POROČILA 
o delu upravnih organov 
in skupne strokovne službe 
za leto 1984
S predloženimi poročili vseh upravnih organov in skup-ne strokovne službe za preteklo leto želimo delegatsko skupščino seznaniti z njihovim delom in zlasti opozoriti na tiste probleme in odprta vprašanja, s katcrimi so se sreče-vali pri uresničevanju svojih funkcij.
POROČILO O DELU KOMITEJA ZA DRUŽBENO PLANI-RANJE IN GOSPODARSTVO
S programom dela komiteja so za leto 1984 bile načrto-vane naloge, ki so bile po vsebini dopolnjene z ugotovlje-nimi družbenimi poudarki na posameznih področjih. Zadol-žitve komiteja so se v toku realizacije nalog novelirale z dodatnimi zahtevami v pogledu usmerjenosti in poglob-Ijenosti.
1.  Aktualni gospodarskl procesi
Menimo, da je po pomembnosti problematike potrebno najprej oceniti prizadevanja komiteja pri spremljanju in razreševanju aktualnih gospodarskih procesov.
V   tem   okviru   nalog   moramo   izpostaviti   pomembnost vključitve komiteja v razreševanje ključnih in kritičnih vpra-šanj, ki so se pojavljala predvsem v OZD, ki so poslovale z negativnim finančnim rezultatom ali v OZD z motnjami v poslovanju, vprašanj integracijskih povezovanj ali status-nih sprememb in sorodnih procesov. Določene naloge  iz tega sklepa so bile realizirane kot samostojno gradivo ali pa so  služile  kot strokovne  osnove za širše oblikovanje stališč do teh problemov. Sem sodijo vsa periodična poro-čila o izgubah v OZD in informacije o skladnosti izvajanja sanacijskih  postopkov glede na zakonska določila. Kvali-tetni   doprinos   so   predstavljala   mnenja   komiteja  za   pri-pravljene programe sanacij OZD in stališča ter predlogi do izvajanih  procesov sanacij. Direktno sodelovanje in vklju-čitev komiteja v iskanje vzrokov in variant rešitev kriličnih stanj  je  bila nujna v nekaterih  organizacijah združenega dela (Iskra TV Pržan, Gorenje Tiki,  Unitas,  Ingrad Grad-bena operativa, Vegrad Gradbena operativa, SGP Stavbe-nik Koper TOZD Gradbena operativa).
Večina procesov razreševanja podobnih stanj je zahte-vala od komiteja vso širino poznavanja problematike, mož-nosti investiranja, ekonomske ocene upravičenosti pove-zovanj, potrebe po statusnih spremembah, predvsem pa z vidika dolgoročnejših razvojnih rešitev.
Neposredne možnosti vplivanja na investicijske namero v organizacijah združenega dela komite oz. izvršni svet ni-mata glede na pristojnosti regijskih in republiške komisijc za presojo investicij, vendar je komite spremljal investicij-sko dejavnost organizacij združenega dela tako z vidika finančnega črpanja namenskih sredstev kot tudi same ma-terialne realizacije ter o tem obveščal izvršni svet, druž-benopolitične organizacije in druge pristojne (posebna in-formacija in posebna poglavja v poročilih o uresničevanju plana in resoiucije občine).
Prioritetna vloga zunanjetrgovinske dejavnosti za dose-ganje ciljev v letih 1983 in lani se je odrazila tudi v usmer-jenosti in ažurnosti spremljanja te problematike v organi-zacijah združenega dela gospodarstva (mesečno analizi-ranje doseženih rezultatov, stanja ter problematlke v med-narodni menjavi). Razen tega je bila izdelana posebna na-loga, ki je podrobneje anaiizirala vključevanje gospodar-stva občine v mednarodno delitev dela in je bila obrav-navana in sprejeta na delegatski skupščini.
2.  Planski dokumenti
V  letu 1984 je bil pričet postopek priprave in sprejema srednjeročnih planskih dokumentov vseh nosilcev planira-nja za obdobje 1986—1990. Komite je skladno z (republi-škim, mestnim in občinskim) odlokom v rokih pripravil vsa strokovna gradiva za planske akte, ki so bila potrebna za delegatsko sprejemanje: odiok o pripravi družbenega pla-na, delovni program za pripravo plana, analizo  razvojnih
možnosti ter v naslednji fazi smernice za pripravo plana. Zaradi nedorečenega postopka izdelave in sprejema do-govora o temeljih plana občine smo izdelali program pri-prave in sprejemanja tega dokumenta z nosilci, izvajalci in opredeljenimi roki, imenovan je bil iniciativni odbor za pripravo dogovora ter pripravili besedilo osnutka.
Komite je aktiviral vse temeljne nosilce planiranja in jim posredoval pregled njihovih nujnih aktivnosti, ki bodo po-trebne za usklajen postopek priprave srednjeročnih pla-nov na vseh nivojih, vzorec delovnega programa ter za KS metodološka navodila.
Ocenjujemo, da je v procesu planiranja na nivoju obči-ne in pri drugih nosilcih nastal časovni zaostanek, saj te-meljni nosilci s svojimi postopki zaostajajo za dogovorje-nimi roki za več mesecev. S tem se veljavni principi pla-niranja niso uresničevali, kar je onemogočalo oblikovanje razvojnih ciljev in usklajevanje med temeljnimi nosilci — predvsem KS in SIS oz. med samimi SIS materialne proiz-vodnje. To lahko zaviralno vpliva na realno in argumenti-rano oblikovanje razvojnih usmeritev v občini, zato meni-mo, da bo potrebno z združeno akcijo čimprej odpraviti ta časovni razkorak.
Na področju planiranja in analiziranja med upravnimi organi ni v celoti sprejeto načelo, da vsak organ prevze-ma nase tolmačenje in odgovornost za svoj del planov, poročil in analiz, čeprav jih izdelajo. Do sorazmerno ne-prijetnih situacij prihaja zlasti pri obravnavah na sejah družbenopolitičnih organizacij ali skupščinskih teles v pri-merih, ko gre za strokovno-tehnične ali pa tudi statistične podatke pa resorni predstavnik ni prisoten.
3. Problematika delovanja komiteja
Komite ima zelo široko področje delovanja, saj pokriva področja planiranja in statistike, gospodarstva, kmetijstva, preskrbe, osebnega dela, področje delitve dohodka in še specifična področja turizma in drobnega gospodarstva.
širok spekter delovanja zahteva sodelovanje z velikim številom institucij v republiki, oii katerih vsaka zase, glede na svojo potentnost, zahteva večje ali manjše angažiranje (dogovor o družbenem usmerjanju dohodka je za republi-ški komite za delo primarna naloga, za republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je primarna naloga setveni plan, drugič prostorski vidik družbenega plana ipd.).
Velike težave povzročajo tudi predlagatelji vseh samo-upravnih sporazumov. Idejo skušajo realizirati vedno sami, ko pa se ob sprejemanju zatika, zahtevajo prek družbeno-političnih organizacij od izvršnih svetov, ta pa logično od upravnega organa, poročila o pristopu in analizo vzrokov, zakaj ni akcija bolj uspešna. Najbolj narobe je, da ob tem prediagatelji upravnemu organu ne posredujejo dovolj os-novnih tekstov sporazuma, niti kje je objavljen in da ne razpolagajo s točnimi evidencami.
Sodelovanje z interesnimi skupnostmi materialne proiz-vodnje je zaradi nepripravljenosti njihovih strokovnih služb otežkočeno in zahteva praktično vedno intervencijo ali so-delovanje predstojnika. Na obeh področjih je prisotna stal-na potreba po dodatnem usklajevanju in pogojevanju reše-vanja enega problema z rešitvijo drugega.
Sodelovanje z Zavodom za družbeno planiranje mesta Ljubljana je sicer zadovoljivo, vendar njegovega dela ne-posredno v občini ne občutimo, izdelana grsdiva pa za ob-čino nimajo praktične vrednosti. Kot strokovni organ ima mnogo lažje stališče glede rokov za pripravo skupščinskih gradiv mesta Ljubljane, kot pa upravni organ v občini Ljubljana-Šiška.
Ne glede na opise del in nalog znotraj komiteja se veči-na dela, objektivno gledano. zreducira v končni fazi na pripravo prikazovanja statističnih podatkov in uredniško obravnavanje problema. Vzroki za to so:
—  veliko število OZD gospodarstva (200), kar v vsakem primeru zahteva določen čas, s tem da se problem zaostri kadar se OZD ne držijo rokov;
—  v okviru komiteja izvirno ne zbiramo in ne spremlja-mo nobenih podatkov iz organizacij združenega dela, zla-sti  pa ne tistih, za katere so dogovorjene in predpisane statislične obdelave. Zaradi dogovora med Ijubljanskimi ob-činami o sporazumni ustanovitvi Zavoda za družbeno pla-niranje mesta, opravlja to nalogo ta organ. Tako smo pri posredovanju podatkov navezani na njegove podatke o ob-segu industrijske proizvodnje, številu zaposlenih, osebnih
dohodkih, indeksih cen, številu nezaposlenih ipd. Podat-ke objavlja zavod 24. v mesecu za pretekli mesec. Pri za-sledovanju- izvoza in uvoza smo navezani na podatko Na-rodne banke, ki prihajajo okrog 20. v mesecu za pretekli mesec. Ob tem je potrebno poudariti, da so obdelave standardne, Ij. take, da odgovarjajo v preteklosti dogovor-jenlm, ne pa tudi trenutnim operativnim potrebam.
Ob zaključku tromesečij oddajajo vse organizacije zdru-ženega dela obračune uspeha. Vse podatke obdela SDK in iz njih izdela določene analize, ki so komiteju dostopne približno 6 do 7 tednov po zaključku obdobja — 1 mesec traja izdelava periodičnega obračuna, do tri tedne pa ob-delave v računskih centrih Službe družbenega knjigovod-stva. Če bi hoteli eventualno za 1 teden skrajšati čas ob-delave, bi za to morali ročno sami obdelati podatke iz pe-riodičnih obračunov, ker z obstoječo mehanizacijo tega ne moremo. Ob tem bi pa zajemali in ponovno obdelovali podatke, katere že tako nekdo obdeluje.
V delovnih organizacijah je pogosta praksa, da delajo mesečne obračune uspeha.
Ker to ni uzakonjena praksa, s temi podatki ne razpola-gamo in od enega periodičnega obračuna do drugega lah-ko ocenjujemo stanje v OZD družbenopolitične skupnosti le na osnovi poznih podatkov o fizičnem obsegu industrij-ske proizvodnje, neformalnih informacij iz organizacij zdru-ženega dela in kvalitativno neustreznih podatkov o dina-miki prilivov in odlivov gospodarstva v občini. Ob tem je potrebno poudariti, da mora biti poročilo izdelano in prvič razmnoženo vsaj 35 koledarskih dni pred obravnavo na skupščini: 4 dni pred sklicem seje komiteja ali izvršnega sveta za obravnavo na organu, 10 dni za tisk, 21 dni za razpravo v delegacijah.
