno izdelan, vendar ni izžareval
tistega notranjega nemira poštenega
intelektualca, ki se sicer še ni dvignil
v meglene stene svojih miselnih kon-
strukcij, marveč še vedno stoji z eno
nogo vsaj na tej prašni zemlji, na ka-
teri bo konec koncev vendarle začel
živeti človeka vredno življenje. Gom-
bačev profesor je bil mestoma res do
kraja tisto, kar je, namreč pok veka,
ki ji je lahko vsaka bedarija svetov-
ni nazor. Možno pa bi bilo s Sašo
oblikovati še jasneje tisti del buržo-
azne inteligence, ki še ni porušila so-
cioloških in psiholoških temeljev sta-
rega sveta v samem sebi. Profesor
Saša je inteligent v klavrnem polo-
žaju med kladivom kapitala in na-
kovalom proletariata. V njegovih, za
marsikakega tako vabljivih čisto
»duhovnih stremljenj« resnične os-
trine družbene stvarnosti otope; iz
socialnega pacifizma pa ni v^i da-
leč do izdajstva. Gombač je sicer po-
kazal s svojo igro bednost takega in-
teligenta, ni pa z zadostnimi poudar-
ki nakazal njegove usodne perspekti-
ve. Matjaž, nosilec ideje, je na po-
gled lahka vloga, a zahteva brez dvo-
ma igralca z večjo odrsko izkušnjo,
kakor jo ima Zagoričnik. Zagoričnik
je sicer ena izmed pomembnejših
pridobitev v gledališki družini, ven-
dar bi bilo napak, iče bi prehiteval
razvoj. Od deklamacije do interpre-
tacije je precej dolga pot. Je pa tudi
v tej vlogi pokazal svoje kvalitete, ki
smo jih opazili pri drugih njegovih
nastopih.
Ostale vloge so odigrali Vrečkova,
Rozman in Zorko zadovoljivo.
Predstava je bila slavnostnega zna^
čaja in je kljub razumljivim pomanj-
kljivostim naredila nesporno močan
vtis. T. O.
Braslovški pionirji so proslavili
27. april
S himno »Hej Slovani« so otvorili
proslavo. Lepo z napisi, slikami in
zastavicami okrašen razred je bil poln
pionirjev, mladine in tudi odraslih.
Tov. Rajnerjeva je govorila o po-
menu 27. aprila in nam v obliki krat-
kega referata prikazala gnilobo sta-
re Jugoslavije, leta borbe za svobo-
do in požrtvovalno delo Ju^slovan-
skih narodov v petletki. Na koncu
referata pa je še enkrat opomnila
pionirje na njihovo prvo nalogo v
petletki — učenje!
Zatem so sledile skrbno priprav-
ljene recitacije Braslovških pionir-
jev. Dobro so se postavili: Milher
Jožica, Soline in Radišek.
Kar pa je posebno zbudilo pozor-
nost na proslavi je bil »pionirski
j pevski zbor« pod vodstvom tov. Ma-
re Puncerjeve. Zapel nam je vrsto
partizanskih in narodnih pesmi, ka-
tere so udeleženci proslave z navdu-
šenimi obrazi in ploskanjem odobra-
vali. Pesem »o pomladi« je moral
zbor zaradi nepretrganega ploskanja
ponoviti. Za zaključek so skupno za-
peli pionirsko himno.
Po končani proslavi po so si pio-
nirske desetine napovedale tekmova-
nje v nabiranju zdravilnih zelišč in
uničevanju majskih hroš'čev. Naj-
boljši pionirji pa so dobili brezplač-
no podarjen pionirski časopis.
Tudi 1. in 9. maja bodo Braslovški
pionirji in mladina nađiopili s števil-
nimi točkami, ki jih pridno študirajo
pod vodstvom učiteljstva. RB
V Tovarni emajlirane posode so
proslavili 27, april s podelitvijo
prehodnih zastavic in nagrad
stroji počivajo — praznik je. V od-
delku za konzervne doze se je zbralo
lepo š.evilo delavcev in nameščen-
cev, ki pazljivo slede govor tovariša
Gombača Branka, ki na kratko po-
daja zgodovino Osvobodilne fronte,
delo Osvobodilne fronte med prvim
in drugim kongresom, ter mednarod-
ni položaj v času, ko se vrši II. kon-
gres OF v Ljubljani. Zraven govor-
niškega odra postavljene prehodne
zastavice čakajo novega lastnika. Kje
bo stala zastaivica? V pocinkovalnici
ali varilnici, emajlirnici ali surovin-
skem oddelku? Katera grupa se bo po-
stavila z njo? Isto vprašanje muči
mladinske brigade. Katera brigada
in v katerem odelku bo stala zasta-
vica, simbol dela in časti?
Na vsa ta vprašanja odgovori tov.
Zgomba Ferdo, predsednik sindikal-
ne podružnice.
Prehodni prapor ostane še nada-
lje v posesii pocinkovalnice, ki je v
mesecu marcu najvišje presegla plan,
in sicer za 55%, kar je za 4% več
kot v februarju.
Prehodno zastavico najboljšega od-
delka, ki jo ima v posesti emajlir-
nica, dobi surovinski oddelek, ki je
presegel plan za 21%. Emajlirnica
je plan presegla za 20 %. V težki bor-
bi za plan je torej zmagal surovinski
oddelek za 1%.
