2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 19. aprila 2012  Leto XXII, št. 16 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 19. aprila 2012 Porabje, 19. aprila 2012 OGENJ JE DOLPOGORO, ŠUNKO SMO POGELI STR. 4 ZGODBA O ZAJČKU ZLATKU STR. 5 Po Pavlovoj pauti - pejški Drüštvo padašov muzeja (Vasi Múzeumbarát Egylet) in Sombotelska slovenska samouprava sta na letošnjo cvejtno nedelo (1. aprila) pá organizerala potüvanje po pauti, po šteroj je odo Avgust Pavel 1936-oga leta. Iz Sombotela smo se pelali v Monošter s cugom pa z avtonom (vsikši na svojo ceringo). Štirge so se iz Budimpešte pripelali. Nad njimi Medika Törő, 90 lejt stara sestrična Judite Pavel. Bilau nas je več kak 40. Letos so prišle tüdi »muzejske pajze«, člani mladinske sekcije (Múzeumbogár Klub). V Monoštri v Muzeji Avgusta Pavla nas je čakala Micka Svetec s števanovsko palinko in zajtrkom. Po tistom smo si poglednili nauvo razstavo. Najduže smo se zdržavali pri vitrini Avgusta Pavla, v šteroj je nutpokazano, kak so inda lovili lanfore. Avgust Pavel je 1942. leta v Števanovci – v domanjoj rejči - dojspiso, kak se lovijo lanforge (brinjevke – fenyőrigók). Njegvi spis je biu objavlen v madžarščini in slovenščini (A Néprajzi Múzeum Értesítője 1942/2.) Iz toga je Judita Pavel gorštejla madžarski, Marija Kozar pa slovenski »Ka more šče meti sikši ftičar?« »Najvažnejši je zvač. Tou je ftič-lanfor, šteroga more prlé ftičar živoga zgrabiti, zvekšega z žinicami. Zvača dostakrat eden ftičar drügomi dá na pousido. Pr ednom louvi sikši ftičar tri ali štiri zváča more meti. Sikšoga v drügo leseno klonjo zapré i tan je drži, dokeč loví… Zvün zvača more meti za sikši máj [grm] tüdi ednoga mrtváka. Mrtvák je bujti lanfor…« Lanforge vidijo mrtvaka, vmejs pa čüjejo füčkanje zvača. Pridejo paulek, pa se gorzgrabijo na tledjice (limanice – lépesvessző). Vlovlene lanfore so odavali v Monošter, Soboto, Radgono, Pápo, Győr in Budimpešto. S tem so si naši starci malo penez prislüžili v zimi med drügov bojnov. Lanfore so lovili v vesnicaj: Števanovci, Otkovci, Andovci, Verica in Ritkarovci. Avgusti Pavli je pripovejdo in fotografije dau Ferenc Orban, števanovski škonik. V Muzeji Avgusta Pavla leko vidite zvača-lanfora v klonji in njeni glas tö leko poslüšate. V muzeji sta Judita in Marija eške štejla v madžarskom in slovenskom geziki pesem Avgusta Pavla, štero je napiso v Monoštri leta 1930. V tej pesmi se spomina svoji mladi lejt, gda je v monoštrsko gimnazijo odo: ...Na levi, na cerkveni pločevinasti strehi/čepi tóliko mojih klijočih sanj./Meglenih oči me spoznavajo:/Nezves-tega gospodarja zvesta služinčad. // V zadnji vrsti je napol podrti plot./ Za njim je travnik na mestu nekdanjega igrišča./Presunjeno srce me je takoj ustavilo/in poškilil sem skoz režo med deskami... (Régi sarjúk illata /Vonj davnih otav. Prevod: Lojze Kozar) V muzeji smo leko vidli ka je tau: sarjú – otava – autava. Travo leko kosimo trikrat. Posüšena trava prve košnje je sanau (seno), druge je autava (otava), tretje pa drüga autava (otavič). Iz muzeja smo šli k meši v varaško cerkev, po tistim pa pejški do jezera pri Máriaújfalu. Med potjauv smo se stavili pri cerkvi na Traušči. Iz te cerkve je üšo na svojo slejdnjo paut dühovnik János Brenner, šteroga so bujli 1957-oga leta. Tü sta Judita in Marija gorparštejla Pavlovo pesem v madžarščini in slovenščni, z naslovom: K nebu stegujem svoje roke. ...»Gospod!/Hvala ti za vse pojedine!/…/Hvala! Toda – ne zameri – /tvoje vino se v grlu mi včasih v kis spremeni,/in praznična Tvoja potica me večkrat duši./Sram me je moje sitosti,/dokler toliko lačnih tvojih otrok/menda še suhe, plesnive skorje nima... (Prevod: Lojze Kozar) Pri jezeri smo si malo počinauli, geli špek pa lük. Judita Pavel je letos tö štejla iz Pavlovoga spisa Kejpi iz Őrséga (Őrségi képek). Te den smo ojdli pejški 10 kilomejtarov. Cajt je biu lejpi. Spoznali smo nauve padaše in se odlaučili, ka se drügo leto pá najdemo na Pavlovi pauti. Marija Kozar Slovenski in madžarski padaši muzejev Pri cerkvi v Traušči Galerija Murska Sobota Porabski slovenski penzionisti se pripravlajo na izlet STALNA ZBIRKA – NOVE, POMEMBNE PRIDOBITVE Predsedstvo Dröjštva porabski slovenski penzionistov je svoj djilejš držalo 12. apriliša 2012, gda je za prvi dnevni red pa z enim za najvekšo delo melo pripraviti izlet v Prekmurje, v matično domovino, v pondejlak, 21. majuša. Program za en den pripraviti tak, ka smo v šestnajsti lejtaj že skur vse tašna mesta, kraje nota zopodli, spoznali, ka je za telko časa valaun, je nej leko delo. Do tejga mau so nam té poti furt pomagali vküp postaviti pa spelati pri Dröjštvi penzionistov Murska Sobota pa dekan Lojze Kozar ml. Letos smo si vöodebrali kraje bole skrajej, pri tejm nam je pa gora ponöjdo pomauč Rudi Svetec, predsednik Dröjštva penzionistov v Šalovci. Z njim smo skur dva dni odli kaulek z nisternimi našimi prejdjimi, dočas smo leko vöodebrali tašne kraje pa programe, stere so za dva avtobusa lidi pa za tau generacijo valaun. Našo mišlenje je bilau, ka aj lüstvo dobi nika nauvoga, ka njim obogati döjšo, njim ostane v lejpi spominaj, pa aj se preveč dosta ne vozimo pa ne odimo pejški tü nej, aj mamo se čas srečati, drüžiti med seov tü, pa aj se nam den zgotovi veselo pa karažno. Etak mo meli cerkveni program, spoznavanje naravni lepot pa spoznavanje indašnji meštrij pa domačije, steri nas nazaj spaumnijo na svoja mlada lejta tü. Najprvin mo meli sveto mešo v Turnišči, stero do nam slöjžili domanji gospaud, po meši nam pa nota pokažejo zgodovino cerkvi pa svojga kraja. Poglednemo si Tropski vrt ali Püngrad orhidej v Dobrovniki, Kovačevo domačijo pa muzej v Nedelici pa Bukovniško jezero. Drüženje s pogostitvijo mo meli v gostišči Šalovci, gde se srečamo z domanjimi penzionisti, se drüžimo, spejvamo pa veselimo vküper s fudašom s sausadne vesi Lajčijom Nemcom. Zazranka pri cajti se napautimo, en bus de s Slovenske vesi kraj pelo v 5.30 vöri, de pelo lidij od Slovenske vesi do Gorejnjoga Senika, drügi de z Varaša pelo v 5.45 vöri, pelo de pa Varašance pa števanovski, andovski pa verički tau. Obed računamo v 15.00 vöri, nazaj domau se pa napautimo med 18.30 pa 19.00 vöro, aj vsakši pred ausmo vöro leko domau pride. Žal, gnes je tašni svejt, ka šenki že skur nika nejga. Dvaujo mesto mamo, gde nam trbej plačati vstopnino (belépő). Od lidaj mo prosili vcuj plačati k pautni ceringi pa vstopninam (belépő), dröjštvo pa poskrbi za kompleten obed z eno pijačov, ostalo pautno ceringo pa vstopnine. Člene drüštva