—  Vse družbenopolitične organizacije in skupščine pri-čakujejo,  da je  upravni  organ  tudi  usposobljen  za  izde-lavo  strokovnih   nalog,   ki   sodijo   brez  dvoma v  področje strokovnih   institucij   (npr.   razvoj   drobnega   gospodarstva, uveljavljanje  in   razvoj   dohodkovnih  odnosov,   stališča  do vseh osnutkov in predlogov zakonov in spremembe obsto-ječe  zakonodaje).   Za   navedeno   potrebuje   komite   kadre z več izkušnjami, kot jih imajo sedaj, za kar bi morali   biti nagrajeni  najmanj  toliko,   kot v gospodarstvu,   kar je  pri-bližno 20.000—30.000 dinarjev več. Ce ob tem upoštevamo še disproporce v nagrajevanju  med  upravnimi organi,   so rezultati dela v komiteju celo zelo dobri.
—  Zaradi povečanega obsega del na področju upravnih zadev v zvezi z  obrtniki  je  moteno vodenjo  normalnega potoka dela in  predlagamo,  da se omogoči  računalniška obdelava potrebnih evidenc in drugih  podatkov za te  za-deve  oziroma   terminalsko   priključitev  na  računalnik,   kar pa bo zahtevalo znatna oredstva.
Enaka problematika velja za spremljanje in ažuriranje načrtov delovanja gospodarstva občine v izjemnih razme-rah in v vojni, kjer pa nastopajo še specifični problomi glode na organiziranost drugih upravnih organov.
4. Delovanje komiteja kot kolegijskega upravnega organa
Komite kot kolegijski upravni organ po moji presoji ni bil posebno uspešen predvsem iz tehničnih vzrokov. Ker je večina izdelkov upravnega organa vezana na obravnavo na izvršnem svetu, ki jih posreduje skupščini, je zaradi stalnih časovnih stisk praktično nemogoče sklicati sejo komiteja pred sejo izvršnega sveta, že sprejetih stvari pa ne uvrščam na dnevni red komiteja. Za delovanje komiteja potrebujemo praktično enak postopek kot za pripravo gra-div za izvršni svet, zato ne obravnavamo velikega števila tem in seje komiteja niso pogoste. V primeru, da bi naj komite kot kolegijski upravni organ obravnaval npr. gra-diva za republiško skupščino, bi morali najprej razmnožiti republiško gradivo, sklicati sejo (rok 1 teden), nato pa bi lahko oblikovali stališče za skupine delegatov za republi-ško skupščino.
To je le del problematikc iz dela upravnega organa za leto 1984. Kompleksno k poročilu o uresničevanju progra-ma dela upravnega organa v letu 1984 je dal svet delovne skupnosti kolegijskih upravnih organov soglasje 31. 1. 1984, komite kot kolegijski upravni organ ga je potrdil 31. 1. 1985 in izvršni svet sprejel 18. 2. 1985 na 161. seji.
Predsednik komiteja Peter Hočevar
POROČILO O DELU KOMITEJA ZA UREJANJE PRO-STORA
S programom dela komiteja za urejanje prostora za leto 1934 so bile načrtovane naloge, ki so se med letom po vse-bini dopolnile z dodatnimi zahtevami glede na novo pro-storsko zakonodajo in v pogledu usmerjenosti in poglob-Ijenosti.
Poglavitna aktivnost komiteja je bila usmerjena na pri-pravo planskih dokumentov, dopolnitev tekočega srednje-ročnega plana občine, na izdelavo in preveritev prostorske izvedbene dokumentacije skladno z določili nove zakono-daje.
1.   Planski dokumenti
V letu 1984 je bil pričet postopek priprave in sprejema-nja srednjeročnih planskih dokumentov vseh nosilcev pla-niranja za obdobje 1986—90. Komite je skupno s komite-jem za družbeno planiranje in gospodarstvo pripravil vsa strokovna gradiva s svojega področja dela za izdelavo planskih aktov: Odlok o pripravi družbenega plana, delov-ni program za pripravo plana, analizo razvojnih možnosti ter smernice za pripravo plana. Zaradi nedorečenega po-stopka izdelave dogovora o temeljih plana občine smo iz-delali tudi program priprave in sprejemanja tega doku-menta, opredeljenega z nosilci, izvajalci in roki.
Pri izdelavi teh gradiv ocenjujemo, da je pri nosilcih pla-nirajna nastal časovni zaostanek, tako da nosilci planira-nja kasnijo po več mesecev s pripravo planskih dokumen-tov. Tak način planiranja pa povzroča težave predvsem pri usklajevanju potreb med nosilci planiranja, posebno pri SIS materialne proizvodnje, ravno tako pa povzroča boja-zen o nerealnem in neargumentiranem oblikovanju razvoj-nih usmeritev v občini.
Druga pomembna naloga, ki jo je komite opravil, je uskladitev in dopolnitev prostorskih sestavin družbenega plana občine za obdobje 1981—35. Komite je v letu 1984 seznanil izvršni svet in skupščino s stališči medresorske komisije pri IS SRS o uskladitvi družbenega plana občine za obdobje 1981—35 z zakonom o zaščiti kmetijskih zem-Ijišč pred spreminjanjem namembnosti, predlagal je od-pravo ugotovljenih pomanjkljivosti v prostorskih sestavi-nah in sprejem ugotovitvenega sklepa o izvajanju prostor-skega dela družbenega plana občine do odprave ugotov-ljenih pomanjkljivosti.
Ta naloga, ravno tako pa tudi novo sprejeta zakonodaja na področju prostorskega planiranja in urbanističnega na-črtovanja so se odrazile v povečanem obsegu dela v ko-miteju, ravno tako pa tudi v postopku sprejetja in izdelave posameznih prostorskih izvedbenih aktov. Kljub temu smo si na kotniteju prizadevali za realizacijo vseh tistih druž-benih interesov, opredeljenih v planskih dokumentih, ki so bli neposredno vezani na povečanje proizvodnje in reali-zacijo zastavljenih ciljev smotrnega gospodarjenja v pro-storu.
2.  Normativni akti
Komite je v letu 1984 vodil akcijo priprave in dopolnitve vseh prostorskih izvedbenih aktov, opredeljenih v družbe-nem planu občine, ravno tako pa tudi izdelavo in pripravo vseh tistih prostorskih izvedbenih aktov in strokovnih pod-lag, ki so osnova za realizacijo planskih odločitev v na-sledniem srednieročnem obdobju. Časovni zamiki, ki na-stajajo pri sprejemanju prostorske izvedbene dokumenta-cije, pa so pogojeni z uskladitvijo in dopolnitvijo družbe-nega plana občine za obdobje 1981—85 in z zahtevami prostorske zakonodaje. Tako smo prenesli 8 prostorskih izvedbenih aktov iz leta 1984 v leto 1985.
3.   Komunalno in stanovanjsko gospodarstvo
Komite pokriva tudi področje komunalnega in stanovanj-skega gospodarstva. Sodelujemo pri pripravi planskih do-kumentov s lega področja.
Programi posameznih nosilcev planiranja s tega področ-ja niso usklajeni. Kot primer je osnova za uskladitev pro-gramov vodne skupnosti, kanalizacijo in vodovoda, izde-lava vodnogospodarskih osnov, ki niso izdelane.
Na področju komunalnega gospodarstva je potrebno po-udariti problematiko dotrajanosti obstoječega kanalizacij-skega omrežja v starejšem delu grajene strukture, ravno tako pa tudi pomanjkanje kanalizacijskega omrežja v iz-venmestnem območju. Obstoječe stanje povzroča onesna-
ževanje podtalnice, kar se odraža pri oskrbi s kvalitetno pitno vodo, še posebno na območju, ki se oskrbuje prek lokalnih vodnih sistemov.
Na področju stanovanjskega gospodarstva komito pokri-va področje priprave planskih aktov in spremlja roalizacijo načrtovane gradnje. Aktivno se vključujemo tudi v razreše-vanje problematike stanovanj 6. in 7. katogorije in bara-karskih naselij.
Pri individualni organizirani gradnji se komite angažira pri ustanavljanju stanovanjskih zadrug in v okviru svojega dela usmerja tak način gradnje.
4.  Varstvo okolja
Komite pokriva tudi področje varstva okolja, predvsem varstvo voda in zraka. Vodimo kataster onesnaževalcev zraka skupno s Hidrometeorološkim zavodom SRS. Podatki onesnaženosti zraka v občini kažejo na poslabšanje one-snaženost zraka zaradi prehoda na kurjenje s trdimi ku-rivi, tako pri družbenem kakor privatnem sektorju.
Onesnaženje voda je v občini prisotno predvsem v iz-venmestnem območju zaradi neurejenega kanalizacijskega omrežja.
V  okviru varstva okolja skrbimo tudi za področje zaščite naravnih in z delom pridobljenih dobrin, zaščito naravnih in  kulturnih spomenikov ter zgodovinskih spomenikov.
5.  Upravni postopek
V  okviru upravnega postopka je bilo v letu 1984 izdanih 437  lokacijskih  in 332 gradbenih  dovoljenj,  potrdil,  urba-nističnih  mnenj  in potrdil o namembnosti je bilo izdanih 912.
6.  Problematika delovanja komiteja
Komite ima široko področje delovanja, saj pokriva pod-ročje planiranja, proizvodnih dejavnosti, stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, SIS materialne proizvodnje in upravnega postopka.
Sirok spekter delovanja zahteva sodelovanje s številni-mi institucijami v republiki, mestu in organi in organizaci-jami s področja planiranja in urbanističnega načrtovanja, ravno tako pa tudi z uporabniki prostora in nosilci plani-ranja.
Sodelovanje s SIS materialne proizvodnje je zaradi ne-pripravljenosti njihovih strokovnih služb otežkočeno. So-delovanje z Zavodom za družbeno planiranje je otežko-čeno, saj delavci zavoda pripravljajo plansko akte, vendar kasnijo z roki, ali pa ima upravni organ žc opredeljena stališča do posameznih problemov, ravno tako pa dosti-krat zaradi uskladitve rokov sprejemanja planskih doku-mentov morajo delavci  komiteja sami  pripravljati gradivo.
Poseben problem predstavlja priprava prootorsko izved-bene dokumentacije tako s stališča usklajevanja interesov znotraj obravnavanega območja, ravno tako pa tudi uskla-jevanje z interesi krajevnih skupnosti in odporov pri javni obravnavi in sprejemanju dokumenta.
Posebno je potrebno poudariti problem preveritev ustav-nosti posameznih odlokov o sprejetju prostorskih izvedbe-nih aktov. Posamezni občani, katerim niso upoštevane nji-hove individualne potrebe in interesi, zaradi realizacije družbenih potreb, opredeljenih v planskih aktih, so pobud-niki za preveritev ustavnosti. Postopek izdelave, sprejema-nja in potrjevanja posameznih dokumentov je opredeljen zakonsko in ga komite vodi na najbolj demokratičen na-čin skozi vse nivoje obravnave in sprejemanja. Dokazo-vanje pravilnosti postopka sprejemanja povzroča dodatne obveznosti in napore znotraj komiteja.
V  delovnih organizacijah je pogosta praksa, da rešujejo svoje  prostorske  probleme  izven   predpisanega  postopka. Pogost  je  slučaj,   da   se  želijo   rešiti   prostorski   problemi prek  obravnave   na  izvršnem   svetu   kot   izjemna   lokacija. Problematika,   ki  nastaja ob  tem,  je  širšega značaja,   kot najbolj pereče pa je potrebno poudariti, da tak način vodi v neopremljenost posameznih industrijskih con, v nezaklju-čene programe investitorjev in nemalokrat v neracionalno rabo prostora.