Prehodno zastavico grupe, ki jo
ima v posesti grupa v radiatorskem
oddelku, dobi grupa v oddelku za ko-
palne kadi, ki je presegla plan za
49 %, medtem ko v radiatorskem od-
delku samo za 29 %. Prehodno za-
stavico mladinskih delovnih brigad,
obdrži brigada Toneta Kdsa, ki je
presegla normo za 46%. Druga naj-
boljša brigada Slavka Rabuza, pa je
presegla normo za 44%. S ploska-
njem je delovni kolektiv oddal pri-
znanje nositeljem prehodnih zastavic,
priznanje za njihovo častno izpol-
njeno delo. Nato je tov. ravnatelj
Vidmajer Lojze skupno s predsed-
nikom sindikalne podružnice razdelil
denarne nagrade najboljšim delav-
cem in nameščencem. Ne vem, kako
bi se držal prejšnji lastnik tovarne,
Ves'ien, če bi videl prizor ko tova-
riš ravnatelj deli nagrade, stiska ro-
ke delavcem in se zahvaljuje za nji-
hov trud. Delavec danes ni več le
številka, le izkoriščanja vredna sila,
stroj kaiterega naloga je samo delati,
'čim več delati, vse drugo pa mu je
prepovedano. Delavec je danes člo-
vek — človek, ki se zaveda kaj dela
in za koga dela in tega stari gospo-
darji niso dopusiili.
Po razdelitvi nagrad je folklorna
skupina tovarne odplesala češko-be-
sedo, najkar j,e sledila enodejanka
»Snubač«.
Ob zvokih tovarniške godbe na pi-
hala so se delavci in nameščenci
razšli, da se 'čez nekaj časa zopet
zberejo na istem prostoru s še več-
jimi uspehi. —di—
Kulturni delavci
v fronti dela za izvedbo petletnega plana
Tine Orel
Tovariš Tine Orel, profesor in rav-
naiielj II. gimnazije, spada med tiste
naše prosvetne delavce, ki ga more-
mo ob prazniku dela postaviti kot
vzor takega šolnika in prosvetnega
delavca, ki naše mladine in našega
ljudstva ne uči samo branja, pisanja
in izvajanja ekonomske kampanje,
pa še tega in onega, kar bi bilo zelo
lepo, temveč več — ki ga u'či in
vzgaja v najširšem pomenu te bese-
de. Vemo, da na področju kulture in
prosvete ni mogoče zmagarti v tako
hitrem času, kakor je mogo'če zma-
gati n. pr. v vojni; kakor pravi Le-
nin »tu že sama narava stvari za-
hteva mnogo daljši rok in 'iemu dalj-
šemu roku se je treba prilagoditi v
tem, da preračunamo svoje delo, dai
pokažemo največjo vztrajnost, žila-
vost in sistematičnosi«. V polnem
razumevanju za potrebe pravkar opi-
sanega kova prosvetnega delavca ne
srečujemo tov. Tineta Orla samo po
šolah, odpravljajolega žalostno de-
diščino okupatorjevega »kuliurnega«
dela med mladino in po tečajih pri
širjenju obzorj.a in teoretičnega zna-
nja strokovnih kadrov, potrebnih za
izpolnitev našega gospodarskega na-
črta, temelja naše vsesiranske ne-
odvisnosti, našega napredka in kul-
turnega življenja, marveč ga vidi-
mo tudi v svojstvu predsednika MOZ
na 'čelu sindikata celjskih prosvetnih
delavcev, ki mu daje smer za njego-
vo vlogo, namen in pomen pri druž-
benem presnavljanju na prosvetnem
sekiorju našega življenja. Vidimo ga
na čelu podružnice Planinskega dru-
štva ter kot organizatorja in vodjo
te panoge fizkultuiTne vzgoje v naših
planinah, kjer si krepimo svoje telo
in duha za izgraditev naše države
in ohranitev njene neodvisnoSii; vi-
dimo ga na čelu Društva za sodelo-
vanje z bratsko SZ, s prvo med pro-
gresivnimi silami, preko katere bo
ustvarjen trajen in pravičen mir v
vseh delih sveta. Srečujemo ga kot
klenega govornika in odličnega pre-
davatelja na 'terenu, čitamo njegovo
besedo, besedo kulturnega kritika in
svetovalca posameznikom in skupi-
nam.
Kakor stoji on ob vsem svojem de-
lovnem naporu vedrega čela, z jasno
perspektivo in velikim optimizmom
pred svojo družbeno funkcijo, tako
more ob takem prosve^inem delavcu
ostati neomajna naša vera v naše
lastne sile za zgraditev socializma.
Gustav Grobelnik
profesor na Ekonomskem tehnikumu.
Kdo od rednih obiskovalcev celj-
skega Ljudskega gledališča ga ne
pozna?
Ze kot dija'ka v gimnaziji, ga je
gnal izreden oderski talent v teda-
nje »Dramatsko društvo«. Od tedaj
je njegovo življenje tesno povezano
z gledališkim udejstvovanjem, kate-
remu je ostal zvest do danes. Pretek-
lost našega Ljudskega gledališča je
povezana z njegovim imenom in de-
lovanjem. Ne samo, da je nosilec
težkih lin odgovornih karakternih
vlog, ob katerih se je s pridnostjo,
študijem in razumevanjem razvil v
našega najboljšega gledališkega ama-
terja, — nego s požrtvovalnosijo vodi
tudi tajniške posle Ljudskega gleda-
lišča.
Kot vzgojitelj — profesor na Eko-
nomskem tehnikumu ni pozabil de-
lovanja mladine izven šole. Razumel
je današnji čas, ki postavlja pred na-
še nove kadre važne naloge, zato se
je poleg ostalega napornega dela po-
svetil tudi izven šolskega delova-
nju svojih gojencev. Uspele proslave
in javni nastopi gojencev Ekonom-
skega tehnikuma so njegovo delo.
K organizaciji poteka Kulturnega
tedna je poklonil velik del svojega
javnega udejstvovanja in želeti je,
da bi njegov vzor našel med njego-
vimi sovrstniki mnogo sodelavcev.