gora ziščejo, njim vse informacije tapovejo prejdnji, steri prejk majo en-en kraj. Letos najkasnej do konca apriliša moramo znati pa na znanje dati pri Volani, restavraciji v Šalovci pa v Dobrovniki, kelko de lidi, ka pri tej že dosta naprej moramo meti rezrevirano, nota zglašeno. Vsejn lidam se zavalimo za porazmenje, vöjpamo, ka si zatok zavole lüstva leko privaušči tau paut. S strani predsedstva, steri pripravlamo program, vsejm vküper želejmo lejpi den, dobro čütenje, dobro vrejmen pa aj nam Baug pomore, ka vsi srečno pa z lejpimi spomijni pridemo nazaj na svoj daum. Klara Fodor Na tokratni razstavi v soboški Galeriji je predstavljena stalna zbirka, in sicer dela, ki so jih pridobili od leta 2008 do letos. V stalni zbirki imajo 631 umetnin, ki so razdeljene v slikarski in kiparski del, in dela na papirju. Kot poudarja direktor Robert Inhof, namenjajo bogatitvi stalne zbirke posebno pozornost, zlasti še tistim delom, ki jih ustvarjajo domači umetniki. In seveda priznani umetniki iz Slovenije in tujine. Galerija ima letno na voljo 5 tisoč evrov, kar ni veliko denarja, zato mora skrbno pretehtati, katero delo umetniške vrednosti kupiti, da bo pomembno še naslednjim rodovom. Od leta 2008 se je stalna zbirka soboške Galerije obogatila za 102 deli pretežno prekmurskih in prleških slikarjev in kiparjev, pa tudi z nekaterimi deli likovnih umetnikov iz Slovenije. Večji del teh novosti je predstavljen na razstavi pod preprosim naslovom: Nove pridobitve. Na razstavi je 72 del 29 umetnikov. Med pomurskimi umetniki so zastopani: Igor Banfi, Dubravko Baumgartner, Nikolaj Beer, Marjan Gumilar, Štefan Hau-ko, Zdenko Huzjan, Ferenc Király, Franc Mesarič, Martina Mihoković in Mirko Rajnar. Na razstavi so tudi dela drugih avtorjev, denimo Sandija Červeka in Jožeta Tisnikarja. Stalna zbirka je pridobila tudi dela klasikov slovenskega visokega modernizma, kot so: Bogdan Borčič, Gustav Gnamuš, Vladimir Makuc, France Rotar, Drago Tršar, Žarko Vrezec in Tugo Sušnik. Iz stečajne mase podjetja „Mura – v stečaju“ je Galerija pridobila nekaj likovnih del in jih s tem rešila pred propadom, je prepričan Robert Inhof, ki kot posebno dragocenost omenja skulpture, odkupljene na nekdanjem jugoslovanskem bienalu male plastike, ki je postal evropski trienale male plastike v Murski Soboti. Šest umetniških del, nastalih v koloniji v Moravskih Toplicah, je za stalno zbirko pred nedavnim prispevalo Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, podružnica Murska Sobota. Galerija pripravlja tudi katalog stalne zbirke. Sedanja razstava je neke vrste predhodnica naselednje, ko bo v Murski Soboti na ogled izbor iz stalne zbirke muzeja konkretne umetnosti iz Ingolstadta. Gre za evropsko pomembno zbirko, ki je nastala v povsem drugačnem okolju kot soboška. Ingolstadt in Murska Sobota sta postala partnerski mesti, ker je bilo v tamkajšnji avtomobilski tovarni v sedemdesetih letih zaposlenih več tisoč Pomurcev. Tovarna Audi je odlično poskrbela za delavce iz Prekmurja in na ta način se je razvilo sodelovanje med mestoma, ki se je ohranilo v stikih na likovnem področju. Razastava bo nacionalnega pomena, ker bodo na njej predstavljeni klasiki evropskega geometrizma, ki so v svojih delih zasledovali štiri osnovne postulate konkretne umetnosti: diagonalo, kvadrat, krog in trikotnik. Predvideno je, da bodo junija v soboški Galeriji predstavljena dela petin-dvajsetih evropskih umetnikov konkretne umetnosti. Tudi z letošnjim programom razstav soboška Galerija presega lokalne okvire in se kljub relativni majhnosti umešča med najpomembnejša razstavišča v Sloveniji, s sodelovanjem pa posega tudi v širši evropski prostor, za zdaj, razen izjem, premalo v sosednje države. Nekoč je bilo zelo razvito sodelovanje med Mursko Soboto, Sombotelom, Železnim na avstrijskem Gradiščanskem in Čakovcem. Najbolj znana je bila mednarodna likovna razstava Pannonia, ki so jo izmenjaje organizirale galerije v omenjenih mestih sosednjih držav. Prekinitev se je zgodila, ko deželna galerija Eszterházi v Železnem ni bila pripravljena prevzeti organizacijskih obveznosti. ERNEST RUŽIČ V stalni zbirki soboške Galerije je 613 del, od tega so 102 deli pridobili po letu 2008. Pregledna razstava, na kateri je 72 del 29 avtorjev, je iz teh zadnjih pridobitev. Členi predsedstva Dröjštva porabski slovenski penzionistov Dela akademskega slikarja Sandija Červeka iz Murske Sobote sodijo v sam vrh aktualne likovne ustvarjalnosti na Slovenskem. Trans Silvanija – Prejk gaušče 4. Lidgé z veukim srcom S svojim padašom sva na Erdeljskom veuko srečo mejla, vej je pa tiste štiri dni skoro vsikdar sunce sijalo. Gda sva se prebidila v Marosvásárhelyi, sva stela tisti zranek eške fajn vöponücati, ka si pogledneva varaš. Viska šaula, gde sva spala, je nej daleč bila od centra, tak sva že rano paut pod nogé vzela. Glavni varaš Sekeljov má eden veuki grad tö, zozidali so ga v törski cajtaj. Lidam v mesti se je nej vidlo, ka so prva Törki tak robili pa lidi bujli, ka so je nikak nej mogli staviti. Voditeli so vidli veuki grad v Brašovi, pa po njegvoj minti zozidali eške svojoga. Kauli grada najdemo dosta vogrski kipov, spomenikov. Leko vidimo Sándora Kőrösi Csomo ali vojvodo Ferenca Rákóczina II. Pravijo, ka so se mogli erdeljski Madžari dosta koriti, ka so leko svojim veukim rojakom postavili te spomenike. Grad ovak obnavlajo, zdaj je znautra eške sploj grdi. Samo na edni dveraj se leko nutdé, gde pa so k sreči nej peneze poberali. Reformatska cerkev na gradi je sploj erična: tü so Ferenca Rákóczina II. vöodeb-rali za vojvodo (fejedelem). Gda sva müva s padašom tam ojdla, sva djenau srečala dühovnika tiste cerkve. Je pravo, ka je v varaši dosta lidi prosilo za madžarsko državljanstvo (állampolgárság) pa so trnok radi, ka je je matična domovina pá »k sebi vzela«. Cerkev je znautra sploj prausna, kak pa je pri protestantaj šega, majo pri oltari zastalo (v etoj cerkvi je visala vogrska). Zvün navadni barnasti stolic za vörnike so v tej cerkvi meli eške dva lejpiva siviva stauca, pofarbaniva z domanjimi motivi. Nej daleč pred cerkvov so se djenau pripravlali na zdavanje, goslarge so igrali na fude pa saksofon (bili so venak Romanarge, Madžari bi bole gosli naprej vzeli). Podnék smo bili zgučani, ka leko splezdimo na törem županijske iže, šteri je sploj visiki pa se z njega vidi kaulivrat cejli varaš. Splača se gor po več stau stubaj titi, vej je pa pogled na glavni trg čüdoviten, bole daleč pa se ranč tak zdigavajo socialistični bloki kak v vsikšom vekšom