Problematika upravnega postopka v lelu 1984 se odraža predvsem v pomanjkanju podrobnejših meril za določitev posegov v prostor v lokacijskih zadevah, ravno tako pa tudi na področju posegov v prostor, ki se urejujejo brez lokacijskega dovoljenja. Podrobna merila se bodo dolo-čila s predpisi republiškega upravnega organa in izha-jajo kot obveza iz nove prostorske zakonodaje.
7. Delovanje komiteja kot kolegijskega upravnega organa
Komite kot kolegijski upravni organ na svojih sejah rešuje tekoče zadeve, predlaga posamezne rešitve za obravnavo na izvršnem svetu. V letu 1984 je komite imel 15 rednih sej. Komite kot kolegijski upravni organ pa ni uspešen pri obravnavi gradiv, ki so vezana na obravnavo pri izvršnem svetu in skupščini, predvsem zaradi stalnih časovnih stisk, saj za delovanje komiteja potrebujemo praktično enak po-stopek kakor za obravnavo gradiv za izvršni svet.
Predsednik Komiteja
za urejanje prostora
Peter Zor, dipl. ing. arh.
POROČiLO O DELU KOMITEJA ZA DRU2BENE DE-JAVNOSTI
Delo komiteja je bilo v preteklem letu podrobneje opre-deljeno in načrtovano s programom dela, ki ga je sprejel izvršni svet. Glede na to, da so bila izvršnemu svetu že posredovana tromesečna poročila in zaključno poročilo o ¦opravljenem delu komiteja, se s tem poročilom le povze-majo vse bistvene vsebinske naloge, ki so bile v pretek-lem letu izvedene s poudarkom na nekaterih še prisotnih problemih, ki se nanašajo na nadaljnje delo komiteja in se pfenašajo v leto 1985.
1.  Dcla in naloge za izvršni svet in skupščino
V  preteklem letu so bile izvedene v komiteju vse načrto-vane naioge za izvršni svet in skupščino, tako s področja priprave  planskih  dokumentov,   ki  zadevajo družbene de-javnosti kot tudi vse naloge v zvezi s pripravo gradiv  za seje skupščine.  Pripravljen je bil osnutek in predlog od-loka o priznavalninah udeležencev NOV, poročilo o stanju in  razvojnih  usmoritvah  kulture v občini,  poročilo o izva-janju družbene skrbi na področju varstva borcev NOV   in drugih vojn ter vojaških invalidov (za izvršni svet), poročilo o   uresničevanju   programa   dela   odbora   udeležencev  za varstvo spomcnikov NOB za leto  1983 s programom dela odbora za lelo 1984, analiza o svobodni menjavi dela s po-vzetkom stanja organiziranosti SIS družbenih dejavnosti in problematike  svobodne  menjave  dela v občini  Ljubljana-Šiška,   poročilo  o  mladoletnem  prestopništvu,  poročilo    o problematiki   izvajanja   preventivnega   zdravstvenega   var-stva na območju občine Ljubljana-Šiška, informacija o so-cialnem položaju občanov,  ki prejemajo družbeno denar-no pomoč v občini Ljubljana-Šiška ter informacija o izva-janju programa gradenj iz samoprispevka III.
Skupščina jo v zvezi s citiranimi gradivi sprejela ustrez-ne sklepe, poročilo o njihovem uresničevanju pa bo po-sebej  posredovano izvršnemu svetu  in skupščini.
2.  Povzetek upravnega postopka
V  upravnem postopku je bilo obravnavanih in realiziranih Gkupno 1962 zadev, predvsem s področja izvajanja varstva borcev NOV in  invalidskega varstva. V primerjavi z letom 1983 se je število zadev povečalo za 186 zadev, predvsem zaradi   izvoza   delov   kulturne   dediščine,  za   katere   mora komite v skladu z zakonom (po predhodnem mnenju Mest-nega muzeja) izdajati izvozna dovoljenja.
Strokovna služba za zadeve borcev je opravila delo ažur-no, pri čemer pa se v leto 1985 prenaša problem nadalj-njega usklajcvanja občinskih priznavalnin in drugih oblik družbenih denarnih pomoči udeležencem NOV, ki je posle-dica nadaljnjega upadanja življenjske ravni borcev NOV, ki jim borčevska pokojnina ne zadošča za pokrivanje živ-Ijenjskih stroškov. V leto 1985 se prenaša tudi problema-tika izvajanja zdraviliško-klimatskega zdravljenja vojaških invalidov in nosilcev Partizanske spomenice 1941.
3.  Aktualna   prcblematika   uresničevanja   svobodnc   mo-njave dela
Uresničevanje svobodne menjave dela je potekalo v de-legatski bazi SIS družbenih dejavnosti, ki obsega 3.633 delegacij, od tega 343 konferenc delegacij. Strokovna služba občinskih SIS je opravila vsa dela in nalogo v zvezi z delovanjem skupščin SIS in njihovih samoupravnih orga-nov. Skupščine so obravnavalo tekočo problematiko v zvezi z uresničevanjem programov posameznih SIS in v zvezi z vsobinsko  problematiko svobodne rr.enjave dela  na  28
sejah, na katerih je bilo sprejetih 333 sklepov, od katerih so bili realizirani 303 sklepi.
Komite je posvetil posebno pozornost analizi vzrokov, ki pogojujejo zlasti nesklepčnost sej nekaterih skupščin SIS, pri čemer izstopa skupščina občinske telesnokuiturne skupnosti, "ki je bila v zboru uporabnikov štirikrat ne-sklepčna.
Glede organiziranosti SIS družbenih dejavnosti se v letu 1985 prenašajo predvsem naslednje vsebinske zadeve, ki se nanašajo na:
—  nujno smiselno reorganizacijo mreže delegacij v smi-slu zmanjšanja njihovega števila,
—  zmanjšanje števila sej skupščin SIS ter na smotrnej-šo pripravo gradiv za skupščine.
—  proučitev možnosti, da prevzame funkcijo delegacije v nekaterih OZD delavski svet.
Strokovna služba v komiteju bo morala vsestransko in-tenzivirati delo glede hitrejšega povezovanja z delegatsko bazo v vseh primerih obravnavanja tistih ključnih vsebin-skih vprašanj svobodne menjave dela, o katerih bi bilo potrebno v javni razpravi pridobiti predhodna stališča, po-bude in nenja, ki se končno verificirajo v skupščinah SIS. V delegatskih skupščinah namreč ni dovolj konkretnih sta-lišč, ki naj bi jih posredovali delegati, ker se v večini primerov gradiva obravnavajo nepravočasno in ne dovolj poglobljeno.
Razen strokovne službe komiteja bo potrebno v ietu 1985 intenzivirati tudi večje vključevanje samoupravnih organov posameznih SIS v delegatsko bazo, da bi tako s skupnimi napori čimbolj učinkovito pripomogli k razčiščevanju in analiziranju vseh najpomembnejših vsebinskih vprašanj svobodne menjave dela, s katerimi se sooča delegatska baza posredno ali neposredno pri obravnavi delegatskih gradiv.
Iz leta 1984 se v letošnje leto s področja svobodne me-njave dela in OZD družbenih dejavnosti prenašajo zlasti naslednji problemi:
—  OŽD družbenih dejavnosti se kljub valoriziranju OD še vedno soočajo z zaostajanjem za gospodarstvom. Tako so znašali povpre.čni osebni dohodki v Domu starejših ob-čanov 21,5 tisoč din, v VVO 25 tisoč din, v usmerjenem izobraževanju 28,1 tisoč din, v zdravstvu 32 tisoč din.
—  Bistveno so se povečali tudi  materialni stroški,  kar onemogoča  nekaterim  OZD  pokrivanje  nekaterih   najnuj-nejših materialnih izdatkov (ogrevanje).
—  Sredstva minimalne amortizacije ne zadoščajo za  iz-vajanje najnujnejših investicijskih vzdrževalnih de| na ob-stoječih objektih družbenega standarda, kar zlasti velja za področje kulture in telesne kulture.
4. Družbena vloga komiteja kot kolegijskega organa
Komite je imel 12 sej, na katerih je obravnaval tekočo aktualno problematiko s področja družbenih dejavnosti s poudarkom na delovanju SIS družbenih dejavnosti in po-slovanju OZD.
Pri tem je komite sodeloval:
—  V vseh aktivnostih v zvezi z integracijo VVO Najdi-hojca, Milan Majcen in Litostroj ter integracijo VVO Rezke Dragar, Manice Koman in Medvode. Pozitivni premiki rea-liziranih  integracij so se odrazili  predvsem v poenotenju strokovno  pedagoškega dela, v izvajanju zdravstveno  hi-gienskega nadzora in v delitvi dela ter odgovornosti de-lavcev v obeh enovitih DO. Kot problem, ki se prenaša   v letošnje leto, pa je možno izpostaviti dejstvo, da se obe DO (zaradi uskladitve osebnih dohodkov, ki je bila posle-dica integracije) soočata z zaostajanjem osebnih dohodkov za ostalimi VVO (Koseze, Andersen). Ta problem bo po-trebno  razrešiti v letu  1985 v okviru občinske skupnosti otroškega varstva.
—  Komite je namenil posebno pozornost obravnavi ka-drovske problematike v VVO, Oš in v usmerjenem izobra-ževanju.   Pri  tem  so v  leto  1985  prenaša zlasti  problem dokvalifikacije nekvalificiranih varuhinj ter problem manj-kajočega strokovnega kadra v usmerjenem izobraževanju.
—  Na področju izvajanja osnovnega zdravstvenega var-stva je komite sodeloval pri razreševanju nekaterih vpra-šanj  problematike  predšolskega dispanzerja in delovanja
• šolskih zobnih ambulant.
—  Na   področju   razreševanja   problematike   dokončne ureditve Vodnikove domačije je komite dal več pobud za pridobitev manjkajočih sredstev,  ki so bila končno zago-tovljena   občinski   kulturni   skupnosti   za   poravnavo  vseh obveznosti do izvajalcev del in za nakup manjkajoče opre-
me. V letu 1985 se prenaša realizacija opredelitve statusa Vodnikove domačije.
— Na področju socialnega varstva je komite sodeloval z vsemi dejavniki v zvezi z razreševanjem problematike novih cen v VVO, v Domu starejših občanov, v zvezi s fi-nanciranjem mejnih dejavnosti in valoriziranjem družbeno denarnih pomoči občinski skupnosti socialnega skrbstva. Komite je dal več pobud pristojnemu komiteju SML, da se vprašanje mejnih dejavnosti dokončno razreši v obdobju 1986—1990. Komite je namenil posebno pozornost tudi razreševanju problematike šolske prehrane, o čemer bo v letu 1985 pripravljena posebna analiza. Ne glede na nave-deno problematiko, s katero se soočajo osnovne šole pri izvajanju šolske prehrane pa je komite že predlagal ko-ordinaciji za skupno porabo pri IS SML, da se proučijo možnosti za zagotovitev potrebnih linančnih sredstev, s ka-terimi bi občinske izobraževalne skupnosti pokrivale tudi stroške OD za kuharsko osebje, ki pripravlja hrano ter za pokrivanje stroškov tistega dela amortizacije, ki se nanaša na opremo kuhinje, kar je do sedaj bremenilo starše.