Zlatko Daniša
knjižničar Ljudske knjižnice Ivana Cankarja
Odks'r je prevzel posle in vodstvo
Ljudske knjižnice na Tomšičevem
trgu tov. Denisa Zlatko, se je lice
knjižnice znatno izpremenilo. Takoj
pri vstopu vzbude pozornost lepo
urejeni diagrami, s katerimi je opre-,
mil čitalnico, da je vsakemu možen
pogled v razvoj knjižnice. Diagrami
prikazujejo kcko iz meseca v mesec
narašča število knjig in kako se dvi-
ga število bralcev, kar je brezdvoma
predvsem njegova zasluga.
Kljub temu, da ni pridobival zna-
nja v srednjih šolah, si je s svojo
pridnostjo in vztrajno voljo pridobil
širok pogled v književnosi. Prav za-
radi tega je dober svetovalec bral-
cem, ki se ne vedo odločiti kakšno
čtivo naj si izbero. S tem opravlja
najvažnejšo nalogo današnjega knjiž-
ničarja.
Kot član Ljudsko prosvetnega sve-
ta vodi ob svojem delu pregled nad
vsemi ostalimi knjižnicami po sindi-
kalnih podružnicah in terenu, kaierih
število je že narastlo na 20.
V prostem času se ukvarja s sli-
karstvom in kaže zato izrazit talent.
Portreti naših voditeljev, ki krase
razne proslave, so njegovo delo.
Iz vsega njegovega dela je čutiti,
da ga spremlja cilj, ki naj bi sprem-
ljal vsakega državljana naše domovi-
ne, — vse svoje zmožnosti in znanje
posvetiti skupnosti!
Slovenshi ieni ob
prazniku
„Delovnega liudstva'*
Tudi me se borimo za petletni plan:
Možem smo v oporo, sinovom v \
pobudo
in hčerkam v bodrilo —
da se izpolnilo
bo Titovo geslo,
da krepko nas veslo
bo končno prignalo v svetli pristan...
Mi Dom si gradimo
na ruševinah,
dom svetal, proSiran!
Da sonce nam sije
po naših dolinah,
in nas pozdravlja
po krasnih planinah
naš svobodni dan!
Pesem na delo
nas spremlja veselo
pri gradnji kulturnih,
zadružnih domov.
V tovarne in rudnike
polja in ceste
ženine roke
svoj delež so vnesle.
Pozabile nismo ne talcev nesrečnih,
ne partizanskih številnih grobov ...
Mladinke, mladinci
so hčere — sinovi,
njih pesem in delo
je staršev ponos.
Vse misli so, žene,
vsak dan posvečene
ljubezni in negi—otrok nebogljenih,
ljubezni in vzgoji — sirot osamljenih.
In tako leči
slovenska žena:
globoke rane
v vojni zadane;
In tako dviga
slovenska žena:
Kvišku spet srca,
v prah poteptana...
Za praznik današnji ,  ;
naš narod slovesno
zastavo dviga — strnjenih rc^,
in žena slovenska — na borbo poziva
in svetlo resnico — v delu odkriva,
da Titova gesla — v življenje bo
vnesla
da zarod nje mladi
brez okov — je človek nov!
ki v delu in Pravu — milijonov bo
stal
kot steber granitni —
nikdar ne bo pall
To delovna žena
slovesno izjavlja
in himna milijonov
nje voljo krepi,
ker v žrtvi človeštva —
za Pravo socialno
je tudi mnogo slovenske krvi...
(In) prapor milijonov — delovnih
ljudi,
slovenski ženi — vir je mcfzi\
KT. — Rov.
'    Mladinska konierenca
celjskih srednjih šol
Pred dobrimi štirinajstimi dnevi se
je vršila v Domu ljudske prosvete
konierenca delegatov celjskih sred-
nj-h šol. Zastopani so bili delegati I.
in II. gimnazije. Ekonomskega tehni-
kuma, Obrtne nadaljevalne šole, Vrt-
narske in Industrijske kovinarske šo-
le. Konferenco je otvoril član okraj-
nega sekretariata LMS in predal be-
sedo tov. prof. Orlu, ki je v referatu
o ideološki izgradnji in vzgoji članov
Ljudske mladine nakazal glavne
smernice političnega dela in je skušal
analizirati stanje učnega u.speha.
Ugotovil je, da poldrug tisoč celjskih
srednješolcev ne izpolnjuje svoje
osnovno dolžnosti, to se pravi, da
ima 1500 celjskih dijakov slabe oce-
ne. Povdaril je, da je krivdo za ta
neuspeh iskati samo v slabi politični
vzgoji, v malomarnem odnosu do na-
log mladinske organizacije. Po refe-
ratu tov. Orla je sledila podelitev
prehodno zastavice najboljšemu ak-
tivu LMS celjskih srednjih šol. Zasta-
vico je sprejel Aktiv LMS I. gimna-
zije, ki je v času od mladinske kon-
ference dne 25. januarja 1948 do kon-
ference sedaj pokazal največje "^Pe-
he. V imenu aktiva je sprejel zasta-
vico član sekreiariata LMS I. gim-^
nazije tov. Mušič, ki je obljubil, dd
bodo dijaki L gimnazije, skušali obj
držati prehodno zastavico do konca
šolskega leta. Na koncu so bile po-
delene pohvale in značke LMS naj-
boljšim mladincem in mladinkam,
celiskihsrednjih šol. mv
Kl adi var : Železničar
in fizRultura
Preteklo nedeljo so bili številni
gledalci, ki so se zbrali na Glazi.i,
da si ogledajo nogometno tekmo za
prvenstvo Slovenije, priča dogodkov,
ki v nobenem oziru ne zaslužijo, da
jih uvrstimo pod naziv fizkultura.
