LETNA PROGRAMSKA SEJA OBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV
Za boljše delo in večjo zavzetost
Program dela je uresničen, člani sveta so bili uspešni in aktivni, predsedstvo pa izjemno aktivoo tako po obsegu obravnavane (ematike kol tudi po delu v osnovnih organi-zacijab ZSS, profcsionalni sindikalni delavci so opravili 178 obiskov v delovnih organizacijah - to je na kratko rezultat dela občinskega sindikata v preteklem letu ali bolje rečeno v devetih mesecih leta 1984.
Prav je; da to povemo, saj si je občinski svet zastavil izredno ambiciozen program in ga, kot smo dejali, tudi izpeljal. Predvsem mu gre izredna pohvala za področje usposabljanja, saj kot je dejala sekretarka raestnega sveta ZSS, takšnega in tolikšnega usposabljanja ni zaslediti v drugih občinah.
In prav o usposabljanju je tekla tudi ena izmed razprav na sami seji. Dejstvo je namreč, da ponekod sindikalne organizacije niso tako aktivne, kot bi od njih lahko pričakovali. Eden od vzrokov, je bilo poudarjeno, je predvsem slabo poznavanje vloge in pomena sindikata kot družbenopolitične organizacije. Ni torej naključje, da se je naš občinski svet zavzel za tolikšne oblike usposab-ljanja, tako predsednikov izvršnih odborov sindikata kot njihovih članov. Nepoznavanje je torej porok neaktivno-sti. Nerazumljivo pa tudi nedopustno je zatorej dejstvo, da so bili izobraževalni seminarji obiskani le s polovično prisolnostjo, da se iz nekatehh organizacij na izobraževa-nje ne odzovejo, kot bi imeli »doma« že vse urejeno, kot bi ne bilo ničesar, kar še ne bi poznali. Na drugi strani pa ta neodzivnost lahko pove tudi, da na najodgovornejše funkcije v sinidkatih niso bili izvoljeni zares najboljši.
Tudi na področju delovanja delegatskega sistema ni vse tako kot bi moralo biti. Konference delegacij niso aktiVne, predvsem za skupščine SIS, o tem smo izrekli že številne kritike, je poudaril eden izmed razpravljalcev, ničesar pa še nismo uhrepali, nobenega delegata nismo-zamenjali!
Res je, kot je dejala ena izmed prisotnih, da se funkcij vsi otepajo, da je težko pridobiti Ijudi, da bi aktivno, dobro in odgovorao delali, vendar, ali nas to dejstvo ne pripelje zopet na začetek - ker o vlogi sindikata prcmalo vemo?
Odgovoriti si moramo tudi na vprašanje, jc delal pred-scdnik občinskega komiteja ZK, ali sklepi osnovne orga-nizacije ZSS najdejo svoje mesto na delavskih svetih, torej v samoupravnih organih in pri vodstvu delovnih organizacij? Sindikat mora biti bolj ofenziven kot doslej, zavedati se mora svoje vloge kot družbenopolitične orga-nizacije, to pa bo lahko dosegel le v primeru, če bo med drugim opravil z delavci, ki nc delajo in tako opravičil svoje zaupanjc do dobrih, vestnih.
Dobro gospodarjenje je tudi odnos do družbene lastnine
Dobro gospodarjenje ne pomenisamo to,da smo pro-duktivnejši, pomeni tudi, da se znamo obnašati do drui-bene lastnine, da imamo do nje prvilen odnos in znamo zanjo skrbeti.
Dobro gospodarjenje pa je tudi odpiranje novih delov-nih mest, predvsem središču bolj oddaljenih krajih. Mla-dim moramo omogočiti, da bodo lahko delali! Torej med dobre gospodarje ne moremo Steti tiste, ki se hvalijo s svojimi poslovnimi uspehi in istočasno zagotavljajo, da novih delovnih mest zagotovo ne bodo odpirali. Tudi ta problem je torej ena izmed nalog sindikata.
Seja občinskega sveta je bila torej izredno plodna, prisotni so se izredno zavzeli za še boljše delo, za še večjo zavzetost. To pa bodo, ob pregledu aktivnosti, ki jih še čakajo, prav gotovo morali imeti veliko.
Povemo naj še, da so poleg programa dela za prihodnje leto med drugim na seji sprejeli tudi pravilnik o solidar- > nostnem financiranju osnovnih organizacij Zveze sindi-katov v naši občini. Iz tega pravilnika je razvidno, da smejo osnovne organizacije, ki jim je takšna pomoč dodeljena le-to uporabljati za naročnine publikacij, ki jih potrebujejo za delo, za materialno pomoč svojitn članom, pa tudi za kulturno-prosvetno aktivnost delavcev, množi-čno športno rekreativno aktivnost delavcev in za družbe-nopolitično izobraževanje in usposabljanje.
NINA ČOŽ