5.  SLO in družbena samozaščita
Komite je intenzivno sodeloval z vsemi OZD in SIS pri ažuriranju obrambnih načrtov, ki ni zadovoljiva. Zaradi te-ga bo potrebno na tem področju vsestransko zaostriti od-govornost poslovodnih organov, da bi to področje vsebin-sko uskladili z obstoječimi zakoni in predpisi ter zagoto-vili pogoje za kontinuirano in odgovorno izvajanje potreb-nih aktivnosti.
6.  Investicije
Komite je intenzivno sodeloval s samoupravnimi organi skupnosti samoprispevka III pri uresničevanju gradenj ob- " jektov, ki se na območju občine izvajajo iz III. samopri-spevka. V zvezi s problematiko Srednje šole za elektro-niko je dal komite več pobud za postopno sanacijo vaje-niškega doma v šentvidu, za kar je bil v preteklem letu pridobljen izvedbeni projekt, v letu 1985 pa bo potrebno pridobiti manjkajoča sredstva za realizacijo investicije (okoli 45 milijonov dinarjev). V letu 1985 se na področju investicij prenaša problem prostorskega deficita cerrtralne knjižnice, ki ga bo potrebno v letošnjem |etu premostit-veno razrcšiti z dodatno opremo v okviru obstoječih pro-storov.
7.   Problematika komiteia
Celotno problematiko komiteja je možno opredeliti tako iz objektivnih kot tudi iz subjektivnih vidikov.
V   objektivnem  smislu  se  problematika  komiteja  nave-zuje zlasti na dejstvo, da komite kot upravni in kot kolegij-ski organ načeloma ne more vplivati na obseg finančnih sredstev, ki se opredeljujejo z družbenimi dogovori, samo-upravnimi  sporazumi   in   resolucijskimi   usmeritvami   in  se namenjajo financiranju programov SIS in OZD družbenih dejavnosti. Pri razreševanju kompleksne problematike ko-mite sicer sodeluje s pristojnimi komiteji SML, vendar se v globalu posamezni problemi družbenih dejavnosti lahko razrešujejo le na podlagi dogovorjenih meril in kriterijev, ki veljajo za Ljubljano kot celoto. Pri tem lahko komite po-spešuje razreševanje tiste problematike, ki se nanaša pred-vsem na posamezna vprašanja znotraj občine, pri čemer pa večkrat ni možno upoštevati spscifike družbenega raz-voja v občini, ki na področju družbenih dejavnosti bistve-no zaostaja za nekaterimi drugimi Ijubljanskimi občinami (kultura, telesna kultura, osnovno šolstvo).
V  subjektivnem smislu pa se je komite za družbene de-javnosti v preteklem letu soočal zlasti z neurejeno kadrov-sko zasedbo, s fluktuacijo kadra in z izrednim izostankom administrativnih delavcev, ki ga je pogojeval bolniški sta-lež.  Menim,  da je fluktuacija  kadra  predvsem  posledica nizkih osebnih dohodkov.
Tako stanje seveda neposredno vpliva na kontinuiteto uresničevanja številnih del in nalog komiteja.
Ne glede na navedeno stanje pa ocenjujem, da je ko-mite v preteklem letu realiziral poleg rednega programa dela tudi številne dodatne naloge, pri čemer pa bo po-trebno v letu 1985 usmeriti napore v še bolj poglobljeno izvajanje vseh del in nalog, s katerimi se sooča komite kot upravni in kolegijski organ.
Predsednik Vladimir Košir, I. r.
POROČILO O DELU UPRAVE ZA DRUŽBENE PRIHODKE
Problemsko poročilo o delu uprave za družbene prihod-ke lahko v letu 1984 razdelimo po vsebini v tri poglavja, in sicer:
1.  Na problematiko predpisov, ki so zaradi spremembe zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) bila prvič uporabljena za odmere družbenih obveznosti iz po-klicnih in gospodarskih dejavnosti in sprememba vredno-sti katastrskega dohodka kmetijskih zavezancev.
2.  Na  področje   izvajanja  predpisov  in   plačevanja  ob-veznosti s strani občanov — davčnih zavezancev.
3.  Na področje delovanja upravnega organa, upošteva-nja kadrovskih problemov, organiziranja delovanja delovne skupnosti,   organiziranje   dela   ob   upoštevanju   nadaljnje nedovoljne opremljenosti  z  računalniško  oprerno  in  pro-storskimi problemi.
1. Problematika izvajanja davčnih predpisov je zaradi pogostih sprememb zakonov, odlokov in dogovorov zelo pereča kot smo že nekajkrat v poročilih navedli, so se v letu 1984 prvič uporabila določila zakona o davkih obča-nov za odmero družbenih obveznosti iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti. Prav tako se je pričel uporabljati ob-činski odlok, sprejet leta 1983, za vse letne odmere. Bist-vene novosti po zakonu o davkih občanov so prilagoditve obračuna dohodka in čistega dohodka obrtnikov sistemu obračuna v združenem delu. To pa pomeni, da se ugo-ravlja najprej dohodek, obveznosti iz dohodka, pogodbene in zakonske obveznosti, nato ugotovi čisti dohodek z vklju-čenim bruto osebnim dohodkom obrtnika in po odbitku prispevkov za njegov OD in čisti neto osebni dohodek dobimo osnovo za odmero davka. Prvič se uporablja amor-tizacija za poslovne prostore, ki je zahtevaia kontrolo po sistemu točkovanja iz zakona, in ugotavljanja vrednosti poslovnih prostorov. Spremenjen način ugotavljanja do-hodka in čistega dohodka je povzročil, da so nekatere samoupravne interesne skupnosti za družbene dejavnosti uvedle prispevke iz dohodka po osnovi bruto osebnega dohodka. Tako so navedene tri vrste prispevkov: prispevki iz BOD, prispevki iz dohodka osnova BOD in prispevki iz dohodka dela osnova dohodek. Poleg tega imamo pri-spevke iz ostanka čistega dohodka. Uvedena je bila vrsta novih olajšav tako po zakonu, kot po občinskem odloku. Vse to pa je povzročilo, da smo morali v upravah pripra-viti nove odmerne postopke, nove zapisnike, nove odločbe in kar je najpomembnejše, izdelati nove programe avto-matske obdelave za izvedbo odmere za leto 1983, ki se opravlja v letu 1984.
Vsi ti postopki so povzročili, da smo postopke odmere pričeli šele v mesecu aprilu, kar je imelo za posledico zelo pozno odmero. Zaradi premajhnih kapacitet našega računalnika smo odmero prvič izvajali na MAOP Ljubljana.
Nov računalniški program je bil izdelan v mesecu avgu-stu, testiran v septembru, tako da smo odmero zaključili šele v oktobru. To pa je povzročilo, da smo v zadnjem kvartalu izredno povečali obremenitve zavezancem.
Zaradi finančnih težav zavezancev pa smo morali za-ostriti postopke izterjave in s posebnimi ukrepi zagotoviti izterjavo skorai 35 %.
Spremenjen je bil tudi katastrski dohodek za kmetijsko dejavnost (odlok je sprejela skupščina SR Slovenije me-seca marca). Za 8.000 kmetijskih zavezancev je bilo po-trebno obdelati 26.000 posestnih listov, ki smo jih prejeli od Geodetske uprave — katastra. Zaradi sprememb sprem-Ijajočih predpisov (prispevki SPIZ in zdravstveni skup-nosti in spremembe postopka odmere nismo mogli zaklju-čiti do konca leta 1984. Spremenjen je bil tudi občinski odlok,  ki je uvedel olajšave za prodajo tržnih  pridelkov.
Poleg tega so bili spremenjeni zakoni o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, spremenjene so bile stopnje po sporazumih o financiranju samoupravnih interesnih skupnosti ipd.
Iz tega je mogoče ugotoviti, da so pogoste spremembe davčne zakonodaje zaviralen faktor za hitrejše in učinko-vitejše delo uprav za družbene prihodke. Roki, ki so do-ločeni v zakonu, se ne morejo izvajati, saj so že samo spremembe prepozno in na kratek rok sprejete. Poleg tega pa je največkrat potrebna uskladitev še drugih spremlja-jočih predpisov in sprememba samih postopkov, kar po-vzroča mnogo težav, tako delavcem uprav, še bolj pa ob-čanom.
Z vsakokratnimi spremembami predpisov pa se povečuje delo uprave za družbene prihodke. Z zakonom, sprejetim v letu 1982, so uprave dolžne ugotavljati izvor premoženja in obdavčevati šušmarje.
Prej je prvo nalogo izvajala komisija za izvor premože-nja pri skupščini, obdavčevanje dohodkov brez dovoljenja pa je nadzirala tržna inšpekcija.
2.  Izvajanje   predpisov   od   občanov   je   pogojeno   tudi s spremembami samih predpisov. Zaradi nepoznavanja za-konov imajo občani mnogo težav. Pri tem pa moramo lo-čiti  tiste  občane,  ki  želijo  spoštovati  predpise,  od  tistih ki zavajajo upravni organ. Davčna zakonodaja predpisuje, da   morajo   občani   prijavljati   davčne   obveznosti,   javljati spremembe in predlagati dokumentacijo upravam za druž-bene prihodke. Seveda, kar v vseh teh primerih nastopajo finančne obveznostt občanov, se le-ti temu izmikajo. Ugo-tavljamo vse premajhno in nedosledno informiranje uprav, potek informacij je prepočasen, nepovezan, predvsem pa ne podprt s sodobnimi  metodami dela.  Družbena zavest plačevanja družbenih obveznosti se slabša. K temu seveda močno   prispevajo   sedanje   gospodarsko-ekonomske   raz-mere, padec realnih osebnih dohodkov in slaba likvidnost gospodarstva.  Uprava za družbene  prihodke mora s  po-stopki prisilne izterjave, doslednega obdavčevanja dohod-kov in s pogostimi opomini zagotoviti potrebno izterjavo. Družbeni  dogovor  o  oblikovanju  splošne  porabe  določa 95 %  izterjavo  davkov po odmeri,  sicer pa je dovoljena manjša poraba. Uprava za družbene prihodke je z izred-nimi ukrepi dosegla v letu 1984 94,2 % izterjavo obvezno-sti ob 149 % porasti obremenitev družbenih obveznosti.
Kljub temu pa je inflacija še vedno višja. Na poslova-nje zavezancev za gospodarske in poklicne dejavnosti pa so vplivali tudi drugi omejevalni faktorji, kot so pomanjka-nje repromateriala, drugi krediti, omejena poraba naftnih derivatov, omejeni izhodi iz države in s tem omejen uvoz opreme in repromateriala itd.
3.  Pogoji  za  izvajanje  nalog  upravnega organa  pa  so poleg gornje problematike pre>lpisov in omejenih možno-sti za gospodarjenje v sedanji situaciji najboij pereči.
