SIS ZA ZAPOSLOVANJE Problematika štipendiranja tako in drugače! Z vidika izvajanja vsebinskih smernic družbenega do-govora in samoupravnega sporazuma o štipendiranju ugotavljamo, da so v Ljubljani in ljubljanski regiji ustav-ljena nekatera negativna gibanja na področju štipendira-nja, ki so bila v preteklih letih prisotna. Zlasti je pozitiv-no, da se v regiji in v Ljubljani povečuje Stevilo razpisa-nih in podeljenih kadrovslrih štipendij ter zmanjšuje Stevito nepodcljenUi itipendij. Kajti nemogoče si je za-misliti kvalitetno prestrukturiranje, gospodarstva brez učinkovitega kadrovskega štipendiranja, kar velja tudi za viško občino. V novi občini je prav za šolsko leto 1984/85 razpisanih že več kadn>Ysldh štipendij kot preteklo leto in sicer skupno 337. Toda s tem številom ne smemo biti v celoti zadovoljni, kajti cela vrsta delovnih organizacij glede na svojo visoko starostno in nizko kvalifikacijsko strukturo delavcev še vedno razpisuje premalo kadrovskih štipen-dij. V občini je sicer opaziti trend povečanja razpisa za V. zahtevnostno stopnjo (tehnik) in nekoliko zmanjšan raz-pis za III. in IV. zahtevnostno stopnjo, kar kaže ne težnjo izboljianja kadrevske strukture štipendistov. Razmerje med proizvodnimi in neproizvodnimi poklici je 70:30 za proizvodne poklice, kar je vsekakor ugodno, ne smemo pa si dovoliti, da bi zašli v drugo skiajnost -osiromašanje kompleksne poklicne usmeritve. Kmetijsldh štipendij ni V naši občini je potrebno posebej izpostaviti kmetij-stvo, ki je v vseh dokumentih prioritetna panoga, vendar za to, usmeritev ni razpisana niti ena Stipendija do V. stopnje, »interesentov« pa je 26. Tako je prvenstvena naloga vseh odgovornih subjektov v občini prizadevanja za razpisovanje kadrovskih štipendij v kmetijske usmeri-tve. Kot poseben problem se je pokazalo ie vedno relativ-no visoko število nepodeljenih kadrovskih štipendij (133) v preteklem šolskem letu in to predvsem na III. in IV. stopnji zahtevnosti kovinarske usmeritve (120), kar kaže na manjši interes mladine za to stopnjo izobraževa-nja. Podobno situacijo lahko pričakujemo tudi v prihod-nje, če upoštvamo namere učencev. Veliko število nepo-deljenih štipendij v kovinarstvu je deloma posledica tudi tega, da OZD v novi občini ne izkoriščajo dodatnega stimuliranja-deficitarnih poklicev z dodatkom za defici-tarnost, na kar kaže podatek, da v občini ni niti enega kadrovskega štipendista s tem dodatkom. Tako je skup-šfina SIS za zaposlovanje sprejela seznam deficitarnih poklicev, Id ima predvsem namen, da bi vsem poklicem na seznamu OZD podelOe h kadrovskim štipendijam do 200 točk in bi tako predstavili vsem učencem in Jtudne-tom že pred odločitvijo za izobraževanje kje so kadrov-ske potrebe večje, oz. gmotno vspodbudili tudi tiste, ki so se za defititamo področje študija že opredelili. Za teme-Ijitejšo informiranost o deficitarnih poklicih je seznam sestavni del tega članka, hkrati pa bo seznam posredovan vsem OZD v občini. Kljub temu, da smo se za štipendije fa združenih sredstev odločili, da so to le prehodna oblika štipendira-nja in da je večini štipendistov potrebno omogočiti, da to vrsto štipendije zamenja s kadrovsko štipendiio. ki zago- tavlja tudi delovno mesto, pa je vsako leto opaziti vee prijav za štipendije iz združenih sredstev. V tem šolskem letu je prejemalo štipendije iz združenih sredstev 262 štipendistov, 65 pa jih je bilo upravičenih do dopolnilne štipendije iz združenih sredstev. Vsi štipendisti, za katere so bile razpisane kadrovske štipendije, so bili napoteni v OZD, vendar pa si je kadrovsko štipendijo uspelo prido-biti le 21 kandidatov. Nizko število dejansko preusmer-jenih štipendislov kaže na napačno razumevanje upravi-čenosti do štipendije, saj bi morali prav kandidati