ANNALES • Ser. hist, sociol. • 13 ■ 2003 • 2 izvirni znanstveni članek UDK 930.22:94(497.4 Piranfl2" prejeto: 2003-05-16 OBOLOS K POZNAVANJU SREDNJEVEŠKIH POSESTNIH RAZMER NA PRIMORSKEM Darja MIHEUČ Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 2 e-rnail: Mihelic@alpha.zic.-sazu.si IZVLEČEK Prispevek razčlenjuje dve prošnji za umestitev v fevd iz še neobjavljene piranske notarske knjige z zaporedno številko 14, od ka ter i h prva omenja kot fevdnega gospoda Dietalma iz Rihemberka, druga pa goriškega grofa Henrika II. Primerja ju z vsebinsko sorodno tretjo listino, ki jo je objavil P. Kandler. Ključne besede: srednji vek, umestitev v fevd, piranske notarske knjige, goriški (od: Goriška) grofje, rihemberski (od: Rihemberk) gospodje, družina Coina CONTR18UTO ALLA CONOSCENZA DEI RAPPORTI FEUDAL! NEL LITORALE DURANTE IL MEDIOEVO SINTESI ll contributo analizza due ríchiente di infeudazione traite da un quaderno notarile di Pirano, non ancora pubblicatQ, contrassegnato dal numero progressivo 14. Nella prima si nomina come feudatario Dietalmo da Reifemerg (Rifenbergo), nell'altra En neo II, conté di Corizia. I due testi sono confrontad con un terzo documento pubblicato dal Kander. Parole chiave: medioevo, infeudazione, quaderni notarili di Pirano, conti di Gorizia, signori di Reifemberg (Rifenbergo), famígiía Goina 295 ANNALES • Ser. hist, sociol. • 13 ■ 2003 • 2 [Jarfd M)HElli5 ÓOOIOS K POZNAVANJU SfffcDKII'VÉSKIH rOSCSlNIH RAZ.v. I K na TOlMOKSKtrvi.^S-JI" OD K( )D NOVA ZGODOVINSKA SPOZNANJA? V razlagah preteklosti se novosti v vedenju največkrat pojavljajo in uveljavljajo z obravnavanjem novih vprašanj in vsebin, z zastavljanjem starih vprašanj in vsebin na nov način, z novo razlago dogajanj, ki je posledica objektivno različnih izhodišč, s katerih opazujemo zgodovinski dogodek.1 Pri razlagah zlasti novejše politične zgodovine se ob omenjenih novostih včasih dodatno soočamo s pojavom uradno zapovedane zgodovinske razlage, ki dogodke opisuje politično enostransko angažirano, s črno-belimi vrednostnimi merili. V takih primerih more sprememba oblasti sprožiti zahtevo po reinterpretariji nekaterih zgodovinskih dogodkov. Pri vseh opisanih novostih v obravnavanju in raziskovanju preteklosti pa zgodovinar proučuje ene in iste znane podatke: spremembe doživlja le njihova razlaga. Resnično nova spoznanja v poznavanju zgodovine pa omogočajo le sveži, novi, doslej neznani ali neza-paženi podatki o dogajanju v preteklosti. Zgodovinar nanje največkrat naleti v arhivih, shrambah pisnih ostal in poslovanja, ki 50 ključnega pomena za raziskave preteklosti. Pomembni arhivski zapisi odličnega izgleda seveda najprej vzbudijo raziskovalčevo pozornost. Verjetnost, da dandanes v znanem, javno dostopnem arhivu med arhivalijami, ki jih more raziskovalec dobiti na vpogled, naletimo na doslej nezapažen tovrsten zapis, je zalo zelo majhna. Drugače pa je z drobnejšimi izvirniki, katerih vsebina je fragmentarna in ne slika vsebinsko zaokroženega problema. Taki ncznatnejši, oblikovno manj opazni in vsebinsko manj povedni so zapisi, ki so plod vsakodnevnega poslovanja med ljudmi, Šele v velikem številu kot mozaik pokažejo celovito podobo različnih problemov. Med takimi zapisi redko najdemo podatke o vidnejših zgodovinskih osebah alt dogodkih. Slikajo predvsem način vsakdanjega poslovanja in življenja množice sicer imenovanih, vendar po svoji historični vlogi anonimnih posameznikov. NOTARJI IN NOTARSKE KNJIGE V srednjem in prvih stoletjih novega veka znanje pisanja in branja ni bilo splošno razširjeno, ampak so ti veščini obvladovali le razmeroma redki učenjaki. Kako spričo negotovosti človeškega spomina obvarovati pozabe številne dogodke in dogovore pravne, poslovne in drugačne narave? - Temu je bila namenjena ustanova notarjev. Notar je bil pooblaščena oseba, usposobljena za sestavo pravnih besedil, zapisov o poslovnih dogo- vorih in podobno. Notarjevo jji sánje je uživalo javno zaupanje ali javno vero.