varaši. Z vreja se lepau vidi, ka so strejo dvej erični zidin (Palača kulture, Županijska iža) samo tam z Zsolnaynovom porcelanom pokrili, gde se od spodik vidi. S törma pa se včasik na pamet vzeme, ka so indri samo prausne črepnjé gordjali. Edna najlepši zidin v Marosvásárhelyi je sinagoga, v varaši eške gnes živé več stau Židauvov. Zozidali so go leta 1900, obnauvili pa djenau stau lejt kisnej. Znautra so moški pa ženske ejkstra: spodik leko sedi 300 gospaudov, vrkaj v loži pa eške 200 gospé. Med Madžarami v Erdelji se čüti, ka do na kraci volitve (választás) na Romanarskom. Njina baja je samo tau, ka stranka, štera je je pomagala 20 lejt, má zdaj protivnike, menjše, nauve vogrske stranke. Tak se leko zgodi, ka ranč edna nede nut v parlament prišla. V Marosvásárhelyi je djenau tak kak v Kolozsvári: avtobusna postaja je daleč od centra. S padašom sva nej stejla taksi plačüvati, raj sva 20 minut ojdla pejški. Po etoj »trnovoj pauti« sva edne lokalne avtobusne postaje nej vidla. Na kraci je donk prišo eden bus, s šterim sva se vö z varaša odpelala pa sva takšo srečo mejla, ka sva 5 minut pred štartom za Kolozsvár prišla. Nazaj sva bole brž potüvala, pa eške moj padaš je leko sejdo. V Kolozsvári sva djenau v 5. vöri v cerkvi svetoga Mihaela bila. V etoj Božoj iži je šega, ka leko v soboto zadvečerka vsikši šenki poslüša, kak lepau na orgole igrajo. Na koncert je prišla žlata od mojoga padaša tö, štera dekla se za dühovnico vči. Pozvala je naja v kolegium, gde so mladi študentje djenau pulisko küjali z birkečimi škipkami (ponidili so nama krvavice, hurke tö). Malo smo se pogučali, kak kaj mladi v varaši živejo pa spoznali istinske probleme študentov. Večer se je začno na najvišišom punkti varaša, na bregej. Tam so postavili veuki križ, vnoči pa se od tistec leko kauli gleda pa se čüje pa vidi, kak varaš eške v kmici diha. Nauč nas je pá najšla v kavarni, gde so tisto nauč ciganjski goslarge igrali. Eden mladi moški pa je tak vrto svojo plesalko, ka smo vsi zamaj samo gledali z oprejtimi lampami. Vidli smo lejpe erdeljske plese. Na unitarijskoj meši je drügi den predgo eden študent teologije, šteroga smo spoznali med tejm, gda smo pulisko geli. Takši študentje dostakrat dobijo nalogo, ka morejo predgo napisati, se go navčiti pa povödati pri bogoslüžji. Ta naš poznanec je tiste nedele v predgi eške iz tisti vogrski mlašeči knig tö goršto, štere je mladini moj padaš prineso v dar. Mladi so se na konci eške spominali na svetek 15. marca. Če pa stoj šké eden varaš spoznati, je dobro, če dé na plac. Pravi vandraš néde domau brezi suvenira. V Kolozsvári se leko küpi dobra domanja čokolada, depa slivova marmelada (lekvár) je tö erična. Dob-ro pa je meti poznanca, šteri guči romanarski, tak leko izpod stola prikukiva kakši glaž žmane domanje slivove palinke tö, šteroj so domanji na Vogrskom sploj veseli. Tau so bile naše slejdnje vöre v centri Erdeljskoga. Malo smo se eške špancerali pa samo kisnau na pamet vzeli, ka vöra brž tiktaka. Z avtonom smo se pelali na panauf, pa eške tak skoro dojzamidili cug za Budimpešto. Žmetno, depa brž sva s padašom slobaud vzela od svoji poznancov, čakala je naja 8 vör duga paut nazaj na drügo stran gaušče (vej pa rejč »Transilvanija« ne pomeni nika drügoga, kak »prejk lesá«). V tej štiri dnevaj je bilau lepau videti, kak erdeljski Madžari svetijo državni svetek. Lepau je bilau videti, ka je nej vse samo politika, ka se leko v meri tö vküper živé. Spoznali smo lidi z veukim srcom. S toga, kak eške mladi lepau gučijo madžarski pa majo skrb na svoje korenjé pa tradicije, pa se leko porabska mladina tö dosta kaj navči. -dm- S törma v Marosvásárhelyi se vidijo vsefelé cerkve V židauvsko cerkev odi eške gnesneden dosta vörnikov Glavna poštija v Kolozsvári je naja tö odpelala domau OD SLOVENIJE… Ogenj je dolapogoro, šunko smo pogeli Aktivnosti pred veliko nočjo 4. aprila smo se na dvojezični šoli Števanovci pripravljali na veliko noč. Na šoli imamo učteljico, ki igra v lutkovni skupini. Skupina se uči lutkovne igre za praznike. Igra, ki so nam jo predstavili, je nosila naslov »Žofi in njeni rdeči pirhi«. Lutkovna predstava je bila zelo zanimiva, v njej je dek-lica odnesla čopiče in barve ter potrla rdeče pirhe. Žofi je vse to odpustila svoji prijateljici, saj tako piše v Bibliji. Na koncu smo lahko videli s pomočjo igre senc, ki je predstavljala, kako so ženske iskale Jezusa pod kamni, a ga niso našle. Srečale so ga na poti. Z igro so želeli pokazati učencem in učiteljem, kako lahko odpustimo drug drugemu. Po kosilu so učenci morali okrog šole poiskati skrite zajce. Najbolj priden je bil Gergő László, učenec prvega razreda. Imeli smo tudi dve delavnici. Učenci so lahko naredili kokoško iz papirja in so si lahko pobarvali in okrasili velikonočne okraske iz mavca. Učenci so zelo pridno delali in so svoje izdelke z veseljem nesli domov. Agica Holec ravnateljica Predsednik države obiskal Slovaško Predsednik republike Danilo Türk se je mudil na dvodnevnem uradnem obisku na Slovaškem. Spremljali so ga minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav in 30-članska gospodarska delegacija. Predsednika Türka in njegovo soprogo Barbaro Miklič Türk sta ob začetku obiska v Bratislavi sprejela slovaški predsednik Ivan Gašparovič in njegova soproga Silvia Gašparovičova. V ospredju pogovorov obeh predsednikov so bili dvostranski odnosi med državama s poudarkom na gospodarskem sodelovanju. Udeležila sta se tudi slovaško-slovenske poslovne konference, kjer sta nagovorila gospodarstvenike iz obeh držav. Govorila sta tudi o evropskih temah in nekaterih aktualnih mednarodnih vprašanjih. Predsednik Türk, ki je obiskal tudi Bansko Bystrico, se je srečal še s predsednikom slovaškega parlamenta Pavolom Paško in premierom Robertom Ficom. Državni zbor podprl začetek postopka za spremembo ustave Poslanci so sprejeli predlog za začetek postopka za spremembo 148. člena ustave z osnutkom ustavnega zakona, s katerim bi v ustavo vnesli fiskalno pravilo o uravnoteženosti javnih financ. Predlog je podprlo 70 poslancev, trije so glasovali proti, deset pa jih je bilo vzdržanih. Poslanci so s 66 glasovi za, dvema proti in 12 vzdržanimi sprejeli tudi stališče strokovne skupine ustavne komisije. Na podlagi sprejetega stališča bo ustavna komisija pripravila predlog ustavnega zakona in ga predložila v obravnavo državnemu zboru. Če predlog ne bi prejel potrebnih dveh tretjin glasov navzočih poslancev, bi bil postopek spreminjanja ustave končan, saj enakega predloga v tem mandatnem