Zaradi nizkih osebnih dohodkov je fluktuacija v letu 1984 bila velika. V času enega leta je upravo zapustilo 14 de-lavcev in to večina na najbolj odgovornih delovnih mestih. Ustreznih zamenjav z delavci, ki bi imeli izkušnje na davč-nem področju, ni bilo. To pa pomeni, da se s tem stro-kovnost zmanjšujo, postopki se podaljšujejo in zahtevajo več sodelovanja ostalih delavcev. To se pozna posebno pri postopkih odmere družbenih obveznosti. Zato se na-loge prenašajo na davčne inšpektorje, ki pa iz teh razlo-gov ne nadzorujejo delo na terenu. Poleg odhodov je bil v letu 1984 velik izostanek zaradi bolniškega staleža. To se je najbolj občutilo na področju izterjave družbenih ob-veznosti.
Na delo upravnega organa je vplivala tudi postranska problematika. V prostorih je povprečno 2,6 delavcev. To je nevzdržno predvsem v uradnih urah in ob izvajanju kon-trole — pregleda poslovnih knjig. Zavezanci se gibljejo med uradno dokumentacijo, s čimer je nevarnost za uni-čenje dokumentov. Ob polni zasedbi delavcev po pravil-niku o sistemizaciji nalog in opravil nimajo 3 delavci pro-stora za delo.
V letu 1984 je slaba opremljenost z računalniško opremo povzročila kasno odmero iz gospodarske dejavnosti, pred-vsem pa še iz kmetijske dejavnosti. Kljub nabavi dela računalniške opreme, niso kapacitete za vodenje enotnega davčnega knjigovodstva (DAVO paket) dovolj velike. Še vedno opravljamo dolgotrajno vnašanje podatkov z izpol-njevanjem vhodnih obrazcev, ki se potem vnašajo v raču-nalniški jezik. S sistemi direktnega vnašanja podatkov bi prihranili polovico časa, saj bi zamudna kontrola po za-jemu podatkov pod obdelavo odpadla. Knjigovodstvo je za nekatere vrsie davkov tekoče (obrt, kmetijstvo, prispev-ki SIS in skupni dohodek), za druge vrste davkov in pri-spevkov pa imamo enomesečne ali celo večmesečne po-datke. Z dolgoročno politiko razvoja avtomatske obdelave bo mogoče delno omiliti prostorske probleme po arhivira-nju dokumentacije in po ažurnosti podatkov.
Že dalj časa ludi ugotavljamo, da davčna inšpekcija ne obvladuje terena, saj je le 30 % razpoložljivega delovne-ga časa na terenu. Veliko število zavezancev po dejan-skem   dohodku   iz  gospodarskih   in   poklicnih   dejavnosti
-1400 obrtnikov) ni mogoče pogledati v 5 mesecih (zakon-ski rok je 3 mesece po oddaji napovedi). Zato so v pre-glede vključeni tudi inšpektorji, namesto da bi vršili kon-trolb na ierenu.
Opuščanje izvajanja nekaterih nalog lahko povzroča ne-zaželene posledice.
Zaključek
Pomembna funkoija uprav za družbenc prihodke v seda-njem času zaostrenih razmer gospodarjenja, padanja re-alnih osebnih dohodkov, zahteva dosledno izterjavo druž-benih obveznosti, dosledno evidenco in predpisovanje ob-veznosti, predvsem panadzor nad občani. Preprečevanje socialnih razlik, nedovoljenega opravljanja dejavnosti, iz-vora premoženja itd., pa bo mogoče le v strokovno in ka-drovsko usposobljeni, v računalniško opremljeni upravi za družbene prihodke. Seveda pa bo tej službi potrebno po-svetiti več pozornosti, dotlej pa imamo takšno upravo, ka-kršno želimo.
Dlrektor
uprave za družbene prihodke Miroslav Brečko
POROČILO O DELU IN PROBLEMATIKI SEKRETARIATA ZA OBČO UPRAVO
1.  V Sekretariatu za občo upravo se opravljajo dela   in naloge, ki so v pristojnosti sekretariata po odloku o usta-novitvi, organizaciji in delovnem področju upravnih orga-nov  in  skupne  strokovne  službe  občine   Ljubljana-Šiška, dogovorjena kadrovska, pravna in druga strokovna organi-zacijsko administrativna, tehnična in pomožna opravila za skupščino občine in njen izvršni svet, za družbenopolitič-ne organizacije občine ter za druge občinske upravne or-gane in skupno strokovno službo ter tista dela in naloge, ki po predpisih niso v izrecni pristojnosti posameznih ob-činskih upravnih organov ali skupne strokovne službe.
Zaradi zagotovitve usklajenega opravljanja enakih in po-dobnih del in nalog, so vsa dela in naloge sekretariata razvrščene v kadrovsko, pravno ali splošno službo in v tajništvo sekretariata. V pravni službi sta kot notranji or-ganizacijski enoti oblikovani skupina za normativno-pravne zadeve in skupina za premoženjsko-pravne zadeve, v sploš-ni službi pa krajevni urad Medvode, krajevni urad Vodice, sprejemna pisarna, ekonomat in tehnična skupina. V taj-ništvu sekretariata in kadrovski službi niso oblikovane no-tranje organizacijske enote.
Za opravljanje vseh del in nalog, ki so v pristojnosti se-kretariata, je sistemiziranih 60 delavcev in to 12 z visoko, 5 z višjo, 16 s štiriletno srednjo, 7 s triletno srednjo, 4 z dvoletno srednjo in 16 delavcev z osnovnošolsko iz-obrazbo. Koncem leta 1984 je bilo v sekretariatu zaposle-nih 10 delavcev z visoko šolsko izobrazbo in 2 delavca z višješolsko izobrazbo. Preizkus znanja za priznanje z de-lom pridobljenih delovnih zmožnosti pred posebno stro-kovno komisijo je opravilo 10 delavcev. Vsem delavcem, ki nimajo potrebne šolske izobrazbe ali pa z delom pridob-Ijenih delovnih zmožnosti za opravljanje posameznih del in nalog, so določeni roki, v katerih si morajo pridobiti po-trebno strokovno izobrazbo. To je imelo za posledico, da se šola ob delu 8 delavcev sekretariata.
Delavci sekretariata so samoupravno organizirani v de-lovni skupnosti sekretariata. Delovna skupnost ima spreje-te vse temeljne samoupravne akte razen pravilnika o os-novah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Organi upravljanja delovne skupnosti so se red.no sestajali in odločali v skladu s Dvojimi pristoj-nostmi.
2.  Kadrovska služba je povezovala in koordinirala stro-kovne dejavnosti in akcije na območju občine ter priprav-Ijala potrebne strokovne podlage za kadrovsko odločanje v pristojnosti občine. Opravila je vsa potrebna strokovna in druga tajniška dela za koordinacijski odbor za kadrov-ska vprašanja pri  predsedstvu  OK SZDL ter za komisijo za spremljanje uresničevanja družbenega dogovora o ob-likovanju  in  izvajanju  kadrovske  politike,  za  komisijo za volitve in imenovanja, za komisijo za administrativna vpra-šanja, za komisijo za odlikovanja in za žirijo za priznanja skupščine občine. Vodene so bile vse predpisane in do-govorjene kadrovske evidence ter opravljena potrebna dela
v zvezi s kadrovanjem, delovnimi razmerji, družbenim stan-dardom in socialni pogoji dela delavcev upravnih orga-nov in skupne strokovne službe.
Pri opravljanju kadrovskih del in nalog so bili v pretek-lem letu prisotni predvsem naslednji problemi:
a)   Kadrovska sužba je pristopila k izdelavi evidence naj-aktivnejših   kadrov za  prevzem  odgovornih  družbenopoli-tičnih, samoupravnih in poslovodnih funkcij v občini in šir-ših družbenopolitičnih skupnostih na podlagi že vzpostav-Ijenih  kadrovskih evidenc. Zaradi še nedogovorjenih sta-lišč v okviru mesta razgovori z evidentiranimi kandidati   in vzpostavitev analitične evidence še ni opravljena.
b)  Pri evidentiranju kandidatov za člane stalnih delovnih teles in skupini delegatov skupščine občine se ve.dno bolj srečujemo s problemom nepripravljenosti deiegatov za pre-vzem teh dolžnosti z izgovorom preobremenjenosti ali ne-usposobljenosti  za  tako  delo.   Izvedene   kadrovske  spre-membe  niso  povzročile večje  aktivnosti  posameznih  de-lovnih teles in skupine delegatov, kar nas navaja na mi^ sel, da so posamezniki pristali na kandidaturo tudi zaradi tega, da bi jih v bodoče pustili na miru.
c)  Se vedno ni izdelana za Ljubljano kot celoto enotna metodologija letnega ocenjevanja dela poslovodnih orga-nov in enotna navodila za opravljanje posameznih nalog pri kadrovanju poslovodnih organov. Posamezne organiza-cije združenega  dela  še vedno  nimajo  usklajenih  svojih samoupravnih  aktov z družbenim  dogovorom o oblikova-nju in  izvajanju  kadrovske politike. V letu 1984 beležimo povečanje pojava imenovanja vršilcev dolžnosti poslovod-nih   organov  kot  posledico   neuspelih   razpisov,   nepravo-časno najdenih kadrovskih rešitev ali pa nepravočasnega dokončanja postopka statusnih sprememb.
d)  V letu 1984 beležimo tudi padec števila pobud za do-delitev odlikovanj, na kar vsekakor vpliva poieg zaostritve kriterijev za dodelitev odlikovanj tudi premajhna aktivnost ustreznih komisij možnih pobudnikov.
e)  Še vcdno ni sprejeta enotna metodologija za sprem-Ijanje  uresničevanja  družbenega dogovora o  oblikovanju in  izvajanju   kadrovske  politike  Ijubljanskih  občin,   pa  je njegovo  spremljanje otežkočeno  zaradi  različnih  načinov in terminov zbiranja potrebnih podatkov.
f)  Pri kadrovanju delavcev za delo v upravnih organih   in okupni strokovni službi  občine tudi v letu 1984 beležimo odhajanje strokovnih in drugih kadrov v organizacije zdru-ženega dsla zaradi prenizkih osebnih dohodkov v državni upravi v primerjavi z združenim delom. Poleg tega kot raz-loge za prenehanje delovnega  razmerja navajajo delavci tudi  težke  pogoje  dela  in  nepopularnost  upravnega  de-lavca.  Poleg tega predstavlja svojstven  problem tudi ne-realno   gibanje   osebnih   dohodkov   posameznih   kategorij tehničnega  osebja   na   meji   najnižjin   dovoljenih  osebnih dohodkov.
g)  Delitev  osebnih   dohodkov  po   količini   in   kakovosti opravljenega dela še ni zaživelo, saj še niso sprejeti po-trebni samoupravni akti delovnih skupnosti upravnih orga-nov in skupne strokovne službe. Samoupravni akti še niso oprejeti,  ker  še  vsi   upravni  organi  in  skupna  strokovna služba niso sprejeli svojih cistemizacij del in nalog in ker še  ni sprejet pomožni samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
3. Pravna služba je v letu 1984 opravljala dela in naloge v zvezi s premoženjskopravnimi in premoženjskoupravni-mi zadevami, evidenco družbene lastnine in zemljiško-knjižnimi zadevami, s stanovanjskimi zadevami in uprav-nimi izvršbami, z nadzorom nad zakonitostjo dela organi-zacij združenoga dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih zlasti s pregledovanjem zakonitosti in prav-ne pravilnosti samoupravnih aktov, z organiziranostjo upravnih organov in skupne strokovne službe in njihovih delovnih skupnosti, z dajanjem pravne pomoči in pravnih stališč skupščini občine in njenemu izvršnemu svetu ter upravnim organom in skupni strokovni službi pri njihovem delu, z upravnim nadzorom nad izvrševaniem predpisov o upravnem postopku in pisarniškem poslovanju v občin-skih upravnih organih in pooblaščenih organizacijah ter dela in naloge v zvezi z drugimi pravnimi zadevami obče uprave in drugih občinskih organov.