-' Notarska praksa v mestih mediteranskega prostora je navadno potekala tako, da je notar najprej v poseben zvezek - notarsko knjigo (quaternus notarilis) - vpisal skrajšan koncept bistvene vsebine listine (imbrevialura), pri čemer je nepomembne iistinske besedne obrazce in fraze izpušča!; tako je smotrno skrčil obseg besedila. Imbreviaturne predloge listin so vsebovale vse ključne podatke o dogodku: navedbo datuma, navedbo prisotnih prič in bistvo pravnega ali poslovnega dejanja. Kraj dogajanja so običajno vključevale Se, če ni bil domač. Na osnovi take predloge je notar nato izdelal enega ali več izvodov samostojne prnvnoveljavne listine in jo (jih) izročil naročniku - stranki (strankam). Vpis v notarski knjigi je ohranil enako verodostojnost kot končni !is-tinski izdelek; ostal je osnova, s pomočjo katere je notar (npr. v primeru izgube listine) lahko izdelal novo veljavno listino. Najverjetneje pa notar dogodka ni vpisoval neposredno v knjigo, ampak si je prej pripravil osnovne zaznamke, po katerih je sestavil čistopis koncepta vsebine dogodka. Pri notarski "knjigi" torej ne gre za literarno branje, ampak za tipični zgodovinski, na roko pisan vir, ki ima obliko sešitka ali pa ga sestavlja več; sešilkov, Sešitek sestoji iz dveh ali več pol papirja, ki so na sredi prepognjene in v zgibu prešite z nitjo. Vsebina teh sešitkov ni duhovno-zabavna, ampak poslovna. Njihovo besedilo ni enovito, ampak vsaka notarska knjiga vsebuje na desetine alt stotine kratkih, običajno le nekajvrstičnih, redko eno- do dvostranskih povzetkov različnih poslovnih dogovorov pestrth vsebin. Vodenje notarskih knjig z jedrnatimi zabeležkami vsebine listin se je v Italiji uveljavilo od konca 12. stoletja, od 13. stoletja pa so tudi tostran Jadrana mestni statuti táko dejavnost postavili za dolžnost notarjev. Zaradi pomena zapisov v notarskih knjigah so mestni statuti vsebovali zahtevo, naj se notarske knjige shranijo tudi po notarjevi smrti. PIRANSKA NOTARSKA PRAKSA Med primorskimi mesti v Sloveniji so javni notariat italijanskega tipa poznale srednjeveške naselbine mestnega tipa Koper, Izola in Piran. V dokaj popolni obliki se je do danes v Sloveniji ohranil te stari piranski mestni arhiv, ki ima od naštetih svoje gradivo datirano najdalj v preteklost, saj ga niso prizadeli požari ali druge nesreče. Piranski statut iz 1307 je podrobneje določal delo notarjev (De Fraticeschi, 1960. knjiga 6, členi XXVI! 11, 1 Npr.: mesto Koper je med 1918 tlo 1945 spadalo k Italiji, potem pa so ga osvojile slovenski? istrske partizanske enote. S stališča italijanskega zgodovinopisja so partizani mesto Koper "okupirali", stališče slovenske zgodovine pa je, da je bil Koper med 1918 in 1945 pod italijansko "okupacijo", slovenske istrske partizanske enote pa so ga "osvobodile". 2 Novejše delo o teh vprašanjih za območje Slovenskega Pi ¡morja je Darovec, 1994. 296 ANNALtS Ser. hist. socio!. ■ 13 ■ 2003 • 2 Owj» mu iti sr-opoi.o; U poznavam-.1 SMDNjl vIsmh l'OStSlNlf-l raz.