Ze v za:e'.ku igre smo bili priča
izpadov igralcev Železničarja proti
igralcem Kladivarja in obratno, ki
so se ponavljali v večji ali manjši
meri vse do kraja igre. Sovražno na-
strojen.e ene postave do druge, ki
smo jo mogli opaž ti tudi v preteklo-
sti, smrdi po stari klubaški mentali-
teti, ki so jo gojili in ki jo še danes
skušajo gojiti nekateri lokalpatrio-
tični navijači in njihovi »ljubljenci«
na zelenem pol'u, ki pa so še zelo
daleč od objektivnega presojanja in
od fizkulture. Zgodilo se je celo, da
se je neki reditelj »Kladivarja« spo-
zabil tako dalei:, da je, namesto, da
bi napravil red na igrišču, sunil z no-
go igralca »Železničarja« in zbežal
z igrišča. In ta izpad je celo nekate-
rim uga.al. Vdor nekaterih funkcio-
narjev FD Kladivarja, podkrepljen z
navijači in brezprizorniki na zeleno
polje, je zmedo še povečal. Mržnja
do sodnika, ki je slabo vodil igro, se
jo stopnjevala do dejanskega napada
nan;. Po tekmi je ponovno prišlo do
običajnih demonstracij pred garde-
robami.
Ni slučaj, da se takšni in slični in-
cidenti dogajajo bas pri nogometu
kot eni izmed panog fizkul.ure in ki
spominjajo bolj na rimski amfitea-
ter kot na družbeni šport 20. stolet-
ja, ki mora vsebovati plemenitost,
tovarištvo, zdravo tekmovanje in ob-
jektivnost. Ni slučaj, da je od vseh
venskimi moštvi, ali ga bo prehitel
nevarni Železničar. V tej borbi za
dragocene točke se je tekma konča-
la drugače, nego smo pričakovali.
Kladivar je nastopil zaradi Dobraj-
čevega suspenza v oslabljeni postavi
in tako se napad ni mogel uveljavi-
ti. Moštvo je poleg tega precej od-
povedalo ter dalo slabo igro, kar je
imelo za posledico izgubo obeh točk
ter se je samo zaradi boljše goldife-
rence obdržalo na drugem mestu. Ce-
loten potek igre je kvaril pristran-
ski sodnik Gvardjančič iz Ljubljane,
ki ni obdržal igro v svojih rokah ter
dopuščal ostre prekrške nekaterih
igralcev. Priznal je prvi gol za goste,
ki je padel iz ofsaida, čeprav ga je
stranski sodnik opomnil na to. Prav
tako je dosodil enajstmetrovko proti
Kladivarju, ko je v gneči pred celj-
skim golom udaril Železničarjev igra-
lec z roko po žogi ter se pozneje vr-
gel na tla ter simuliral faul, na čem
se je dal sodnik zavesti ter prisodil
enajstmetrovko.
Že prve minute poteka igre so po-
kazalo, da gostje igrajo na zmago.
Vprizorili so par nevarnih napadov
ter uspeli iz ofsaida v 8. minuti za-
biti vodilni gol. V 11. minuti je Že-
lezničarjev igralec Muravs ostro na-
padel desnega branilca Kladivarja
Gombača, toda sodnik kljub prote-
stom publike imenovanega ni izklju-
čil. Publika je vdrla v igrišče in ne-
kaj minut je bila igra prekinjena.
Kasneje izključi Gvardjančič Murav-
sa iz igre, a igrišče zapusti drug ma-
riborski igralec, medtem ko je Mu-
ravs igral do konca tekme. Do konca
polčasa je igra enakopravna in no-
benemu se ne posreči izenačiti ozir.
zvišati rezultat. Že v tem delu igre
barve. Celjani igrajo bolje in ogro-
žajo nevarno nasprotnikova vra-taL
Ali sodnik v 29. min. prisodi enajst-
metrovko, katero pretvorijo gostje
v gol. S tem momentom so domačini
popustili ter je Železničar prevlado-
val do konca tekme na igrišču in je
v 39. minuti zabil zmagonosni goL
Tekma je bila vse drugo nego lepa.
Kladivar je igral zelo raztrgano. V
napadu se je trudil ter bil najboljši
Coh, ki brez sodelovanja Dobrajca ni
mogel pokazati svojih pravih zmož-
nosti. Belcer ni mnogo zaostajal.
Osiali trije so bili nekoliko slabši,
posebno Cocej je zelo popustil. Krilci
in obramba je zaostajala za svojimi
nasprotniki ter bila precej nes gurna.
Posebno Polutnik ni imel svojega
dneva.
Železničar je igral tehni'čno zelo
dobro, ali s svojo ostro igro ni nav-
dušil publike. Posebno slabo se ie iz-
kazalo mariborsko levo krilo. Svajg-
hofer v vratih je bil odličen ter ubra-
nil nekaj težkih Belcerjevih strelov.
Gostje so se pokazali tudi v tem
nedisciplinirani, da so nastopili v
drugem polčasu ponovno z 11 igral-
ci, kljub temu da je sodnik izljučil
v prvem polčasu enega njihovega
igralca. Šele na sodnikovo interven-
cijo je zapustil igrišče 11. igralec.
Sodnik je bil žal zopet jpoglavje
zase. Od FSZ je bil zas guran dober,
objektiven sodnik, med.em ko je tre-
ner Železničarja Gvardjančič iz
Ljubljane pokazal vse drugo, nego
dobre lastnosti nepristranskega sod-
nika. Zato so se odigrale med tekmo
in tudi po tekmi žalostne stvari, ki
mečejo sl&bo luč po krivdi teh na
našo novo fizkulturo.