Pri delu premoženjsko pravne skupine je v preteklem letu predstavljal poseben problem neusklajen družbeni plan občine z določili nove kmetijske zakonodaje, saj zaradi tega niso mogle biti predložene skupščini občine odločbe o  ugotovitvi splošnega interesa za II. fazo gradnje avto-
ceste Naklo—Ljubljana, za gradnjo kanala A-2 in za ugo-tovitev služnosti napeljave daljnovoda Beričevo—Okroglo. Razlastitveni postopki se zaradi tega niso mogli izvesti. Pri razlastitvah nepremičnin so potrebni tudi delilni na-črti, lastniki zemljišč pa v večini primerov ne dovolijo opravljanja meritev na svojih zemljiščih. Zaradi tega je kot dodatno potrebno izvajati postopke za dovolitev pri-pravljalnih del na teh zemljiščih, pa se reševanje posamez-nih zadev zavleče. Zaradi nejasnosti 143. člena zakona o kmetijskih zemljiščih v letu 1984 niso bili izvajani po-stopki na podlagi prijav 60 občanov glede zemljiškega maksimuma. Tolmačenje je prišlo šele koncem leta. Za-radi pomoči strankam v postopkih za izpraznitev stanovanj se pred odločitvijo organizirajo posebni razgovori z vsemi prizadetimi, ki pa ne prinašajo nikakršnih rešitev, razen krajših odložitev izvedb deložacije.
Iz leta 1983 je prenešenih 295, v letu 1984 pa je prispelo 209 novih zadev za reševanje po določilih upravnega po-tospka. Od tega je bilo rešenih pozitivno 319 zadev, ne-rešenih pa je ostalo 185 zadev. Glavni vzrok za to, da po-samezne zadeve še niso rešene, je v pomanjkljivi doku-mentaciji strank ali pa da še zadevam ni potekel rok re-šitve. Skoraj vse vloge strank bi bile lahko rešene v pred-pisanih rokih, če bi se dosledno držali predpisov v uprav-nem postopku. Nepopolne vloge strank bi morali zavra-čati s sklepom, ne pa čakati njihovih dopolnitev. S tem sicer ne bi prikazovali nerešenih zadev, nakopali pa bi si nepotreben gnev občanov in drugih strank v postopku.
Nadzor nad zakonitostjo dela organizacij združenega de-la ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s pre-gledovanjem samoupravnih aktov in odložitev organov se ni opravljal v obsegu, ki je potreben. Pregledani so bili le samoupravni akti organizacij združenega dela in samo-upravnih interesnih skupnosti za uveljavitev katerih je po-trebno soglasje skupščine občine ali njenega izvršnega sveta. Dokončano je pregledovanje samoupravnih aktov organizacij združenega dela družbenih dejavnosti, ne pa še samoupravnih interesnih skupnosti, saj še vse svojih aktov niso posredovale v pregled in dopolnitev. Pregledi samoupravnih aktov drugih organizacij združenega dela so opravljeni le na izrecno zahtevo posameznih organov. Ob tem ugotavljamo, da vse organizacije združenega dela še nimajo usklajenih svojih samoupravnih aktov z družbe-nim dogovorom o kadrovski politiki in določili zakona o minulem delu in razširjeni reprodukciji, pa tudi ne z določili zakona o delovnih razmerjih, zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in določili zakona o zdravstvenem varstvu.
V celoti se prav tako še ne opravlja upravni nadzor nad izvajanjem predpisov o upravnem postopku in pisarniškem poslovanju v občinskih upravnih organih in pooblaščenih organizacijah, zlasti pa nad pravočasnosljo in zakonitostjo izvajanja posameznih postopkov. Nudena je le zahtevana strokovna pomoč delavcem posameznih upravnih organov pri opravljanju posameznih zadev in pomoč strankam pri uveljavljaniu njihovih pravic.
4. Splošna služba je opravljala dela in naloge v zvezi z matičnimi in državljanskimi knjigami za prebivalce izven-mestnih krajevnih skupnosti, z delovanjem krajevnih skup-nosti ter v zvezi z overovitvami dokumentov in izdajanjem delovnih knjižic. Poleg tega pa je opravljala tudi vsa do-govorjena skupna organizacijsko administrativna, tehnič-na in pomožna dela za vse upravne organe in organiza-cije v upravni stavbi. Zaključena je bila akcija za zame-njavo osebnih izkaznic in izvajanja delitev bencinskih bo-nov po krajevnih skupnostih.
Na področju opravljanja nalog v zvezi z delovanjem kra-jevnih skupnosti je skozi vse leto bila pereča problema-tika financiranja redne dejavnosti krajevnih skupnosti. Ni nadomeščena glavarina kot vir sredstev financiranja, pa tudi samoupravne interesne skupnosti ne izpolnjujejo svo-jih normalnih finančnih obveznosti do delovanja krajevnih skupnosti. Tako so ostala kot vir financiranja le sredstva občinskega proračuna, ki so pa komaj pokrivala najnuj-nejše potrebe posameznih krajevnih skupnosti. Prav tako še niso rešeni prostorski problemi za delo posameznih krajevnih skupnosti, odprlo pa je ostalo tudi vprašanje vzrdževanja posameznih domov v krajevnih skupnostih. De-lovna skupnost krajevnih skupnosti še ni sprejela potreb-nih samoupravnih aktov za svoje normalno delovanje.
Dokončana so planirana obnovitvena dela dvigal in po-sameznih poslovnih prostorov za potrebe upravnih orga-nov in družbenopolitičnih organizacij. Organizirano in si-
stematično smo pristopili k obnovitvenim in drugim vzdr-ževalnim delom počitniških domov za naše najmlajše ob-čane, ki so bili v izredno slabem stanju. Nismo uspeli raz-rešiti problematike prostorskih pogojev za delo skupne strokovne službe in sekretariata za finance in proračun. Ta problematika bo razrešena v letošnjem letu.
Dela in naloge splošne službe zahtevajo po svoji naravi nenehno prisotnost vseh delavcev, pa zato večje odsot^ nosti posameznih delavcev močno vplivajo na ažurnost in kvaliteto opravljenih del. Skoraj celoletno bolezen vodje tehnične skupine, neugotovljeno preostalo delovno zmož-nost vratarja-razmnoževalca, odbijanje opravljanja posa-meznih del in nalog, uživanje alkohola dveh snažilk med opravljanjem delovnih nalog — vse to je bistveno otežko-čalo opravljanje del in nalog drugim delavcem. Izvedeni disciplinski postopki stanja niso izboljšali.
5. Kljub iznešenim problemom in pomanjkljivostim pa lahko ugotovimo, da ogromna večina delavcev sekretaria-ta opravlja svoje naloge vestno in kvalitetno, izkazana po-trebna pripravljenost za pomoč sodelavcem tako, daso bile planirane in neplanirane naloge sekretariata opravljene pravočasno ter v predvidenem obsegu in kvaliteti.
Sekretar
sekretariata za občo upravo Jože Predikaka, I. r.
POROCILO O DELU SEKRETARIATA ZA FINANCE IN PRORAČUN
Skladno z odlokom o organizaciji in delu upravnih orga-nov in skupne strokovne službe je sekretarial za finance in proračun (v nadaljnjem besedilu sekretariat) v letu 1984 spremljal in analiziral uresničevanje družbenih dogovorov, odlokov, sklepov in stališč, ki jih je sprejela skupščina in njen izvršni svet s področja splošne porabe ter pripravljal zanje poročila in informacije. Na podlagi zakonov in dru-gih predpisov s področja materialno-finančnega poslova-nja se je v sekretariatu vodilo računovodstvo za proračun in njegove posebne račune (Ijudska obramba, teritorialna obramba), upravne organe in skupna strokovna služba ter računovodstvo štirih delovnih skupnosti upravnih organov in skupne strokovne službe.
Splošna poraba občine za leto 1984 je bila naravnana po določilih republiške resolucije in z njo usklajenim dogo-vorom o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1984. Ta dokument po-drobno določa pogoje, pod katerimi lahko občina oblikuje svojo porabo. Tako je bila določena 43 % rast glede na leto 1983 ob določenih zneskih za financiranje pravosod-nih organov, medobčinskih inšpekcijskih služb in prizna-valnin borcem NOV. Vse skupaj ob pogoju, da je uveden 0,35 % davek iz osebnega dohodka in ob 95 % izterjavi davkov in prispevkov. Ustavna in statutarna določila dolo-čajo, da je občina samoupravna in temeljna družbenopoli-tična skupnost, ki samostojno odloča o uvedbi davkov, ki ji pripadajo po zakonu, določajo njihovo višino in z njimi samostojno razpolagajo. To pomeni, da bi bilo dovolj, če je z resolucijo določeno, da morajo prihodki za splošno porabo občine zaostajati v določenem odstotku za rastjo dohodka gospodarstva. Dosedanje večje zaostajanje rasti splošne porabe občine je imelo negativne učinke za eko-nomsko in socialno varnost delavcev uprave, pravosodja in drugih organov, predvsem pa na zagotavljanje mate-rialnih temeljev samoupravljania v krajevnih skupnostih kot najpomembnejšega pogoja njihovega nadaljnjega razvoja.
Skladno s statutom smo se v Ljubljani odločili za po-sebno družbenopolitično skupnost in s tem skupno bilanco sredstev splošne porabe. V ta namen smo sklenili dogovor o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1984. Oblikovanje in razporejanje splošne porabe za posamezne občine temelji na enotnih merilih, katera so občinske skupščine sprejele v juliju leta 1983. Oblikovanje meril je bilo pogojeno v 122. členu dogovora o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane za obdobjo 1981—1985. S tem je bil izvršen pre-mik za ugotavljanje objektivnejše porabe med šestimi pro-računi v Ljubljani. Nikakor se ne bi smeli zadovoljiti z do-seženimi uspehi. Dopolniti moramo kriterije in merila za postopno izenačevanje porabe sredstev za delo upravnih organov za komunalno dejavnost, negospodarske investi-cije.   Ponovno   proučiti   delovanje   meril   za   financiranje
splošnih družbenih potreb v krajevnih skupnostih. Za fi-nanciranje dejavnosti pravosodnih organov in inšpekcij-skih služb je potrfebno opredeliti način oblikovanja in vi-šino sredstev. V letu 1984 ti problemi niso bili razrešeni in ni znano, v kolikšni meri so bile neusklajenosti že od-pravljene.