obdobju ne bi bilo več mogoče obravnavati. Tašo ešče vejn nikdar nej bilau, ka bi na velko soboto tak fejst čakali dež, kak je tau letos bilau. Cejli keden smo samo oblake gledali, pa boga molili, aj bar par kaplic spadne, ka nede taše velke süče. Do četrt-ka je tak vögledalo, ka na velko soboto sploj nemo mogli ogenj (kres) naprajti, zato ka je prepovedano bilau nalagati vanej. Dapa baugi hvala, v četrtek vnoči smo dobili telko deža, ka se je že leko nalagalo, tak ka v petek predpodnevom se je andovsko drüštvo tak odlaučilo, ka kak vsakšo leto, zdaj tö napravimo na velko soboto ogenj. Kak vsigdar zdaj smo tö v soboto predpodnaum šli po drva, dapa ne mislite, ka je tau tak málo delo. Samo taša drva se leko vsečejo, štere so süje, zato ka ovak bi nej gorela, samo se kadila. Tašoga reda pa že nej trbej šunko kaditi, bola že küjati. Tau leto se je tak dobro posrečilo süja drva najdti, ka so taša bile kak papir. Dapa tau je tö nej bilau dobro, zato ka smo se bojali, ka brž dolazgorijo. Ka mo zdaj delali, smo si zmišlavali, pa se škrabali po glavej. Drügo nede, moramo vövsejčti tiste najvekše pa najstarejše vrbove panje, ka smo ji v Andovci šparali že več kak stau lejt, smo se odlaučili. Podrejti je ešče nikak šlau, dapa na prikaulice smo je za vraga nej mogli gorasprajti. Že smo tak bili, ka je s traktorom gorazvlačimo tak po ednom, dapa te je gnauk samo vöprišo moj saused Dori iz rama, šteri je tak velki kak eden medved, pa z njegvo pomočtjauv je že naletja šlau. Zadvečerek v štrtoj vöri smo šunko gordjali küjat, aj se do svečanja sküja, mi smo pa kau-lak piskra stali, pa sline so nam samo tak tekle po taum dugom posti. Aj malo nika na drügo tö koncentriramo, nej samo na šunko, vö smo parnesli štük na karpit pa smo strejlati začnili. Kak vsakšo leto zdaj tö so nam krpit z Gorejnjoga Senika dali, zato ka mi smo ga nin nej mogli küpti. Kak so oni do njega prišli, tau ešče do gnesden ne vejm, dapa važno je, ka so bili tak dobri, ka so nam ga dali. Kak smo strejlali, ranč smo nej vpamet vzeli, ka se je dež vlejo, samo te, gda se je krpit v travi začno kaditi. Do četrtka smo se tau bojali, ka za volo süče nemo mogli ogenj naprajti, v soboto večer pa smo se že s tejm mantrali, ka aj se nam sploj vužge. Vejn dvajsti kil hrastovoga smolaka smo tazažgali, dočas ka se je ogenj vužgo. Dapa leko povejm, ka sploj lejpi ogenj smo meli, hvala vsakšoma, sto je nam pomago pri tejm. Lüstvo je prišlo, eni iz Andovec, eni iz Budinec, ništrni celau iz Sobote pa iz Ljubljane. Šunko smo pogeli, sto je nej bijo tam, tisti aj pride drgauč! Karči Holec Velki vrbovi pen smo samo tak leko na prikaulico djali, če nam je Dori pomago Na tau velko soboto je mrzlo bilau pa dež üšo, zatok je trno dobro bilau, ka smo bili v Hiši rokodelstva … DO MADŽARSKE Kroug Pismo iz Sobote Zgodba o zajčku Zlatku Kot vsako leto je Zveza Slovencev na madžarskem tudi letos organizirala slovensko predstavo za najmlajše v Porabju. Tokrat so povabili učence iz Osnovne šole Mačkovci, ki so prejšnji četrtek s poučno zgodbico razveselili malčke iz dolnjeseniškega, gornjeseniš-kega in sakalovskega vrtca. Otroci treh vasi so se zbrali v dolnjeseniškem kulturnem domu, kjer jih je najprej pozdravila vodja mačkovske skupine Anemary Puhan in na kratko povedala, o čem bo govorila igrica. Nato so na oder stopili mačkovski šolarji v zelo originalnih kostumih, ki so jih izdelali s pomočjo staršev. Glavni lik predstave je zajček Zlatko, ki ima slabo lastnost, da poje vse, kar mu pride pod tačke. Tokrat je v gozdu našel odvržen čips in kokakolo, pa je takoj vse pojedel oziroma popil. Ponoči pa ga je začel strašno boleti želodček. Treba je bilo poklicati zdravnico sovo, ki mu je predpisala zdravo hrano kot brstični ohrovt in sok rdeče pese. Tako se naslednji dan zajček Zlatko že počuti bolje in obljubi, da nikoli več ne bo jedel vsega, kar najde. V vlogi zajčka Zlatka in zdravnice sove sta se s svojo izrazno močjo izkazali Nuša Šalamon, učenka 5. razreda, in Zala Zver, učenka 3. razreda. Igra je imela sporočilno vsebino, skozi njo so skušali mačkovski učenci opozarjati na zdravo prehranjevanje in varstvo okolja. Pomembno pa je tudi, da je bila igrica predstavljena v slovenskem jeziku, tako so otroci lahko slišali in se naučili več novih besed. Namen Zveze Slovencev je torej jasen, s takimi in podobnimi predstavami najmlajšim v Porabju čim bolj približati materinščino. NVN Pravijo, ka vse na toum svejti se nin začne pa se nin skonča tö. Pravijo, vse svoj začetek ma pa konec tö. Vsikši žitek se narodi pa premine. Vsikši film se začne pa se zgotouvi. Človek začne z delom pa z njim skonča. Den se začne pa odide s suncom. Nouč se začne s kmico pa se skonča z dnevom. Ka pa kroug? Ge se začne pa na sterom mesti se konča kroug? Ja, té kroug nam vse tou na glavou postavla. Un se nin ne začne pa se nin ne konča. »Naš žitek bi leko biu eden takši kroug. Ka bi po tejm živeli, se pitam?« je nut v tou filozofsko pitanje vgrizno krčmar Feri, gda smo bili trno moudri tam za njegvim šankom. »Ja, trno žmetno je razmeti té nebeski kroug,« se je škrabo po pošlivoj glavej mesar Laci. »Leko povejmo, tak si brodim, ka bi bilou živeti v krougi bole lepše kak pa tak. Depa, od toga leko samo senjamo. Depa, senjamo leko, ka nej? Tou nam niške ne more vkraj vzeti.« »Rejsan, kak bi bilou živeti takšen krougel žitek? Kak bi bilou, če se ….« sam se zglaso eške ge pa se brž po tejm dola stavo. Sam se dola stavo, ka sam tadale več nej škeu pa nej mogo broditi. Če smo prajli, ka se kroug nin ne začne pa se nin ne skonča, se naš žitek tö nin ne začne. Kak če bi poštaš Bela vido nut v mojo glavou, je rejč prejk vzeu. »Če bi naš žitek biu kak kakši koug, bi se nej nigdar narodili pa nigdar nej bi preminouli. Cejli čas bi samo živeli. Ja, tou ge trno dobro razmejm. Depa, pri vsejn tejn se moramo eške dosta drugoga pitati. Zatoga volo nam krčmar Feri zdaj eške natoči edno rundo pa mo po tejm tadale brodili od toga.« Pa je ranč tak bilou. Edno rundo je Bela naroučo, po tejm eške ge pa mesar Laci pa po tejm eške krčmar Feri pa bautoškinja Frida ranč tak. Gda smo vse tou spili, je kroug biu vse bole vekši pa vse bole naoupačen. »Ja, če leko ge nika povejm,« je bautoškinja Frida rokou zdignola, kak bi v šouli bila. »Kak pa bi vögledali mi lidge, če bi naš žitek biu kak kroug? Bi bili, kak bi se ranč narodili ali pa že kak trno stari pa betežni lidge?