Božo VidenSek
iLeto I. — Stev. 9
CELJKI TEDNIK
Stran 7
FIZKULTURA
Ustanovna skupščina Ljudske telovadne
zveze Jugoslavije
Po zaključku II. kongresa FISAJ-a j
se je vršila v Beogradu 18. aprila
ustanovna skupščina Ljudske telo-
vadne; zveze Jugoslavije. Skupščini
so prisostvovali delegati II. kongresa,
podpredsednik Prežidija Ljudske J
skupščine FLRJ dr. Josip Rus, mi-
nistei* zai kmetijstvo zvezne vlade Pe-
ter Štambolič in najvidnejši pred-
stavniki JA in množičnih organizacij.
Skupščino je vodil predsednik od-
bora za splošno telesno vzgojo pri
FISAJ-u dr. Ivo Pustišek. V obšir-
nem referatu je najprej nakazal po-
trebo po ustanovitvi telovadne zve-
ze. Sprovajati  vsestransko   telesno
vzgojo po naših društvih je šieti za
najvažnejšo nalogo v naši novi druž-
beni stvarnosti. Z izvajanjem pro-
grama nove telovadne zveze bo šele
omogočeno zajeti široke plasti de-
lavske in kmeike mladine v fizkul-
turni pokret. Dosedanje organizacij-
ske oblike niso bile prikladne za
sprovajanje vsestranske telesne vzgo-
je. V posameznih fizkul.urnih društ-
vih so bile naloge prevelike, da bi
laihko dovolj skrbela za razvoj vseh
športnih panog, prvenstveno za za-
četnike- pa za vsestransko ielesno vad-
bo v (rfcviru vadben.h ur. Marsikje je
bilo čutiti forsiranje začetnikov v
posamezne športe, kjer pa niso do-
segli vidnih rezulta.ov prav zaradi
pomamjkanja osnovnega znanja, ki
nam ga daje pravilno vodena vadbe-
na ura pri splošni telesni vzgoji. Re-
zultati dosedanjega triletnega dela
so nam pokazali, da smo premalo ce-
nili bogate tradicije v telovadbi iz
naše preteklosti, da smo preveč raz-
drobi j evali fizkulturo z ustanavlja-
njem fizkulturn h aktivov, kjer ni-
smo imeli strokovnega kadra, društva
pa so imela medtem prazne telovad-
nice. Neuspehi so izvirali prav tako
zaradi nenačrinega dela. po naših
društvih, zaradi birokratskega na':i-
na dela po pisarnah in sejah, zaradi
slabo vodenih vadbenih ur in zaradi
pomankanja vadišč, dvoran in re-
kvizitov.
Potrebo po ustanovitvi nove telo-
vadne zveze je terjal novi čas. Ne-
nehno nam je potrebno obnavljati
delovno moč, boriii se za plan, za
izgradnjo soc alizma in krepiti
obrambno moč naših narodov. V
urah splošne vadbe v novo osnova-
nih telovadnih društvih se bodo naj-
lažje izvajale in razvijale te sposob-
nosti. Nove organizacije so najpri-
kladnejša oblika za ideološko-politič-
no delo ter za vsestrani razvoj fizič-
nih in moralnih lastnosti vsakega po-
edinca. Pri skupni vadbi v novih 'te-
lovadnih društvih bo dovolj časa za
prijetno razvedrilo in radost. Tam-
kaj se bodo seznanjali in zbliževali
vsi sloji delovnega ljudstva, razvijali
borbenost, samodisciplino, čut tova-
rištva za kolekiiv, za enakopravnost,
za demokratična razumevanja —
skratka razvijali vse tiste lastnosti,
ki so svojstvene socialističnemu člo-
veku. Nova organizacija bo vzgajala
svoje članstvo po načelih Ljudske
fronte, v ljubezni do domovine in
Jugoslovanske armade.
Delovni program telovadne orga-
nizacije se bo izvajal prvenstveno na
rednih vadbenih urah, katere je šteti
za osnovne življenjske celice nove
organizacije. Poleg vsesiranske te-
lesne vadbe so v programu vnesena
razna športna tekmovanja, športne
igre, vseljudski mnogoboji, tekmova-
nje za fizkulturni znak, množične
fizkulturne prireditve, zleti in crossi
'ter orodna telovadba.
Nova telovadna organizacija je
krepka organizacija tudi po svojih
organizacijskih oblikah, saj ima svo-
je posebne znake: zastavo, znak, te-
lovadni in slavnostni kroj ter po-
zdrav.
Ko prehajamo k ustanavljanju no-
vih ljudskih telovadnih drušiev, ki
jih bodo vodile uprave z načelni-
štvom, moramo izkoristiti vsa dose-
danja izkustva v našem delu, pri-
tegniti v svoje vrste nov vodstveni
kader iz mladinskih vrst, iz vrst de-
mobiliziranih borcev in vseh tistih
strokovnjakov, ki doslej še niso bili
vključeni v naše delo.
V vodsivu ljudske telovadne zveze
Jugoslavije so predsednik minister
za kmetijstvo Zvezne vlade Peter
Štambolič, podpredsednik Josip Gazi,
Ratomir Komadina in Miroslav Kre-
ačič, sekretar Neda Krmpotič, na-
čelnik dr. Ivko Pustišek in načelnica
Milica Šepa.
fizkulturnih panog »Kladivarja«, ki
so pokazale mnogo velikih uspehov
pri svojem delovanju ravno nogomet
na najslabšem glasu, po drugi strani
pa se o njem tako mnogo govori, kot
da bi bila to najvažnejša panoga fiz-
kulture, dejansko pa je po svoji mno-
žičnosti in moralni kvaliteti na zad-
njem mestu.