\ilfi NA PPIMORSK&m, »j.jtn XXX, XXXI, XXXII, XXXV; Pahor, Šumrada, 1987, 595599, 601) in način nastanka vpisov v notarske knjige. V prisotnosti strank in prič je moral notar v svoj zvezek (qu a te mu s) najprej zapisati izvleček pravnega dogodka. Nato ga je moral prebrati prisotnim. V roku enega meseca naj bi o dogodku izdelal listino iste vsebine, V njej je moral razločno in neokrajšano navesti datum, kraj, imena prič, znesek dolga, rok za poravnavo dolga in pogodbenike. Predvidena globa za kršitelja dogovora iti smela za več kot tretjino preseči vsote, ki jo je omenjal zapis. Notarjevo plačilo za vpis testamenta v notarsko knjigo je po piranskem statutu iz 1 307 znašala 1 sol d3 (1 sold - 12 /malih/ denarjev), za izdelavo javne listine pa 8 soklov. Za vpis ostalih dogovorov, ki so obravnavali vsote pod 10 liber (1 libra = 20 soidov = 240 denarjev), naj bi dobil notar po 14 denarjev, za vpise, ki so omenjali višje vsote, pa 1 groš fl denarius grossus = 32 /malih/ denarjev).4 Statut je predpisoval hrambo notarskih knjig po notarjevi smrti. Arhivirale naj bi se v sobi v cerkvi sv. Jurija (in camera Saneh Geoigii). Statutarni ukrepi so skušali preprečiti notarske zlorabe, a tudi zaščititi notarja pred lažnimi obtožbami. Notar, ki bi izdelal zapis o dolgu iz igre, naj bi plačal globo v višini vsote, ki jo je omenjal zapis. Statut je predvidel drastično kazen za goljufivega notarja: odsekali naj bi mu desnico. Globa za tistega, ki bi notarja po krivem obdolžil, je po statutu znašala 100 soidov (5 liber, De Franceschi, 1960, knjiga 8, člen XXXVII, knjiga 2, člen XXVIII, knjiga 8, člen XXXIII I; Pahor, Šumrada, 1987, 600-603, 268-269). - Da ta kazen ni bila le teoretična, dokazuje testament notarja Mihaela iz Parme iz 30. junija 13.30; napisal ga je pred omenjenim kazenskim "posegom" (CP II, št. 71). Arhiv v Piranu5 hrani kot pisno dediščino ostalin mestne uprave vrsto notarskih knjig, med katerimi so nekatere ohranjene le okrnjeno. Časovno segajo v zadnji dve desetletji 13. in prvi dve 14. stoletja. V sodobnejšem času so bife oštevilčene po nedoslednem kronološkem zaporedju, v časovnih razponih vpisov, ki jih vsebujejo, pa se pogosto prekrivajo. To pomeni., da je notarsko dejavnost v Piranu hkrati opravljalo po več notarjev. Bolj ali manj popolno je ohranjenih 17 notarskih knjig (NK). knjiga notar razdobje število j listov NK 1 Dominicus Petenarius 1281 -1287/89 85 NK 2 Domin i c us Petei i a rius 1284- 1288 55 NK 3 Fadna Grima Idi 1284 - 1289 16 INK 4 Dominicus Petenarius 1284 - 1289 6 NK 5 Dominicus Petenarius 1269 -1290 12 NK 6 Sc!au(i)onus (condam Bik>nis?) 1289 - 1292 76+26 i NK 7 Dominicus Petenarius 1278/1291 8 NK 8 Dominicus Petenarius 1292 - 1293 12+i7 NK 9 Facina Vital is 1295 4 NK 10 Franciscus de Malonbris 1 290 - 1296 24 NK 11 Almericus de Pirano 1302 - 1.303 20 NK 12 neimenovan 1305 2 [NK 13 NK 14 " Mafeus 1298 - 1317 56 neimenovan 1319 -1320 10 NK 15 Peronus Apolonii 1301 - 1311 20 NK 16 neimenovan 1309 - 1310 1 |NK 17 Dominicus Petenarius 1300/05 2 VSEBINA VPISOV V PIRANSKIH NOTARSKIH KNJIGAH Vpisi v notarskih knjigah so dokumenti poslovnega življenja. Največkrat gre pri njih za zadolžnice, pobotnice, jamstva, poroštva, zastave; za dogovore o poslih in storitvah, o družabništvih; za dogovore glede nepremičnin (najemi, zakupi, podzakupi, prodaje, dražbe, menjave, da ravnice, oddaje v fevd); za zapise oporok, popisov premoženja, za ženitne dogovore, prav-danja, razsodbe ipd, Vpisi redko omenjajo osebe in dogodke, ki bi bili zanimivi za politično zgodovino ali za preteklost širšega območja; tem in takim so bile namenjene (ugledne) samostojne listine. Vendar pa tu in tam v (piranskih) notarskih knjigah naletimo tudi na tovrstne zaznamke. Pogled v objavljene tri notarske knjige, v najstarejšo ohranjeno - prvo (NK 1), v drugo (NK 2) in v šesto (NK 6) npr. pokaže, da se v najstarejši piranski knjigi 28. aprila ¡289 omenja odhod vojske oglejskega patriarha •» to je bil tedaj Raimond de la Torre - v Furlanijo (NK 1, ?