• Posebno pozornost smo v tem letu posvetili financiranju delegatskega sistema in krajevne samouprave v krajevnih skupnostih. Praksa kaže, da se sredstva za zadovoljevanje določenih splošnih družbenih potreb v krajevnih skupno-stih zagotavljajo predvsem iz občinskega proračuna. S pro-cesom podružbljanja se nekatere zadeve in naloge, ki ima-jo značaj splošnih družbenih potreb, vse pogosteje oprav-Ijajo v krajevnih skupnostih in tako postajajo sestavni del njihovih rednih dejavnosti, s čimer se še bolj zaostruje vprašanje materialnega temelja samoupravljanja v krajev-nih skupnostih. Zaradi tega je treba hitreje in učinkoviteje reševati probleme zagotavljanja sredstev za zadovoljeva-nje skupnih potreb delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih v celoti, v tem okviru pa tudi zagotavljanje sredstev za opravljanje teh zadev. Ob izhodišču, da te za-deve in naloge, ker se opravljajo v krajevni skupnosti (na primer delovanje delegatskega sistema, uresničevanje na-log krajevne skupnosti na področju splošne Ijudske obram-be in družbene samozaščite ter podobno), po svoji vsebini postajajo skupni interes delovnih Ijudi in občanov, je sred-stva za njihovo zadovoljevanje treba zagotavljati načeloma na enak način kof tudi za zadovoljevanje vseh drugih skupnih potreb v krajevni skupnosti, ne pa kakršna je bila dosedanja praksa, da prihajajo ta sredstva le iz sredstev občinskega proračuna. Sedanje pojmovanje, da mora spo-razum o merilih in kriterijih za udeležbo posamezne kra-jevne skupnosti na dohodku iz sredstev proračuna občine razrešiti vse probleme financiranja v krajevni skupnosti, je siia zmotno. Na sporazum, ki je v veljavi od 1. 1. 1983, kra-jevne skupnosti v času uporabe niso dale predlogov za spremembo kriterijev, niti na vrednotenje kriterijev. Lahko pa trdimo, da je potrebno izvršiti spremembe v smeri:
a)  enotnih kriterijev in meril za vse krajevne skupnosti v Ljubljani,
b)  v celoti  razporejanje  proračunskih  sredstev po  kra-jevnih  skupnostih  oz.  del  kriterijev v enakih zneskih  na krajevno skupnost, drugi del pa po kriterijih,
c)  med  vire financiranja  zajeti  tudi  samoupravne  inte-resne skupnosti, Ijudsko obrambo in druge dejavnike v de-lovanju krajevne skupnosti.
Z dogovorom o temeljih plana občine je treba določiti minimum potreb glede opravljanja teh zadev in nalog v krajevni skupnosti in določiti tudi način njihovega zadovo-Ijevanja.
Sekretar
sekretariata za finance in proračun ¦    •     -..--.       ¦                            Aloksander Vavpotič, I. r
POROCILO O DELU OBClNSKEGA SEKRETARIATA ZA LJUDSKO OBRAMBO
Poleg zveznih in republiških predpisov ter navodil je pri opravljanju strokovnega in upravnega dela občinski sekre-tariat za Ijudsko obrambo upošteval tudi naloge, oprede-Ijene z resolucijskimi dokumenti, ter programe in usmerit-ve občinske skupščine, sveta in komiteja za splošno Ijud-sko obrambo in družbeno samozaščito, izvršnega sveta skupščine, usmeritve republiškega sekretariata za Ijudsko obrambo, uprave vojaškega okrožja ter občinskih družbe-nopolitičnih organizacij. Ob upoštevanju danih usmeritev, stališč in ciljev je osnovna aktivnost občinskega sekreta-riata temeljiia na nadaljnjem podružbljanju splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite, zlasti nabornih in mo-bilizacijskih zadev, usposabljanju delovnih Ijudi in obča-nov za obrambo in zaščito, usmerjanju mladih v vojaško-obrambne poklice, pomoči samoupravnim organizacijam in skupnostim pri dograjevanju njihovih obrambnih in var-nostnih priprav, materializaciji upravno vojnih zvez ter do-graditvi in ažuriranju obrambnih in varnostnih načrtov iz-vršnega sveta, predsedstva skupščine, skupščine občine, upravnega organa za Ijudsko obrambo in upravno vojnih zvez.
V okviru svoje pristojnosti in odgovornosti za stanje na področju splošne Ijudske obrambe in družbene samoza-ščite je občinski sekretariat v okviru kadrovskih zmoglji-vosti redno spremljal razvoj in problematiko splošne Ijuri-
ske obrambe in družbene samozaščite na območju obči-ne. V opravljanju te funkcije je pripravlja! in posredoval v obravnavo organom skupščine, občinskim družbenopolitič-nim organizacijam in drugim organom informacije in po-ročila o stanju splošne Ijudske obrambe in družbene sa-mozaščite na posameznih področjih dejavnosti s predlogi za izboljšanje stanja.
Občinski sekretariat -skrbi prek mestnega sekretariata za Ijudsko obrambo za usklajeno izvajanje in financiranje skupnih nalog splošne Ijudske obrambe in družbene sa-mozaščite. Na področju programiranja dejavnosti splošne Ijudske obrambe in družbene samozašoite je bil v letu 1984 izdelan konkreten program skupnih nalog ter letni načrt vaj, kot sestavni del samoupravnega sporazuma za nado-mestilo osebnega dohodka delavcem, ki v rednem delov-nem času opravljajo naloge splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite.
De!o sekretariata je bilo usmerjeno na področje dogra-jevanja in normativnega urejanja splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite v pomoč krajevnim skupnostim in organizacijam združenega dela v procesu samouprav-nega sporazumevanja in dogovarjanja za materiaiizacijo obrambnih načrtov ter ažuriranja vojnih predpisov. Teži-šče dela je bilo usmerjeno na dograjevanje in organizacijo sistema za izvedbo vojaške mobilizacije. V skladu s tem so bila posredovana vsem krajevnim skupnostim dopolnil-na navodila in usmeritve za dograjevanje njihovega siste-ma mobilizacije in pozivne službe.
Poleg izdelave rednih analiz o odzivnosti vojaških ob-veznikov na vojaške in mobilizacijske vaje, ki jih občinski sekretariat po vsaki vaji dostavi mestnemu sekretariatu za Ijudsko obrambo, smo v minulem letu sodelovali pri izdelavi celovite analize o popolnjenosti enot oboroženih sil in odzivnosti vojaških obveznikov na vojaške in mobili-zacijske vaje.
Odziv na mobilizacijske vaje je bil 91 %. Najbolj pogost in že stalen vzrok za odsotnost je bolezen ali neodložljiva delovna naloga v organizaciji združenega dela. Poseben problem pa predstavljajo napačni naslovi ali prijave več-jega števila vojaških obveznikov na istem naslovu, kjer pa niso nikoli stanovali. Zanemarljiv je procent neodzivanja zaradi prestajanja zaporne kazni, bolezni v družini in var-stva mladoletnih otrok. Celovito informacijo o tej proble-matiki so obravnavali izvršni svet, svet in komite za sploš-no Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito ter koordi-nacijski odbor za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito pri OK SZDL.
Naborne priprave in nabor so se izvajale ¦ na podlagi usmeritve sveta za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito občine in programskih izhodišč Uprave vo-jaškega okrožja Ljubljana. Nabor se je tudi v preteklem letu izvajal brez prisotnosti nabornika obveznika. Da bi nalogo čim bolj kvalitetno opraviii in dosegli zastavljene cilje v pripravah in izvršitvi nabora, smo v sodelovanju z mestnim sekretariatom za Ijudsko obrambo ludi v pre-teklem letu izvedli seminarje s člani komitejev za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih, s predstavniki občinske in osnovnih organiza-cij ZSMS krajevnih skupnosti. Na seminarjih je bil dogo-vorjen postopek za pridobivanje podatkov in ocen o na-bornikih in oblikovanje predlogov za kadrovanje v JLA. Pri oblikovanju ocen so tako kot v prejšnjih letih aktivno sodelovale šole, center za socialno delo, postaje milice. družbenopolitične organizacije in društva ter drugi.
Določeno število nabornikov je začasno nesposobnih za službo v oboroženih silah, manjše število pa je za stalno oproščenih. Najbolj pogost vzrok začasne nesposobnosti je psihonevrotična narava posameznika, posledica poškod-be a!i težjega obolenja in splošna telesna nerazvitost. Pri omejeno sposobnih pa je največje število z zmanjšano funkcijo vida.
Na področju obrambnega in samozaščitnega načrtova-nja je občinski sekretariat namenil največ pozornosti pre-gledom obrambnih in varnostnih načrtov v krajevnih skup-nostih in organizacijah združenega dela. ki so skupnega pomena za občino, ter nudenju pomoči pri dograjevanju in ažuriranju njihovih načrtov. Ob pregledih in inštruktor-skih obiskih je bila obdelana z odgovornimi delavci celot-na problematika obrambnovarnostnih priprav in samo-upravnih aktov do materializacije in kadrov ter usklajeva-nja obrambnih in varnostnih načrtov.
Odnos samoupravnih organov, poslovodnih organov in drugih   odgovornih   dejavnikov   do   obrambnovarnostnega
načrtovanja je bil pozitiven. Potrebno pa bo delo na tem področju še poglobiti, predvsem pa vsebinsko obogatiti, saj bo le na ta način dosežena ustrezna pripravljenost za čifri lažji prehod na delo v vojnih razmerah.
Poleg navedenih aktivnosti s področja obrambnega in varnostnega načrtovanja je sekretariat dopolnil in ažuriral obrambni in varnostni načrt izvršnega sveta, skupščine občine, predsedstva skupščine ter načrt občinskega se-kretariata in 'načrt upravno vojnih zvez. Na podlagi pri-pomb zvezne inšpekcije za Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito je izdelan nov varnostni načrt občinskega sekretariata za Ijudsko obrambo, varnoGtni načrt občin-skega štaba za civilno zaščito ter upravno vojnih zvez. Pri izdelavi varnostnega načrta sekretariata smo vso pozor-nost namenili izdelavi političnovarnostne ocene in ukre-pom za preprečevanje ter odpravljanje eventualnih izred-nih razmer. Ukrepe za preprečevanje in odpravljanje iz-rednih razmer s področja dela občinskega sekretariata smo uskladili z mestnim sekretariatom in drugimi sekre-tariati Ijubljanskih občin.
V  skladu  s  pristojnostjo  in  odgovornostjo za  urejanje področja civilne zaščite je sekretariat posebno pozornost namenil reševanju problemov civilne zaščite v občini (na-bava  RBK  zaščitnih  srodstev,   problematika  ustanavljanja ekip civilne zaščite^za vzdrževanje zaklonišč, usposablja-nje pripadnikov civilne zaščite itd.)-
Delo sekretariata je bilo usmerjeno tudi v realizacijo naslednjih nalog: izdelava načrta za delo občinskega šta-ba za civilno zaščito pri odpravljanju nevarnosti porušitve vodne pregrade HE Medvode; priprava gradiv (izdelava in-formacij, poročil in programov) za seje občinskega štaba za civilno zaščito; v okviru priprave ne izvedbo vaje ke-mični napad in zaklanjanje — NNNP-84; dopolnilno uspo-sabljanje pripadnikov specializiranih enot civilne zaščite; usposabljanje občanov na temo radiološko-kemično-bio-loško orožje in zaščita pred njimi; primerna skrb je bila namenjena tudi zakloniščni problematiki. Zgrajeni sta bili dve javni zaklonišči, in sicer na Šišenski in Gorazdovi ulici z zmogljivostjo 800 zakloniščnih mest. Dve zaklonišči pa sta v gradnji.