Ne bi bilo prav, če bi kritizirali
vse vprek. Med igralci jih je prav
gotovo dosti, ki imajo vrline fizkul-
turnika, vendar je njihov trud, da bi
nogomet postavili na zdrave noge^
zaman, ker ne najdejo opore pri od-
govornemu vodstvu. Po drugi strani
pa niti fizkulturno niti politično vod-
stvo ne bo moglo dovoliti, da bi osta-
le fizkulturne panoge, ki so bolj važ-
ne, trpele na račun nogometa. In
prav v vseh ozirih. Nogometna tek-
ma preteklo nedeljo pa nam je poka-
zala, da je treba z uspešno operacijo
izkoreniniti vse nezdrave pojave ia
v bodoče preprečiti tako nešportno
predvajanje.
Novi prvak Slovenije v Celju
v nedeljo 2. maja ob 16 gostuje
v Celju moštvo ljubljanske Garnizi-
je, najmočnejši predstavnik in prvak
slovenskega nogometnega tekmova-
nja. Moštvo Garnizije dosedaj še ni
izgubilo nobene točke in je siguren
prvak Slovenije. Kladivar mora po
nedeljskem, neuspehu uredi.i svoje vr-
ste, da bo dostojno zastopal naše me-
sto. Potrebno je, da fantje napno vse
sile, da popravijo položaj in da si
priborijo drugo mesto. Ker se sre-
čata dve moštvi, ki sta trenutno naj-
močnejša predstavnika slovenske li-
go, bo tekma gotovo zanimiva in nu-
dila lep nogomet,
V predtekmi bosta pomerila svoje
moči FD Hrastnik, reflektant za pr-
vo mesto v I. razredu in pa prvo mo-
štvo SFD Kladivarja. Začetek bo ob
14,15. Obe tekmi se igrate na Glaziji.
Železničar Maribor: Kladivar C^lje
3 : 2 (1 : 0)
Preko 2000 gledalcev je bilo v ne-
deljo 25. aprila priča razburljivi ter
ostri igri med mariborskim Želez-
ničarjem ter domačim Kladivarjem.
Pričakovati je bilo, da bo tekma za-
nimiva, saj se je šlo tu, ali bo Kla-
divar obdržal drugo mesto med slo-
so igrali gostje ostro, toda sodnik na
te izpade ni reagiral.
Po odmoru je Kladivar pričel oble-
gati nasprotnikova vrata ter po le-
pem predložku Belcer j a Coh v 14.
minuti izenači. Istemu igralcu uspe
v 20. minuti priti v vodstvo za svoje

NAŠ ŠPORT NA VIŠINO,
KI JE DOSTOJNA NOVE
J UGOSLAVIJ E!
Cross zmagovalcev v Celju
v nedeljo dne 25. t. m. se je v
prijetnem sončnem dnevu vršil v
Celju cross zmagovalcev, na kate-
rem je nastopilo 54 'iekmovalcev(alk)
iz štirih FD in 8 FA. Proge za vse
tekmovalce so bile ravninske. Na pr-
vem tekmovanju te vrste so se letos
predvsem uveljiavili tekmovalci iz
ix)deželja. Žal so bila zastopana od
18 FD le 4, kar nam služi v dokaz,
da v okraju Celje in okolica še ni
pravega fizkulturnega življenja.
Rezultati:
Mladinke: proga 600 m — 8 tek-
movalk.
1. Pavline Hedvika, FD Kovinar —
Štore, 2,32
2. Antloga Ivanka, FD Hmeljar,
Žalec, 2,35
3. Goričan Marija, FD Hmeljar,
Žalec, 2,40
Članice: proga 800 m — 10 tekmo-
valk:
1. Jošt Ivtanka, FD Hmeljar, Žalec,
3:13,2
2. Sajnkar Ela, FA Lokomotiva,
3:14,9
3. Likar Danica, FA Gimnazija I.,
3:18      ,
Mladinci: proga 1000 m — 23 tek-
movalcev
1. Kauka Franc, FD Kovinar Što-
re, 3:28,5
2. Pavlin Marjan, FA II. gimnazi-
je, 3:31
3. Pajenk Ivan, FD Hmeljar, 3:33
Člani: proga 2000 m — 13 tekmo-
valcev
1. Baumgartner Zdravko, FA Sre-
dnješolec 7:12,2
2. Hočevar Anton, FD Kovinar —
Štore, 7:25,5
3. Bozovičar Milan, FD Hmeljar,
7:26
Organizacija tekmovanja v izvedbi
OFO Celje in okolica je bila odlič-
na — saj je tekmovanje bilo izvede-
no v pičlih 30 minutah.
fkkidiuta
mora postigli last milijoinov
delovniln ljudi mesta in v^asil
S splošno fizično vzgojo krepinno naše telo in duha za
izgraditev naše države in obrannbo njene neodvisnosti!
stran 9
CELJKI TEDNIK
Leto I. ~ Stev. 9
Krajevni sindikalni svet v Celju
pozdravlja ob največjem delavskem praz-
niku vse delovne kolektive z željo, da še
nadalje dvigajo duh tekmovanja, da še
bolj strnejo svoje vrste v borbi za pre-
seganje plana
Živel L maj, hjrhsjti pragl^rf delovnegit ljudstva I
Živel organizator vseh naših zm:ig, naš voditelj inucitelj
tovariš Tito!
Živela slavna Komifitisfičnci pnrtija, avantgarda delov-
nega ljudstva Jugoslavije!