> Za to vsoto se je tedaj dalo kupili dobra 2 litra pšenice. 4 Razmerje velja za čas okrog 1300. 5 Posebni mestni arhjv (archivio cívico áulico) v Piranu je bi! ustanovljen 1Í177. Tega leta so podrli občinsko poslopje, kjer so se hranile arhivalije; prenesli so jih v Kazino. Prvi arhivarje bil Stefaro Rotia. Kasneje se je arhiv združil s piransko mestno knjižnico. Do menico Vatta je bil (1891) hkrati mestni bibliotekar in kustos arhiva. Leta 1855 je bil arhiv prestavljen v severni del kasnejšega sodnega poslopja, 1954 pa skupaj z mestno knjižnico v stavbo Mestnega muzeja. Do 19S5 je arhiv ostal v sklopu mestne knjižnice, ledaj pa je bil ustanovljen Mestni arhiv, ki je bil 1974 pridružen Pokrajinskemu arhivu Koper. Leto kasneje, 1975, se je arhiv preselil v minoritski samostan v Piranu. Slabo stanje- piostorov je bilo vzrok, da je v osemdesetih letih prišlo do selitve dela arhivalij v Koper, teta 1995 je stari piranski arhiv dobil primerne prostore v Župančičevi 4 v Piranu. 6 Dva iista sta kot nezvezana vstavljena v.sešitek. 7 En list je kot nezvezan vstavljen v sežitek, zapisan j« z drugo pisavo. ANNALCS Ser. hist. sociol. • 13 • 2003 • 2 t>arj* .MIHU 1Č- 080105 ('OZNAVANID SRFOMftVTSMH fOSfSTNIH RAZMIK NA PKIMOftSKtM J95-3I0 št. 1143). V zapisih srečujemo ugledne osebe iz drugih bolj ali manj oddaljenih krajev: pravda med dvema Pirančanoma in Benečanom naj bi se reševala pred beneškim dožem (NK 6, št. 466); v knjigah se v aktivni vlogi omenjata podestat Izole (NK 2, št. 273, 274, 275, 276) in Puie (NK b, št. 482); koprski škof nastopa kot podeljevalec fevda (NK 6, št. 44). Notarske knjige dopolnjujejo tudi naše vedenje o pisanih in prepletenih meščansko-fevdalrtih posestnih razmerah na Piranskem.6 Tam so imele posest različne cerkvene skupnosti: že v 11. stoletju freisinžki samostan sv. Andreja, gradeški in oglejski patriarhat, kasneje tržaška, koprska in novigrajska Škofija; beneški samostani sv. Klare, sv. Andreja z Uda, sv. Nikolaja z Uda, sv. Sekunda, samostan in Spiral sv. Lazarja v Benetkah, samostan v Beligni pri Ogleju, samostan gospe sv. Marije pri Ogleju, samostan sv. Klementa viteškega reda sv. Janeza v Miljah, samostan sv. Klare v Kopru, sv. Petra d'Oro, pa domači samostan sv. Andreja, samostan in cerkev sv. Bas-sa; cerkve sv. lene (?), sv. Marije Rose, sv. Jurija in sv. Lovrenca ter bratovščine sv. Marije, sv. Andreja, sv. Janeza Krstnika, sv. Martina in sv. Mohorja in Fortunata. Na Piranskem je imelo v 13. in 14. stoletju posest in iz nje izhajajoče dohodke več laičnih gospodov: goriški grofje, momjariski gospodje, družine Almerigotti, Bratti in De Casio iz Kopra, družina Dandolo iz Benetk itd. Pirančani pa so tudi sami imeli posest na tujem: na območju Milj, Kopra, Izole, sv. Ivana. Siparja, Utnaga, Buj, Novigrada, Poreča, Pule.5 V doslej objavljenih piranskih notarskih knjigah (NK 1. NK 2, NK 6) najdemo več tovrstnih beležk. Ugledni Pirančan Valterij Goine je imel zemljiško posest zunaj Pirana. V kraju val Pomeda na območju Poreča je oddal vinograd v spolovinski zakup (NK 6, št. 167). Cerkveni posestniki in upravičenci do (dohodkov od) nepremičnin na Piranskem se v treh objavljenih notarskih knjigah omenjajo večkral. Darovnica vinograda v Košterlagu omenja, da vinograd leži ob vinogradu samostana sv. Antonija (NK 2, št. 438). Zapis o prodaji vinograda v Virgare na Piranskem navaja, da vinograd leži ob vinogradu