pasu av to rja  n is ta  v k lju č ila  v ta  tip, tem več sta  čisto trav n o  ra s tje  tega pasu 
u v rs tila  v travno  savano, k a r  p a  fiziognom sko in  ekološko ni čisto u tem eljeno , 
saj se šopasta trav a  pojavi zaradi m ajhne količine padav in  tako v suhi travni 
v egetaciji zm ernega pasu k o t v suhi trav n i savani.
Šesto poglavje obravnava rastje  suhih  rastišč (dri/ environm ents), za k a ­
te re  je značilna k se ro fitn a  vegetacija . N ad a ljn o  delitev  izvedeta avtorja po 
podnebnih  tipih. V m ed ite ranskem  podneb ju  sta  raz š irjen a  sklerofitn.i redki 
gozd in  grm ovno ra s tje  (m akija, garin a  in chaparra l). Za ra s tje  tropsk ih  se- 
m iaridn ih  področij so značiln i suku len ti in  bod ljikavo  grm ovje. V polpu- 
ščavah in  puščavah  pa uspevajo  le še k se ro fitne  in lia lo fitne rastlin sk e  vrste.
T undrsko  in gorsko ra s tje  je  za je to  v sedm em  poglav ju , saj je  za oba 
tip a  značilna b rezd revesna  vegetacija . O b a  tip a  im ata  skupno zeliščno ra s tje  
v k lju č u jo č  trave , trs te  itd. Zelo dobro je  razv it tud i p rita ln i sloj ra s tja , k i ga 
tv o rijo  m ahovi in lišaji. V to pog lav je  so uvrščene tud i resave in  šotišča za­
hodne Evrope.
V zak ljučnem  poglav ju  p red stav ita  a v to rja  še sladkovodno vegetacjo  in 
ra s tje  na m orskem  ob rež ju  in s tem  za p o ln ju je ta  v rzel, k i n astane zarad i tega, 
k e r  so ti tip i ra s tja  pogostokrat p ri p rikazu  vegetacije  na zem lji zapostav­
ljen i, čep rav  so značilni za rastišča, n a  k a te rih  d rug i ne m orejo  uspevati.
F ra n e  L ovrenčak
I
A. F. Pitay, A Scheme for H illslope Analysis. I. In itia l considerations and 
calculations. U n iversity  of H ull P ublications 1969, str. 76. (Occasional P apers 
in G eography, No. 9) — II. Indices and tests for d ifferences. U n iversity  of 
H ull P ublications 1970, str. 56. (Occasional P apers  in G eography, No. 17)
V svojih dveh razp ravah  nas seznanja avtor z novo shemo za proučevanje 
pobočij v gričevnatem  in hribovitem  svetu. Predstavi nam  številne zelo orig inal­
ne m etode, k i om ogočajo p rik azo v an je  in  p r im e rja n je  pobočij m ed seboj in 
so tako  osnova n jegovi analizi. S tem, da je  postavil svojo analizo  n a  trdno  
m atem atično in  sta tistično  osnovo, smo dobili solidne tem elje , k i smo jih  do­
sle j n a  tem  p o lju  tako  močno pogrešali. Z aradi p o m a n jk an ja  m atem atičnih  
m etod je  p rišlo  doslej predvsem  p r i p r im e rja n ju  pobočij in n jihov ih  posam ez­
n ih  delov m ed seboj do cele v rs te  nesporazum ov in zmot. To je  b ilo  še poseb­
no usodno p r i tis tih  delih  pobočij, k i so za k lim atsko  in te rp re ta c ijo  osnov­
nega pom ena.
V sakogar, k i se u k v a r ja  s to p rob lem atiko  in b i se želel po d ro b n eje  se­
znan iti z vsebino teh  dveh kn jig , bo tud i zanim alo, d a  je  pot, po k a te r i p r i­
dem o do osnovnih številčnih  podatkov  za to analizo, razm erom a enostavna. 
Vse osnovne podatke n$m nudi 1,5 m dolga letev in koti njenih  naklonov, ki 
j ih  dobim o p ri po lag an ju  te  le tve  po pobočjih . Z razm erom a enostavnim i 
računsk im i operacijam i pa dobim o lahko  še vrsto  d rug ih  štev ilčn ih  podatkov, 
k i so potrebni p ri nada ljn ji analizi (npr. višina, odstotna zaposlenost posa­
m eznih naklonov itd.). Te številke uporab lja  avtor p ri sestav ljan ju  najraz- 
n o v rstn e jš ih  profilov, h istogram ov in  d rug ih  p rikazov , k i so s svojo vsebino 
najpom em bnejši del n jegove analize.
Z vsem i tem i m etodam i in  p rik az i nas seznan ja  av to r že v p rv i razprav i. 
Svojo drugo  k n jig o  p a  posveti analiz i k o n k re tn ih  p rim erov  pobočij samih. 
Izb ira  tis te  p o k aza te lje  in  teste , k i om ogočajo n a jb o ljšo  p rim erjav o  pobočij 
in  n jihov ih  g lavnih  delov m ed seboj in to z vsem i n a jrazn o v rstn e jš im i ano­
m alijam i in posebnostm i, k i izv ira jo  iz geoloških, k lim atsk ih , pedoloških in 
vege tac ijsk ih  razm er.
P rik azan o  delo pom eni p rav  gotovo zelo teh ten  p rispevek  k  p roučevan ju  
pobočij. Zato bi b ilo  zanim ivo p re v e riti to  analizo  tu d i na naših  pobočjih  in 
s tem  še bo lj ja sn o  in  v sestransko  osvetliti n je n o  de jansko  vrednost.
M ilan Š ifrer