MESTNI
ODBOR
OSVOBODILNE
FRONTE CEIJA
Čestita vsem
članom OFh i. maju, največjemu
prazniku delovnega ljudstva!
lzpoln\u\mo in presegajmo
naše^planske obveznosti!
Poziv I
Pozivamo vse sindikalne podružni-
ce in uprave podjetij v območju MLO
Celje, da ves nabrani denar za grad-
njo zadružnih domov nakažejo čim-
prej Mestni hranilnici v Celju na ra-
čun štev. 1397.
Na isti ra'čun nakazujte 'tudi vse
zneske, ki so bili v teku lanskega
leta nabrani na podlagi prostovolj-
nega dela v podjetjih.
Stab delovnih brigad
Celje-mesto
OBVEZNO CEPLJENJE proti kozam
otrok, ki so rojeni v letu 1947 in v
letu 1948, ki pa so Stari več kot 3 me-
sece, vrši mestni zdravnik po nalogu
Ministrstva za ljudsko zdravje v
smislu obstoječih zakonskih predpi-
sov v ponedeljek dne 3. maja 1948
od 10. do 12. in od 15. do 17. ure v
prostorih Zdravstvenega doma v Ce-
lju, Gregorčičeva ulica 4.-I.
Pregled cepljencev in cepljenje pri
prvem terminu izostalih oirok bo
teden dni pozneje v ponedeljek dne
10. maja od 10. do 12. in 15. do 17. ure
V gori navedenih prostorih.
Starše in reditelje opozarjamo na
kazenske posledice v primeru ne-
opravičenega izostanka.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Mestni zdravnik: Predsednik:
Dr. Rebernik Jakob      Kokalj Stane
Dr. Jos. Tominšek
Celjani, Savinjcam —
turisti nekdaj in zdaj
Bilo je točno pred 60 leti na planini
Korošici tik pod vrhom Ojstrice, tam,
kjer med skalami pregrinjasto poganja
planinska trava.
Jasnega avgustovega večera 1. 1888
se je gor od Planinšeka (tako pravijo
Štajerci, ne Planinska) proti Korošici z
brzim korakom dvigal fant-mladec, go-
loglav in praznorok, strmeč v bele
skale Ojstričinega stožca. Recimo, da
sem bil to jaz, ki sem bil tedaj dovršil
4. razred gimnazije in so me — kakor
navadno — v prostem času muhe gnale
▼ kake strmine.
Izpod peči z desne strani se je nena-
doma začul krik: »Pea (t. j. poba, lan t),
beži, bik te bo!« In res je iz večje čre-
de goveda pribezljal proti fantu mlad
bik, precej daleč za njim je tekel pa-
stir-čuvar. Fant, priznan kot najboljši
kamnometač — da bi bežal? Kamenja,
ostrorobega, je bilo tam dovolj. Prvi
kamen je dobil bik med tekom v ko-
leno desne prednje noge; obstal je in
pogledal »kakor nova vrata«. Zdajci pa
mu je prifrčala pravcata skala narav-
nost V čelo. To je bilo tudi za bikčevo
pamet dovolj; počasi se je vrnil k svoji
čredi.
Prisopiha pastir. »Fante, ti pa znaš;
gotovo nisi gosposka griža.« »Nisem,
itudent sem pa, Portov Joža iz Gornje-
ga Grada.« »Prav! Domačina vsa. Po
Itaj pa študentje hodijo gor v snežnike
ia skale?  Mari bi vakaace dama pre-
bil na travi v senci.« »Ne, ne strpim.
Od naše hiše se vidijo blizu snežniki;
vabijo me in mikajo, da jih spoznam
od blizu. Saj so vendar najponosnejši
del slovenske zemlje.« Pastir me je,
kakor začuden, strmo pogledal, nekaj
pomišljeval in počasi spregovoril: »Te-
bi se zdijo lepe te strme, bele skale;
moje oči pa rajši gledajo dol na vaše
zelene travnike, pisana polja, mehko-
temne gozde, bliščeče reke, barvasta
sela; in vse to je tudi slovensko,
kajne?«
Ko sem umolknil, me je naglo vpra-
šal: »Kam si prav za prav namenjen?«
»Jutri na vrh Ojstrice, danes v planin-
sko kočo na Korošici, da prenočim.«
»Na vrh boš jutri že prišel,« pravi
pastir; »s prenočiščem bo pa danes
težko. Kočo je že zasedel neki očitno
premožni dohtar iz Gradca, Nemec tre-
bušnik, s svojim spremljevalcem. Koča
Pa je majcena. Večerjal in prenočil boš
pri meni v bajti. Res ne boš pri meni
jedel tako imenitno kakor oni dohtar.
ki ima s seboj celo čajno jestvin in
putrih pijače; toda okusil boš kako
slastni so moji ajdovi žganci, pravi
,obmjenik', in kako se sreba višinsko
planinsko mleko.«
Z veseljem sem sprejel gostoljubno
vabilo. Med tem sva se približala koči,
ki je imela obliko in obseg kakega da-
našnjega bunkerja. Pred vrati je stal
tisti res trebušnati dohtar; mene sploh
videl ni, pastirja pa je njegov sprem-
ljevalec, ki je razumel slovenski, na-
prosil, da mu skuha mleka.
Nato sva s pastirjem, potem ko je
živino zbral, posedla pred njegovo baj-
to. On se je lotil kuhe, jaz pa sem za-
maknjen kar pozabil na samega sebe,
v čaru meni doslej neznanega dvetiso-
činsko visokega planinskega sveta. Pri-
stopi dohtar in vpraša po mleku. Pa-
stir pristavi pisker, tujec gleda in ča-
ka; brž ko mleko zakipi, daje pastirju
nujno znamenje, naj posodo odstavi in
mu nalije izdatno mero. Pastir se bra-
ni, češ, naj se mleko dodobra skuha;
toda umni dohtar odločno zahteva svojo
merico takoj, kajti mleko da je za-
vrelo. Pastir se končno ravnodušno vda;
ko pa tujec z mlekom odide, se pastir
za njim hudomušno namuzne in pravi:
>Pa naj ima, trma škricovska! Vaš ni-
žinski želodec ne prenese našega vi-
šinskega mleka, če ni dodobra preku-
hano. Kaj bo danes zvečer in ponoči?