« Ta naša Frida je trno žmetno pitanje naprej prinesla. Naše glave so tak nagnouk začnole broditi, broditi pa li broditi, dokejč se je nej zglaso ranč krčmar Feri. »Ge bi najraj v toum krougi žijvo, prva je ta kriza pa recesija prišla. V tisti časaj sam slüžo kak velki.« »Meni je nej telko do pejnez. Ge bi najraj biu cejli čas endvajsti lejt star. Vsikši teden sam emo drugo deklo pa vsikša je lepša bila od druge,« so se začnole svejtiti oči mesari Laciji. »Pa pou teleta sam si leko na plejča zdigno.« »Ge bi pa takša bila, gda sam nej eške mejla tak velko zadnjo. Vaaaaaj, kak so moški za meuv gledali,« je nazaj mlada gratala bautoškinja Frida. »Ge bi škeu biti takši pojbiček, ka sam nikšne bige nej emo. So se stariške zame brigali,« se nikan daleč nazaj zagledno poštaš Bela. »Ge, ge pa bi najraj biu v tisti časaj, gda je eške nej bilou moje tašče Regine, trno čedne ženske. Škem prajti, emo bi ženo pa mojiva dva mlajša, depa, brezi nje,« sam skur skuznati grato. Tak smo eške malo bloudili po tom našom krougi pa pomalek šli domou. Že je kmica bila, gda sam nut na dveri stoupo. Žena je gledala televizijo, mlajša sta nika lejtala es pa ta. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, pa me je samo grdou poglednola. Me je gledala, kak bi njoj ka trno lagvoga naredo. Me je gledala pa se dun zglasila: »Ti ne gledaš na kalendar ali pa čistak nika ne pouniš? Vej je pa gnes velki petek. Pa vsikši na toum svejti vej, ka je tou post gé. Gda je post, se ne gej mesou, se ne pidje alkohol pa od seksa tö nikšnoga guča ne smej biti.« »Vej pa vino je nej alkohol. Za Francuze je tou gesti, nej pa alkohol,« sam se za sebe postavo. »Leko, depa, mi smo nej Francuzi!« mi je nazaj zabrüsila. Pa gda je tou prajla, se mi je vse nazaj zavrtelo. Kak bi spadno v eden takši kroug. Ja, vse tou se je zgodilo. Vse tou sam v svojom žitki že doživo nej samo gnouk. Vsikšo leto na velki petek je gnako, je ranč tak, kak sam tou napiso. Rejsan, kak bi se vrto v ednom krougi. Tomi nega nej konca pa nej kraja. Na, tak sam dun najšo eden takši svoj kroug. Miki Predlog o nezdružljivosti funkcij in služb poslancev Prejšnji teden je poslanec FIDESZ-a podal predlog za spremembo zakona o pravnem statusu poslancev, ki je prinesel razkol med vladajočo večino, kajti večina krščanskih demokratov se ni strinjala s predlogom. Po njem namreč naj bi po letu 2014 bila poslancem prepovedana vsa dejavnost, ki jim prinaša dodatni zaslužek. Predlog ne velja za dejavnosti (znanstvena, umetnostna), ki jih poslanec opravlja na podlagi avtorske pogodbe. Poslanci pa se bodo morali po letu 2014 odločiti tudi o tem, ali želijo ostati župani ali poslanci. Svojo dejavnost v parlamentu torej naj bi opravljali kot profesionalno službo, zato pa naj bi prejemali plačo v višini plače državnega podsekretarja. Za predlog je glasovalo 253 poslancev, 47 jih je bilo proti, 12 poslancev pa se je vzdržalo. Proti je glasovala večina krščanskih demokratov (30), 4 fidesovci in 12 poslancev LMP. Socialisti se glasovanja niso udeležili, medtem ko so poslanci desničarskega Jobbika glasovali za. 16. april – dan spomina na žrtve holokavsta 16. april je na Madžarskem dan spomina na žrtve holokavsta. Na ta dan so leta 1944 začeli postavljati prva geta v Podkarpatju (sedanja Ukrajina). V naslednjih mesecih so na severu Madžarske postavili 13 večjih getov in zbirnih centrov, od koder so organizirano odvažali Žide v koncentracijska taborišča. Po uradnih podatkih so iz Madžarske odpeljali 437 tisoč Židov. Vlada je 15. in 16. aprila imela uradne spominske prireditve v Budimpešti, v Judovskem spominskem centru, in v mestih Szolnok ter Tatabánya. Tudi Porabci na reviji Primorska poje Komorni pevski zbor Zveze Slovencev bo 22. aprila nastopil na koncertu v Trenti, ki se odvija v okviru 43. revije Primorska poje. Letošnja revija je posvečena Vinku Vodopivcu in Murku Fileju. Vsakšoga psa rad mam Žalostno je, gda človek male pse vidi pri poštiji, ka so je iz autona vödjali, ali taše že vekše, šteri so nekakoma više prišli pa etak se te rejšijo od njij. Prvin je bilau tak, ka so taši psauvge več kednauv ali mejsecov odli po krajini, dočas so nikan taminauli ali tadale šli. Tau smo vse mi, lidge krivi, pa nej tisti srmacke psauvge, šteri pri poštiji tak milo gledajo pa samo na tau čakajo, aj je nekak domau nese pa k sebi vzeme. Če stoj psa prinese k rami, tisti odgovornost mora meti za njega, pravi Zoltán Cziráki, vodja zavetišča za pse v Varaši. Kak je tapravo, zavetišče so zato ustanovili, ka je dosta taši lastnikov pisauv, šteri sploj ne vejo, ka je s pisaum, zvün tauga, ka je lejpi pa ga leko bauža, dosta brig. Za volo tauga, gda njim više pride, te se ga rejšijo. - Kak pa da ste ustanovili zavetišče (kutyamenhely)? »Leta 1998 smo najprvin ustanovili drüštvo ljubitelov psauv tisti, šteri smo pse meli, pa že več lejt smo vküpodli. Tistoga reda sem ge pri mejni straži biu, gde sem se psami spravlo. Tej, šteri smo vküpodli, so vidli, ka zna moj pes, pa za volo tauga so prajli, aj napravimo edno drüštvo, aj se oni tau, ka ge znam, tö leko navčijo od mene. Tak se je tau začnilo. Leta 1999 smo probali edno parcelo sprajti, dapa varaška občina je nas pri tejm nej podpirala. Sledkar smo zvedli, ka je razpis za zidino, gde je prvin strelišče bilau, na razpis smo se mi zglasili, pa te tak smo zidino dobili z arende. Kak zdaj, že te je tö dosta taši psauv bilau, šteri so brezi lastnikov bili. Te smo si tak zmislili, ka ustanovimo zavetišče. Leta 1999 smo s štirimi pisami odprli zavetišče, dapa od mejseca do mejseca je vsigdar več psauv bilau. Od leta 2002 pogodbo (szerződés) mamo z Varašom, ka vse pse, ka so je völičili ali so brezi lastnikov, je mi vküppoberemo pa je vse pripelamo v zavetišče. Dapa zdaj že leko povejm, ka cejlo Porabje se k nam drži, če ranč nejmamo z vsakšo občino pogodbo. Dobre stike mamo s policijov pa z gasilci, zato ka nas oni tö dostakrat zovejo, če kakšne probleme majo s psami. Tak mislim, ka fejst važna naloga je naša, ka probamo najbola baukše obredti. Vüpajmo, ka v bodočnosti mo meli še baukše pogoje za tau.« - Kak se zavetišče gordrži? »S prostovoljnimi prispevki (önkéntes adományok) pa iz tistega enega procenta davkov, ka leko nam gorponüdijo lidgé od dohodnine, zvün tauga pa še iz natečajov.« - Ka misliš, če gledamo zahodno Evropo, tam so bola podpirana zavetišča kak pri nas? »Tam je druga kultura, dosta bola podpirajo zavetišča s pejnezami pa s prostovoljnim delom kak pri nas. Istino, zdaj se že zato malo začne tau pri nas tö spreminjati. Dobro, mi, člani društva, vsi prostovoljno delamo tau, dapa zdaj že vsigdar več taši lidi tö pride, šteri so nej člani drüštva. Če drügo nej, te samo telko, ka se s psami šetajo, dapa tau je za nas že velka pomauč.