Poleg navedenih aktivnosti na področju civilne zaščite je sekretariat zagotavljal vse pogoje za nemoteno delo ob-činskega štaba za civilno zaščito.
V  minulem letu smo pri usposabljanju mladih v vojaško obrambne poklice namenili  posebno pozornost informira-nju o vojaških poklicih in šolah ter vključevanja posamez-nih   struktur   v   izvajanje   konkretnih   akcij.   Sodelovanje z Zavodom za šolstvo  in  skupnostjo  za zaposlovanje je tako kot v minulem obdobju potekalo zlasti v smislu vklju-čevanja aktivnosti usmerjanja v vojaško obrambne poklice v konceptu vzgojnoizobraževalnega dela celotnega poklic-nega usmerjanja. Tudi načine oziroma oblike informiranja smo skušali  priblržati  mladim. Tako smo  poleg  klasičnih oblik  izvajali  tudi  razgovore  učencev s  starešinami JLA, gojenci vojaških šol, organizirali smo informativne dneve, obiske v vojašnicah in druge oblike. V letu 1984 se je za sprejem za šolanje na srednji vojaški šoli Franc Rozman-Stane prijavili 4 učenci, sprejet pa je bit en  učenec, za srednje vojaške šole rodov in služb pa en učenec, ki   je bi!  tudi  sprejet,  za vojaške  akademije  pa  ni  bilo  prijav. število študentov smeri splošne Ijudske obrambe in druž-bene samozaščite na FSPN vseh smeri pa je vključenih 35 študentov, od lega 5 žensk. Ugotavljamo, da z doseženimi rezultati   ne  moremo   biti  zadovoljni,  ter  da  je  potrebno na tem področju še veliko dela, ki mora zajeti širšo druž-benopolitično aktivnost odgovornih subjektov.
Za usposabljanje delovnih Ijudi in občanov za naloge splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite je bila v letu 1984 določena tema »radiološko-kemično-biološko orožje« in zaščita pred njim. Temo je določil republiški sekretariat za Ijudsko obrambo.
Nosilec usposabljanja je bila SZDL, ki je vodila akcijo tako na ravni občine kot tudi v krajevnih skupnostih, iz-vajalci pa so bile krajevne skupnosti. Občinski sekreta-riat je kot odgovoren za izvajanje usposabljanja skrbel za organizacijo in nadzor nad izvajanjem usposabljanja ter koordiniral izvedbo Je-tega med krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela. Sekretariat za Ijudsko obrambo je v sodelovanju s koordinacijskim odborom za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito pri OK SZDL in krajevnimi skupnostmi pripravil program za izvajanje obrambno samozaščitnega usposabljanja. Uspo-^abljanje na temo RBK zaščita je potekalo tudi v delovnih
organizacijah, kjer so nosilci usposabljanja bile osnovne organizacije zveze sindikatov.
Pri izvedbi usposabljanja sfno posebno pozornost na-menili izboru predavateljskega kadra, pri čemer smo iz-hajali iz njihove strokovnosti, andragoško-pedagoške usposobljenosti, dobrega obvladanja slovenskega jezika in družbene angažiranosti. Udeležba na usposabljanju je bila slabša kot v minulem letu in znaša ca. 37 %. Ceprav je številčna udeležba le eden izmed kriterijev uspešnosti tega usposabljanja, je tako nizek odstotek udeležbe na razgo-vorih zaskrbljujoč. Kljub prizadevanjem po realizaciji v programu predpisane oblike »razgovor« z občani, je uspo-sabljanje zaradi manjkajočega predznanja udeležencev potekalo klasično v obliki predavanj.
Na področju upravno vojnih zvez so bile prednostne na-loge dograditev načrtov s posebnim poudarkom na izde-lavi varnostnega načrta upravnih zvez, preverjanje radij-skih zvez s krajevnimi skupnostmi, mestom in republiškim centrom zvez, vzdrževanje materialno tehničnih sredstev zvez, usposabljanje pripadnikov enot za zveze.
S področja delovanja narodne zaščite smo opravili v skladu z novo organiziranostjo narodne zaščite strokovno in tehnično pripravo za usposabljanje načelnikov in na-mestnikov načelnikov narodne zaščite. V ta namen je bil izdelan program obrambno samozaščitnega usposabljanja.
Družbeni samozaščiti, kot najširši obliki samozaščitnega in samoobrambnega delovanja v vseh delovnih in bivalnih okoljih, smo posvetili posebno skrb ter pri tem usmerili aktivnost v strokovno usposabljanje in usmerjanje za de-lovanje ob naravnih, izrednih ter drugih izjemnih razme-rah.
Zaključek
Pri ocenjevanju opravljenih nalog in aktivnosti v letu 1984 ugotavljamo, da je sekretariat za Ijudsko obrambo iz-polnil in realizira! vse načrtovane in izredne naloge ter obveznosti iz letnega programa dela za leto 1984 ter na-loge, ki izhajajo iz redne dejavnosti delovanja sekretariata.
S problematiko razvoja in stanjem na posameznih pod-ročjih splošne Ijudsko obrambe in družbene samozaščite smo tekoče seznanjali organe skupščine in družbenopoli-tične organizacije. Dobro je bilo sodelovanje z občinskimi upravnimi organi, občinskim štabom za teritorialno obram-bo ter mestnim sekretariatom za Ijudsko obrambo pri raz-reševanju strokovnih zadev.
Sekretar
sekretariata za Ijudsko obrambo Janez Kozinc, I. r.
POROČILO O DELU SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE
Skupna strokovna služba v skladu s statutom in poslov-nikom občine Ljubljana-Šiška ter odlokom o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju upravnih organov in skupne strokovne službe opravlja strokovna, organizacij-sko-tehnična in administrativna opravila za zbore občinske skupščine, njena delovna telesa, izvršni svet in družbene svete. Hkrati je njen obseg in vsebina dela tesno povezan in pogojen z aktivnostmi skupščine mesta Ljubljana ter skupščine SR Slovenije, v katerih delo se vključuje občin-ska skupščina bodisi preko skupin delegatov ali uresni-čevanja vloge skupščine občine kot konference delegacij za republiško skupščino. Namen tega poročila je oceniti delo skupne strokovne službe in zlasti opozoriti na tiste probleme in težave, s katerimi se srečuje pri uresničeva-nju svoje funkcije.
Ocenjujemo, da je skupna strokovna služba v preteklem letu zadovoljivo opravila delo in naloge s svojega pod-ročja. Glede na povečane aktivnosti vseh dejavnikov si je zlasti prizadevala povečati učinkovitost ter izboljšati kva-liteto dela. Tako je sodelovala pri izvedbi 248 sej zborov občinske skupščine, njenih delovnih leles, IS in družbe-nih svetov ter pri izvedbi številnih drugih sestankov. Pri tem si je vseh pet strokovnih delavcev prizadevaio, da bi bili zapisniki, poročila, stališča, predlogi in pripombe ter vsa ostala gradiva po vsebini kar najbolj ustrezno obliko-vana in pravočasno pripravljena.
Kljub doseženim pozitivnim premikom pa s stanjem v ce-loti še vedno ne moremo biti zadovoljni. Po eni strani  je
Vzrok v obsegu in dinamiki dela. Da bi lahko strokovni delavci kar najbolj tvorno in kreativno sodelovali pri vseh številnih vprašanjih, morajo temeljito poznati vsa gradiva, česar časovna stiska pogosto ne dovoljuje. Po druqi stra-ni pa je še vedno nerešena prostorska problematika de-lavcev sekretariata skupščine in vrednotenje njihovega dela. To se zlasti kaže skozi odnos do pomena in vloge dela SSS, pri čemer ni mogoče pričakovati, da bo delo po vsebini kvalitetnejše opravljeno vse dotlej, dokler njeni delavci ne bodo hkrati odgovorni strokovno politični de-lavci. V ta namen je nujno potrebno ustrezno spremeniti tudi organiziranost službe in s spremembami in dopol-nitvami odloka občinske skupščine o organizaciji in de-lovnem področju skupne strokovne službe zagotoviti ustre-zen vpliv delegatske skupščine ali njenih odgovornih pred-stavnikov na oblikovanje pogojev dela.
Pri svojem delu se je skupna strokovna služba tudi v preteklem letu srečavala z vsemi problemi in težavami, ki so značilni za funkcioniranje delegatskega sistema na sploh. Precej časa je morala posvetiti zagotavljanju ude-ležbe delegatov na sejah, bodisi zborov občinske skup-sčine, njenih delovnih teles ali drugih sestankih in sejah. Le s tako povečano aktivnostjo je bilo mogoče doseči, da so bile vse seje zborov občinske skupščine sklepčne, medtem ko žal ni mogoče enako ugotoviti za sklepčnost delovnih teles skupščine.
Nadalje skpupna strokovna služba pri svojem delu ugo-tavlja, da le nekatere temeljne delegacije ali konference delegacij delujejo aktivno in po vsebini zadovoljivo. Vrsta sej delegacij je prav tako nesklepčna in tudi če se se-stane, vsebinsko ne obravnava najbolj pomembnih vpra-šanj, niti zapisnikov in pripomb ne predloži pravočasno. Tako tudi predlagateljem ni dana možnost, da bi se lahko ustrezno opredelili do morebitnih pobud in predlogov. Po drugi strani pa je potrebno kritično ugotoviti, da gradiva predlagateljev niso vedno pravočasno predložena in tudi po vsebini večkrat niso ustrezno pripravljena. Zaradi tega vse pogosteje prihaja do zamikov realizacij tako letnega kot periodičnih programov dela skupščine.
Zelo otežkočeno je tudi spremljanje uresničevanja spre-jetih sklepov, stališč in predlogov delegatske skupščine. Dejavniki, na katere se posamezne naloge nanašajo sa-moiniciativno ne dajejo povratnih informacii in tudi ob za-prosilih so odgovori večkrat le formalni, iz česar je mo-goče tudi sklepati, da niso realizirani ali da sploh niso bile povzete ustrezne aktivnosti za njihovo uresničevanje.
Tudi v preteklem letu so delovni Ijudje in občani vrsto vprašanj in problemov skušal reševati z institutom dele-gatskih vprašanj in pobud. Podanih je bilo 75 delegatskih vprašanj in 13 pobud, večino od tega s strani delegacij . krajevnih skupnosti. Pri tem pa ugotavljamo, da vse sre-dine tega instituta še vedno pravilno ne razumejo in upo-rabljajo. Tako so kot delegatska vprašanja in pobude če-sto naslovljene razne pripombe in predlogi k posameznim gradivom in vrsta vprašanj, ki bi jih občani morali nepo-sredno naslavljati na pristojne upravne in druge organe. To pa je tudi eden izmed razlogov, da pristojni organi pripravljajo odgovore često zelo nasplošno in formalistič-no, včasih pa tudi sicer težko odgovarjajo na določena vprašanja, ker so ta nejasna in nepopolna.
V Ljubljani, 10. 4. 1985
Skupna strokovna služba
vodja
Nada Perič-Vlaj