Planinska driska hudo piska...« In
bilo je tako.
Zmračilo se je. Večerjala sva vsak s
svojo orjaško leseno žlico iz skupne
sklede in se po domače pomenkovala.
Vprašal sem ga, kolikokrat na teden se
umiva. Odgovoril mi je, da roke vsak
dan in sploh vselej, kadar je treba;
lice pa za nedelje in praznike ali če je
prav spotčn.
Za noč mi je pastir odstopil svoj po-
grad, sam si je s čimer koli postlal v
kotu. Ob svitu sva vstala, zajtrkovala,
nato pastir k živini, jaz pa na vrh Oj-
strice. Hvaležno sem se poslovil od
potrpežljivega pastirja, ki mi je za-
upljivo še rekel: »Pota zgrešiti ne mo-
reš, ker ga ni; na vrh pa že prideš, saj
ga vidiš.«
Res sem se priplazil na vrh, seveda
brez vsake opreme, strmel v divje raz-
rito skalovje bližnjih vrSacev, kakor ▼
panorami z očmi objel pestro Savinjsko
dolino, z jasno začrtanim koncem ob
Celju z Jožef ovim hribom in dimom
♦cinkarne, potem drsel navzdol s pležo
in s skoki in teki skozi Škarje mimo
Klemenšeka v Logarsko dolino h kme-
tu Plesniku, kjer so me prav po gor-
jansko pogostili. Cez kakih sedem ur
hoda sem bil zvečer zopet doma. Pot
me ni ne utrudila ne dolgočasila; pe-
ljala me je mimo znamenitega drugega
izvira Savinje nad Logarjem v starin-
sko Solčavo, po ozki stezi skozi Iglo
(tedaj kajpada tam ni bilo ceste, vo-
zili so kar po strugi reke) in nadalje
vedno ob Savinji skozi Luče do Ljub-
nega. Od tu proti jugu v dobri uri
skozi nepretrgano gozdov je Hom (straš-
ljivo, ker so v sredi šume še zidani
ostanki vislic — »gavg« nekdanje gor-
njegrajske sodne oblasti!) po dvednevni
odsotnosti zopet domov, v veliko po-
mirjen je skrbne matere, v začudenje
starejših sosedov — »česa išče gori v
planinah in skalah?« — pa tudi v ob-
čudovanje mlajših, ki so mi kmalu sle-
dili v enodnevni turi vsaj v Logarsko,
štirinajst ur hoda ...
Slovensko planinstvo pa je dosedaj
narodnostno in vsebinsko svoje poslan-
stvo v gorohodnem pozivu dovedlo do
zadovoljive višine, ki jo je treba ču-
vati in še razvijati naprej. A kakor sem
kot dolgoletni urednik Planinskega
Vestnika v planinstvo vključeval sploh
vse, kar zadeva slovensko ozemlje v
tvarnem in duhovnem oziru, nekako
tisto, kar je izražal prehodni naslov te-
ga Vestnika, tako je nujna zadeva časa,
da se planinska in nižinska stremljenja
združujejo, prepajajo v medsebojnost,
v harmonijo. »Prid' vrh planin, niža ve
sin!« tako pojemo; pastir pod Ojstrico
pa željno zre v milo, živo, obljudeno
dolino: »Pridi, Gorenje, z mrzle plani-
ne, vabi Dolenje v gorke doline!« Sploš-
nosi, vzajemnost, vsestranost je klic
časa; medsebojno spoznavanje in ume-
vanje, s tem spoštovanje in — kot
vrhunec — ljubezen je poslanstvo člo-
veka — svetovnjaka. Tako se zbliža
človek človeku, ni več višincev, ne ni-
žincev.
Savinjčan ali tvoj sosed, postavi se
v sredo doline in se ozri. Tam gori se
bele čarobni snežniki, tam se blešči
sivi hrbet Raduhe, svetli plašč Pece, v
kateri že poteguje meč kralj Matjaž,
Sv. Uršula si briše plešo, gora Oljka
obljublja mir, Kungota rodovitne sado-
ve; na drugi strani se dviga v nebo
kakor kak Materhom Gozdnik s ko-
pastimi sosedi, vsi z neznatno nad-
morsko višino, a impozantni po obliki p
v široko odprtino na vzhodu se ošabno
vriva košati Boč, a zapad zapira meh-
kopotezna Menina — to vidiš in gle-
daš, Celjan, Zalčan, Savinjčan, ali si
bil že tam, hodil in obiskal tod? Vabi
in sprejmi pa tudi mejaše od tam in
vmes v goste, v razgovor, v posvet in
nasvet.
Celje naj pošilja tople žarke v oko-
lje, a jih sprejema tudi od tam, kjer
stoje in se gradijo domovi, zadružni »n
drugi, za skupnost. Meje med mestom in
okoljem, z vso omejenostjo, padajo;
oboje se steka v složnost, v tovarištvo,
v medsebojno strpljenje. V izvršitvi
tega gesla je jamstvo za pravo, tudi,
duhovno in nravno gostinstvo, za ide-
alni turizem, za turizem idealov.
Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik Lojze Jure — Telefon 7 — Celje, Prešernova 17. — Tiska Mohorjeva tiskarna.