« - Kelko članov ma drüštvo? »Zdaj nas je sedemnajset taši, šteri smo registrirani, pa dosta taši, šteri nas samo podpirajo, s pejnezami, z delom ali pa psaum gesti prinasejo. Dapa dosta Avstrijcov pride zato se k nam, ka se s psaumi šetajo.« - Tak mislim, zato si največ itak ti s psami, nej? »Tau je tak, dapa če bi pri tejm steli pomagati mena, ka pisaum pridejo polagat ali vöpucat njim, nej bi prejkdau tau delo. Zaman se tak vidi, ka je tau delo mirno, tü se gdakoli leko kakšna navola zgodi, če se narazmejš k pisaum, pa če se razmejš, še tak tö. Gda ednoga psa maš doma, je drügo kak tü, gde več kak štirdeset jij je vküper. Zato pa samo ge polagam pa pucam kenele, če bi se kaj zgodilo z nekakim tü v zavetišči, te bi ge biu odgovoren, niške drügi nej.« - Bilau je že tak, ka so se psauv-ge svadili pa eden drügoga grizli? »Gnauk je bilau tak, gda sem ranč polago. Samo tašoga reda, da vidiš tisto situacijo pa se razmejš k psaum, te vejš, ka ti trbej delati. Ge sem tistoga psa, šteri je tau cejlo situacijo začno, brž ozark zgrabo pa sem ga znak potegno. Tau tak brž bilau, ka tisti pes je ranč nej vedo sprvoga, ka se je z njim zgaudilo. Telko je dojšlo že, ka se je pes pomiro, pa so ejnjali.« - Odkec so prišli sem tej psauv-ge? »Dosta taši psauv je, šteri so svojo gazdo vgriznili, dapa potistim se največkrat skur vsigdar pri nas vözvej, ka nej pes biu kriv v tisti situaciji, liki gazda. Te mamo še taše pisé, štere so völičili ali so njim že više prišli pa zato so je sem k nam nutdali. Dapa mamo taše tö, na štere samo skrb mamo, dočas ka gazda ne pride nazaj domau. Mamo edno spletno stran (honlap), gde za te pse, šteri so brezi lastnikov, iščemo lastnike, pa leko povejm, ka se najdejo. Ranč zdaj smo gledali, ka edno leto skur štirdesetim pisaum smo najšli gazdo. Če tak gledamo, v ednom leti se vsi psauvge dojmenijo pa nauvi pridejo na mesto njij.« - Vse pse, ka sem pripelajo, prejkvzemete? »Te ja, če mamo mesto, če nej, te samo telko, kelko prazni mest mamo. Tau neškemo, ka bi v ednom boksi več psauv bilau, tau je nej dobro, nej za nas pa nej za pse.« - Vi vsakšoma pisej, šteri sem pride, nauvo ime date? »Samo tistoma, šteroma ne vejmo ime, šteri ma gornapisano, tistoga ime ostane.« - Ti sakšoma pisej ime znaš, steri so tü v zavetišči? »Vejm, pa še na tiste se tö spomnim, šteri so že pred lejti tü bili.« - Je tak, če stoj pride po psa, pa si enga vöodebere, te ti tau povejš, ka tistoga psa za njega ne predlagaš? »Je tak, zato ka ge dobro poz-nam te pse, ka so pri nas, pa vejm, kakšni lastnik bi se paso k njim. Malo se pogučavamo, malo je spitavam, ka oni mislijo, kakšnoga psa bi meli, pa te ge tapovejm, šteroga bi predlago za njij. Zato ka tistim, šteri psa iščejo, skur vsigdar je samo tau važno, kak vögleda zvüna, tau, ka kakšno naturo ma, ka je najbola važno, s tejm se ne spravlajo. Dapa ge vsigdar vsakšoma tapovejm, ka če nede dober za njij tisti pes, šteroga tanesejo, te baukše, če ga nazaj prinesejo, kak če bi se mantrala, kak pes tak gazga.« - Maš tašoga psa tü v zavetišči, šteroga bola rad maš kak drüge? »Vsakšoga psa rad mam, leko je stari, mladi, velki, mali, mili ali čemerasti. Tau name veseli, če se s pisami leko spravlam, ovak bi tau ranč nej mogo delati.« Karči Holec Zoltán Cziráki dobro pozna naturo psov »Ge bi tö rad emo gazdo!« zveza.hu MRAVLAK LEJKI OTROŠKI Kakšna je pomlad? KOTIČEK - Kakšna je pomlad? Samuel: Pomlad je lepa, sončna, vetrovna, prijetna, topla, zelena, barvna, ptice žvrgolijo, travnik zeleni, mravlje delajo, čebelice nabirajo med. Ester: Zelenijo travniki. Toplo je. Sije sonce. Cvetlice cvetijo. Ptice žvrgolijo. Veter piha. Zalan: Pomlad je prijetna in topla. Vreme: sonce sije, piha veter. Cintia : Pomlad je lepa. Sonce sije. Toplo je. Fanni: Pomlad je lepa. Drevo je zeleno. Sonja in Samuel plešeta. Lorand in Juli tečeta. Cinti in Samuel rišeta. Julia: Pomlad je lepa. Potok glasneje šumlja. Imamo piknik. Marton: Veter piha, topla, zelena, sonce sije, ptice pojejo. Lorand: Kača in miška čez travnik bežita. Zelena in topla je narava. - Kaj najraje delaš spomladi? Samuel: Spomladi se gugam, imam piknik, igram nogomet, tečem, se lovim. Ester: Nabiram cvetlice, bežim. Zalan: Lovim se, gugam in imamo piknik. Cintia: Pojem, imamo piknik in tečem. Fanni: Rišem, tečem, plešem, pojem, se gugam, stojim. Julia: Imamo piknik. Igramo nogomet. Marton: Pojemo, tečemo. Lorand: Računamo, pojemo, tečemo. - Katere živali si letos že videl? Samuel: Videl sem oso, polža, kačo, fazana, pikapolonico, jelena, srno, sovo, škorca, kukavico, štorkljo, kobilico, pajka in hrošča. Ester: Kačo, krta, oso, mravljo, pikapolonico. Zalan: Krta, kačo, veverico, pikapolonico, raco, čebelo, jelena, lisico, sovico. Cintia: Lastovko, polža, fazana, jelena, srno, zajčka. Fanni: Polža, fazana, kravo, zajčka, srno, lisico, veverico, miško. Marton: Kačo, medveda, zajčka. Lorand: Metulja, krta, lisico, oso. - Zakaj imaš rad pomlad? Samuel: Pomlad imam rad zato, ker imam potem rojstni dan. Zalan: Narava je čudovita. Cintia: Zato, ker imam rojstni dan. Julia: Zato, ker je pust in velika noč. Na vprašanja o pomladi so odgovarjali učenci 3. razreda OŠ Arany János iz Monoštra. V velkom mravlinjeki je bilau dosta mravel. Depa, ednoj mravli je v tistom mravlinjeki nej dobro bilau. »Ge sam nej mravla! Ge sam moški! Ge sam mravla, nej pa mravla. Ge sam mravlak Lejki. Pa zato, ka neškem mravla ostanoti v etom mravlinjeki, dem ge po svejti vcejlak po svoje,« je strauso svojo mravlečo glavau. Pa je tak tö bilau. Mravlak Lejki je odišo na svoje. Kristina Žökš POMLAD Dolge zime je konec, prišla je pomlad, narava zeleni, ptički pojejo. Zvončnice cvetijo, potoki tečejo, vse je veselo, tu je pomlad. Annamaria Ropoš POMLAD Tu je pomlad, tu je toplina. Trka pomlad: Odprite vrata! Sonce sije na zemljo, dež zaliva drevo. Vsak od nas bi zaklical rad: Tu je pomlad! Tu je pomlad! Monika Domjan POMLAD Tu je pomlad, ptički pojejo in vsi se vesele. Sonce sije, cvetlice se razcvetajo in deklica se smeje. Vse tri so učenke 7. razreda DOŠ Števanovci Čunta Mravlak Lejki si je enoga dneva čas vzeu. Samo tak sam od sebe se je dola stavo. Samo tak, si je pravo, ka se dola stavi. Pa nej zatoga volo, ka bi biu zmantrani. Pa nej zatoga volo, ka bi ga bolele njegve mravleče noge. Pa nej zatoga volo, ka bi več nej naprej bilou poti. Pa nej zatoga volo, ka bi ga kaj mantralo. Pa zatoga volo tö nej, ka bi se s kim najšo. Tam na njegvi pouti je bila edna velka čunta. Zatoga volo se je dola stavo. Mravlak Lejki je gledo od sunca bejlo čunto. Je gledo velko čunto. Mravlak Lejki je eške takšo nigdar nej vido. »Na, nekak je tou tü zgübo,« si je brodo. »Nekak je velko silo emo, ka je tou na tom mesti tanjau,« si je tadale brodo. Velka bejla čunta pa je nika nej prajla. Samo je tak tam taležala pa bila vcejlak tiüma. »Sto je tou zgübo?!