z nižjimi dohodki imeti prednost pri podeljevanju kadrov-skih štipendij. Od skupno 327 štipendistov, jih kar 113 izhaja iz družin z dohodkom do 4.300 din na Sana družine. Povprečna Stipeodija je 3.108 din, povprečna dopolnilna štipendija pa 1.943 din. Odnos med številom kadrovskih štipendij in številom štipendij iz združenih sredstev je 67,8:32,2 kar je v mejah republiškega povprečja. Neugodno pa je razmeije med številom zaposlenih in številom kadrovskih štipeodi-stov, ki je 2,8 in je pod povprečjem republike, tako da je s prizadevanji za poveianje šlevila razpisanih kadrovskih Jtipendij v obtini nujno nadaljevati vse leto. V novi občini prejema 17 kandidatov štipendije Tito-vega sklada in sicer 3 mladi delavci iz dela, 3 mladi delavci ob delu, 3 učenci in 8 študentov. Od skupno 8 razpisanih štipendij Titovega sklada v tem šolskem letu je bilo podeljenih skupno 6 štipendij in sicer 2 za mlada delavca ob delu, 2 za učenca, in 2 za študenta. Kljub posebnim prizadevanjem in podaljšanemu razpisu je od-ziv za mlade delavce slab. Letos pa celo ugolavijaroo, da ni predloga za študente in učence pa sta dva predloga. S tem vsekakor ne moremo biti zadovoljni. Razlogov zakaj ni več prijav za te štipendije je več: - vsekakor ugodnejši pložaj delavcev, ki študirajo ob delu in iz deja v primerjavi s štipendisti Titovega sklada - v primeru neizpolnjevanja pogojev študija je štipen-dist iz Titovega sklada v slabšem položaju kot ostali štipendisti - premajhna vključenost organov ZSMS v postopke razpisa in prijav Kako do večjega števUa štipendij? Na osnovi zaključkov in predlogov strokovne službe, predlogov odbora za štipendiranje in sklepov skupščine bo nujno v prihodnje angažirati vse strokovne in druibe-no politične potencijale, da se bo število kadrovskih štipendij povečevalo, kot tudi povečalo število kandida-tov za štipendije iz Titovega sklada. Na osnovi vsega tega je nujno: - povečevati oz. doseči večje število kadrovskih šti-pendij, tako v kmetijstvu, zasebnem sektorju in sploh pri nosilcih gospodarskega razvoja v občini - doseči, da bodo postali načrti kadrovskih štipendij sestavni del dolgoročne razvojne in kadrovske politike tako za gospodarstvo kot tudi v negospodarstvu - samoupravni sporazum je potrebno dopolniti oz. spremeniti v smislu možnosti sprotne valorizacije štipen-dij glede na porast življenjskih stroškov in dejstva, da so štipendije v Ijubljanskih občinah v Sloveniji najnižje - posebno pozornost bo potrebno posvetiti predlo-gotn za štipendije iz Titovega sklada ter vzpodbuditi s pomočjo DPO v OZD in šolah aktivnejši in odgovornejši pristop za predloge. SEZNAM DEFICITARNIH POKLICEV V MESTU UUBUANI, ZA KATERE JE PO 10. ČLENU SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU MOŽNO PODELITI DO 200 TOČK H KADROVSKI ŠTIPENDIJI obdelava kovin monter elek. omrežij jinec prom. tran. manipulant poštna manipulacija ' poprav. farmac. naprav kalupar livar preoblikovalec oblikovalec kovin preoblikovalec - paj. kovin roont. upr. energ. nap. elektnkar energetik izolater gradbena meh. lesar širokega pr. tekstilni mehanik tekst. obratni konf. voznik avtomchanik prom. trans. odpravnik kuhar natakar mdanki tehnik strojni tchnik elek. leh. jaki tok elek. teh. šibki tok komercialni tehnik finančni tehnik ekonoraski tehnik administrativni tehnik operater pri računalniku strojni inž. inž. elektrotehnike gradbeni inž. prom. inž. - žel. prom. org. programer ekonomist dipl. inž. rudarstva \ dipl. inž. metal. dipl. stroj. inž. dipl. inž. elektrotehnike dipl. ekonomist dipl. ini. AOP dipl. inž. račun. dipl. inž. matematikc dopdnitev skupšdne SIS za zaposlo-vtnje Ljubljana Vii-Rudnik za obmot-je vilke občine: tesar pek čevljar poklici kmetijske usmeritve do IV. zahtevnostne stopnje