« je na velke spitavo mravlak Lejki. »Je steri tü gé, ka iške svojo čunto?« je spitavo tadale. Depa niške se je nej zglaso, niške je nej nika nazaj povedo. Zatoga volo si je doj vseu pa čako. Je čako, če stoj pride, ka de svojo čunto isko. In tak je mravlak Lejki čako pa li samo čako, če stoj po čunto pride. »Kak je leko stoj tak pozabléni, ka tou tak tanja,« si je brodo pa se je spitavo. »Kak je tou sploj mogouče?« ga je tadale mantralo. Ga je tou tadale mantralo. Čunta pa je samo ležala na zemlej pa je nika nej prajla. »Na, bar ti povej, čidna si?!« je pito čunto. »Ge ne morem cejli den čakati, ka te stoj najde,« go je po tejm eške na rejd gemau. »Ti čunta čuntasta, vej pa povej, čidna si gé?« Depa čunta je ostanola nejma, kak je nejma vsigdar bila. Že je skur večer biu, gda se je mravlak Lejki trno doj svado. Tak se je doj svado, ka je vse penasti grato. »Znaš ka, čunta!? Ge te zdaj tanjam pa sama iški od koga si gé,« se je rejsan trno groubo doj svado mravlak Lejki. Tak se je groubo doj svado, ka je odišo tadale po svojoj pouti. Je odišo tadale pa je čunte ranč nej več pogledno. »Samo si najdi tistoga, ka te je zgübo. Name več nikšna briga nej, ka de s teuv,« si je eške dugo gučo na toj svojoj pouti. Tak je šou tadale vcejlak po svoje, čunta pa je ostanola tam pa go je ranč niške nej isko. Depa, od toga je mravlak Lejki več nika nej vedo. Miki Roš MLAŠEČI KAUT PETEK, 20.04.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: GREGORJEVO, 10.20 NOČKO: J.W.GRIMM: O FANTU, KI JE ŠEL PO SVETU STRAH ISKAT, OTR. SER., 10.35 BUBA GUBA, LUTK. NAN., 10.55 MOJA ROLKA, KRATKI FILM, 11.15 OBJEMI IN POLJUBI, DOK. FILM, 11.30 SEJALCI BESED: FRAN MILČINSKI, OTR. NAN., 12.00 POROČILA, 12.05 PANOPTIKUM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 MARČI HLAČEK, RIS., 16.10 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM MLADICA V GOZDU, POUČNA NANIZANKA, 16.20 V BOJU S ČASOM, NEMŠ. NAD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 17.55 ZAČNIMO ZNOVA, SLOV. NAN., 18.30 KANOPKI, RIS., 18.35 BALI, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 POSEBNA PONUDBA, 0.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL PETEK, 20.04.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.45 ZABAVNI INFOKANAL, 11.20 DOBRO JUTRO, 14.50 NOVA ZEMLJA, DOK. FILM, 15.45 OSMI DAN, 16.15 NA OBISKU, 16.45 MINUTE ZA ..., 17.15 MOSTOVI - HIDAK, 17.45 ČRNO-BELI ČASI, 18.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 18.30 KNJIGA MENE BRIGA, 18.50 AMERIŠKA KRPANKA: SANJE IN PESMI ŽLAHTNE STAROSTI, GLASBENI DOKUMENTAREC, 20.00 RDEČA KAPELA, DOK. ODD., 21.00 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 21.20 KENNEDYJEVI, KAN. NAD., 22.10 V KREMPLJIH MAFIJE, ISL. FILM, 23.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 21.04.2012, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 RIBIČ PEPE: TU STA TRIGLAV IN T, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.25 IZ POPOTNE TORBE: ČUDEŽI NARAVE, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 7.40 BINE: SLADKOSNED, LUTK. NAN., 8.05 DEŽELICA PIMPAN, RIS., 8.10 STUDIO KRIŠKRAŠ: ZVEZDE, LUTK. ODD., 9.00 PALČEK DAVID, RIS., 9.25 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.10 MAČEK SAMMY, KRATKI FILM, 10.25 2012, LETO NIČ: FELIKS, NIZOZ. NAD., 10.55 POMPOKO, JAP. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 TEDNIK, 14.20 SLOVENSKI MAGAZIN, 14.50 MEDVEDJA DRUŽINA IN JAZ, DOK. SER., 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.25 NA VRTU, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SOBOTNO POPOLDNE, 18.30 OZARE, 18.40 OLIVIJA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 21.30 PEACOCK, AM. FILM, 23.00 POROČILA, 23.35 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 23.50 PRI PEARSONOVIH, AM. NAN., 0.15 MEDVEDJA DRUŽINA IN JAZ, DOK. SER., 1.05 OZARE, 1.10 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL SOBOTA, 21.04.2012, II. SPORED TVS 8.15 SKOZI ČAS, 8.40 POGLEDI SLOVENIJE, 10.00 POSEBNA PONUDBA, 10.25 SLOVENSKI UTRINKI, 10.55 UNIVERZA, 11.20 OSMI DAN, 12.00 TENIS: POKAL FEDERACIJ, FRANCIJA : SLOVENIJA, 15.30 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA BAHRAJNA – KVALIFIKACIJE, 16.30 LONDONSKI VRTILJAK, 17.10 ŠPORTNI IZZIV, 17.45 ROKOMET: LIGA PRVAKOV, CIMOS KOPER : ATLETICO MADRID, 20.00 DOJENČEK PRI HIŠI, FR. FILM, 21.30 SOBOTNA GLASBENA NOČ, 22.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.00 NA LEPŠE, 23.25 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 22.04.2012, I. SPORED TVS 6.30 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.15 OZARE, 11.20 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 NA ZDRAVJE!, 15.05 MIA IN MIGU, FR. FILM, 16.30 PRVI IN DRUGI, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.15 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO?, 18.40 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 PRVA DAMSKA DETEKTIVSKA AGENCIJA, ANG.-AM. NAD., 21.05 TO NISEM JAZ, PORTRET EVALDA FLISARJA, 22.00 VRTOVI TULLNA, DOK. SER., 22.30 POROČILA, 23.10 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 0.05 SLOVENSKI MAGAZIN, 0.35 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO?, 1.50 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 2.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.10 INFOKANAL NEDELJA, 22.04.2012, II. SPORED TVS 6.55 SKOZI ČAS, 7.35 GLOBUS, 8.20 MINUTE ZA ..., 8.50 SLOVENSKI MAGAZIN, 9.20 TURBULENCA: PODCENJUJEMO NAJSTNIKE?, 9.55 GLASBENA MATINEJA - MOZARTINE: MIHAJLO BULAJIĆ, SIMFONIKI RTV SLOVENIJA IN ALPASLAN ERTÜNGEALP, 11.20 31. SREČANJE TAMBURAŠKIH IN MANDOLINSKIH SKUPIN: TAMBURAŠI VIPAVA IN MANDOLINSKA SKUPINA AMOS, 12.00 TENIS: POKAL FEDERACIJ, FRANCIJA : SLOVENIJA, 13.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA BAHRAJNA, 17.00 SLOVENSKO OLIMPIJSKO STOLETJE, DOK. SER., 17.55 UMETNOSTNO DRSANJE - SVETOVNO PRVENSTVO: REVIJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 NEPRIJETNA RESNICA, AME. FILM, 21.30 OKOLI SVETA V 90 MINUTAH, DOK. ODD., 22.50 FANT, POBRATIM SMRTI 1, DOK. FILM, 23.40 DOBR’ JE, KRATKA TV-IGRA, 0.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 23.04.2012, I. SPORED TVS 6.25 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MIHEC IN MAJA, 10.15 IZ POPOTNE TORBE: ČUDEŽI NARAVE, 10.30 NOTKOTI, LUTK. NAN., 10.55 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM MLADICA V GOZDU, POUČNA NANIZANKA, 11.00 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 11.30 SPREHODI V NARAVO, 12.00 POROČILA, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB, 14.40 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 BALI, RIS., 15.55 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 16.05 BACEK JON, RIS., 16.15 MOZART: POTOVANJA, 16.25 DEŽELICA PIMPAN, RIS., 16.35 RIBIČ PEPE: RESTAVRACIJA PRI PEPETU, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 DUHOVNI UTRIP, 17.40 POGLED NA …, 17.55 ZAČNIMO ZNOVA, SLOV. NAN., 18.25 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 UMETNI RAJ, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA: JORGE BUCAY: TI POVEM ZGODBO?, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.40 DUHOVNI UTRIP, 0.55 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL PONEDELJEK, 23.04.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.45 ZABAVNI INFOKANAL, 10.25 DOBRO JUTRO, 13.10 BILO JE..., 14.15 MEDVEDJA DRUŽINA IN JAZ, DOK. SER., 15.10 PRVI IN DRUGI, 15.30 TO NISEM JAZ, PORTRET EVALDA FLISARJA, 16.25 NA LEPŠE, 16.50 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.25 RDEČA KAPELA, DOK. ODD., 18.25 PRAVA IDEJA!, 19.00 ARITMIJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 NA UTRIP SRCA, 21.15 DEDIŠČINA EVROPE: MANNOVI - ROMAN STOLETJA, DOK. SER., 23.00 DVOJNA PREISKAVA, FR. SER., 0.25 ARITMIJA, 1.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 24.04.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 STUDIO KRIŠKRAŠ: PRINCESKE IN VITEZI, LUTK. ODD., 10.55 PRIGODE VIKTORJA IN VIKTORČKA, RIS., 11.00 RIBIČ PEPE: RESTAVRACIJA PRI PEPETU, 11.20 MOZART: POTOVANJA, ODDAJA O MOZARTU, 11.35 NOČKO: O FANTU, KI JE ŠEL PO SVETU STRAH ISKAT, ODDAJA ZA GLUHONEME, 12.00 POROČILA, 12.15 UMETNI RAJ, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 BARNI, RIS., 15.45 PINGU - PINGVIN, RIS., 15.50 METKA IN ZVERINKO ZVER, RIS., 16.00 ALEKS V ŽIVALSKEM KRALJESTVU, RIS., 16.05 TEO, RIS., 16.10 BINE, LUTK. NAN., 16.35 ANGEL, KRATKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 UGRIZNIMO ZNANOST, 17.50 ZAČNIMO ZNOVA, SLOV. NAN., 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TARČA, 21.00 DOSJE, 22.00 ODMEVI, 22.35 KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 GLOBUS, 23.35 IZRAEL D. O. O., DOK. ODD., 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.55 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL TOREK, 24.04.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.45 ZABAVNI INFOKANAL, 11.35 DOBRO JUTRO, 14.25 ARITMIJA, 15.15 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 16.55 VRTOVI TULLNA, DOK. SER., 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 17.55 GLASNIK, 18.25 POSEBNA PONUDBA, 19.00 SPREMINJAJMO SVET Z GLASBO: GLASBENA MLADINA SLOVENIJE, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 OČETJE IN SINOVI, RUS. NAD., 20.45 MUZIKAJETO: ROCKABILLY, GLASBENA ODDAJA, 21.15 GENERACIJE ZNANOSTI 2012, 21.45 PRIJETNA DRUŽENJA BREZ JAMSTVA, ČEŠKI FILM, 23.40 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 1.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 25.04.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 BINE: PLES, LUTK. NAN., 10.35 HIŠA EKSPERIMENTOV: STRELOLOGIJA, POUČNA NANIZANKA ZA OTROKE, 11.00 ZLATKO ZAKLADKO: LUČNIK, 11.20 HABIB: PROSTI PAD, DAN. NAD., 12.00 POROČILA, 12.05 DOSJE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ROLI POLI OLI, RIS., 15.50 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 TURBULENCA, 17.55 ZAČNIMO ZNOVA, SLOV. NAN., 18.30 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 POROČNA MRZLICA V CAMPOBELLU, IT.-NEMŠ. FILM, 21.40 LUKNJA, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PRAVA IDEJA!, 23.35 GLASBENI VEČER, 0.30 TURBULENCA, 1.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL SREDA, 25.04.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.45 ZABAVNI INFOKANAL, 11.25 DOBRO JUTRO, 14.10 SOBOTNO POPOLDNE, 15.35 DUHOVNI UTRIP, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.20 NA VRTU, 16.45 ČRNO-BELI ČASI, 17.00 UGRIZNIMO ZNANOST, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 17.55 GLASNIK, 18.20 EVROPSKI MAGAZIN, 18.35 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 18.50 ZGODBA IZ IDRIJE, GLASBENO-DOKUMENTARNA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 LONDONSKI VRTILJAK, 20.30 ŠPORTNI IZZIV, 21.00 SLOVENSKO OLIMPIJSKO STOLETJE, DOK. SER., 21.55 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.30 S. PROKOFJEV – B. CULLBERG: ROMEO IN JULIJA, BALET, 23.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 26.04.2012, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC: SIROTA JERICA, LUTK. NAN., 10.25 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.10 KOT ATA IN MAMA: ŽUR NAJŽUREJŠI, OTR. NAD., 11.35 ANGEL, KRATKI FILM, 12.00 POROČILA,12.05 ČRNO-BELI ČASI, 12.20 PRAVA IDEJA!, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TARČA, 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KRTJI SESTRICI, RIS., 15.50 LARINA ZVEZDICA, RIS., 16.05 STUDIO KRIŠKRAŠ: PRINCESKE IN VITEZI, LUTK. ODD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.30 SLOVENSKI VODNI KROG: DRAVINJA, DOK. NAN., 17.55 ZAČNIMO ZNOVA, SLOVENSKA NANIZANKA, 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 MED VALOVI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 DOKUMENTARNA ODDAJA, 0.10 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.25 INFOKANAL ČETRTEK, 26.04.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 11.00 DOBRO JUTRO, 13.45 ZGODBA IZ IDRIJE, DOK. ODD., 14.45 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO?, 16.10 MUZIKAJETO: ROCKABILLY, 16.40 TURBULENCA, 17.10 MOSTOVI – HIDAK, 17.45 EVROPSKI MAGAZIN, 18.05 UNIVERZA, 18.45 AMERIŠKA KRPANKA: POKRAJINA CAJUN, GLASBENI DOKUMENTAREC, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 LONDONSKI VRTILJAK, 20.30 ŠPORTNI IZZIV, 21.00 NOGOMET EVROPSKA LIGA: POLFINALE - ATLETICO : VALENCIA, POVRATNA TEKMA, 23.00 NOGOMET: EVROPSKA LIGA - SPORTING : ATHLETIC, 23.30 OSAMA, AFGANISTANSKI FILM, 0.55 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 1.20 ZABAVNI INFOKANAL