samostana sv. Andreja z Lida v Benetkah in ob vinogradu samostana sv. Bassa (NK 2, št, 562). Nuna iz samostana sv. Petra de Orio (S. Pietro d'Oro na lagunskem otoku d'Oro pri Gradežu) je v imenu opatinje oddala v zaku|} uglednemu Pirančanu Garofolu, sinu Valterija Goine, vse zemljiške posesti, ki jih je imel samostan v Piranu in v njegovem okolišu, zlasti pa oljčne nasade na Šentjanah, v Fažanu in v Kaverijah (NK 6, št. 45). Temu samostanu je neka Pirančani« v oporoki zapisala svojo verando (sofarium, NK 6, ši. 386). - V vlogi fevdnega gospoda za piransko posest je naveden koprski škof. V fevd je investiral noualio koče v piranskem predelu Marčana (NK 6, št. 44). V sedmi (še neobjavljeni) piranski notarski knjigi se na prednji strani lista 6 omenja umestitev piranskega meščana v fevd piranskih desetin, ki so pripadale koprskemu škofu (4. aprila 1291). To je bil škof Vitalis, ki je 16. februarja 1292 ukazal, da se ukineta ekskomuni-kacija in interciikt, ki ju je nad koprskim mestom in diecezo izrekel njegov predhodnik škof Benvenutus,'0 kar se je zgodilo dan kasneje (CP I, št. 211 in 212). V zapisih naletimo tudi na zs istrsko zgodovino pomembne laične tuje gospode. Eden takih je gospod Odorlik iz Momjana. Posredno ga omenja zapis, v katerem je imenitnik iz Benetk 12. septembra 1290 nastopil pred piranskim podestatom kot glavni dolžnik, da bi jjoravnal dolg za v/?o toesco (?) gospoda Odorlika iz Momjana, ki je bil zaprt v podestatovi ječi. Dogodku so prisostvovali chonestabli milies in ¡stria, gospodje CHitis Tureli, Vgo Lambeiti in Nicolinus de Duara (NK 6, št. 212). Omenjeni Odorlik nastopa tudi v vlogi fevdnega gospoda uglednih Pirančanov. Zastopnik dveh piranskih gospodov, bratov Garofula in lohanesa (Goine) ga je v njunem imenu 22. oktobra 1290 v Trevisu prosil za podelitev fevda, ki ga je užival že njun oče Valterij (CP I, št. 201, 268; NK 6, št. 278). - Pri tem Odorliku gre za tistega momjanskega gospoda, ki ga je dal goriški grof Albert-|f. dobrega pol leta prej, 12. marca 1290, v cerkvici blizu Krmina zapreti zaradi njegovega pakti-ranja z Benečani proti zvezi goriškega grofa s patriarhom. V Trevisu je bil prisoten tudi, ko je 11. novembra 1291 prišlo do sklenitve miru med obema stranema (De Franceschi, 1938, 95; Julijanus, 1864, 205; Di Manzano, 1860, 209; Minotto, 1870, 40-43). NOTARSKA KNJIGA 14 Za dopolnitev poznavanja fevdalne posestne strukture na Primorskem sta zlasti zanimiva dva še neobjavljena zapisa v piranski notarski knjigi z zaporedno številko 14, od katerih prvi omenja kot fevdnega gospoda Dietalma iz Rihemberka, drugi pa goriškega grofa Henrika II. Tirna dvema zapisoma se želimo podrobneje posvetiti. Preden se lotimo njune vsebine, si oglejmo vir. Piranska notarska knjiga 14 šteje 10 listov (20 strani). Žal je zgornji del listov tako hudo poškodovan od vlage, da praktično manjka. Verjetno je prav manjkajoči del besedila ene ali dveh zgornjih vrstic razlog, da se je De Franceschi, ki je objavil velik del zanimivih piranskih 8 O tem zlasti: Pahor, 1981; De Franceschi, 1924- 9 Prirn. Miheiič (1935, 157-158). 10 Po: Gams (1873, 783) naj bi bil Benvenutus Bonus koprski škof do 28. oktobra 1233, koga jc- nasledil Vitalis Simonis (škof do 1299): Benvenutovo ekskomunikactjo in interdikt bi torej Vitalis pred odpravo obdržal v veljavi vsaj devet (!) let, kar je dokaj nenavadno ¡n vzbuja pomisleke glede navajanih kronoloških sezrsamov koprskih škofov. 298 ANNALES • Ser hist. sociol. • 13 • 2003 • 2 Darja MC IH.IČ:OISOlOŠi" !'OOTAVan|u SRIONIfVIŠKIHPOsisTN.IH RAZMER HA PRIMORSKEM, l-H-JIC izvirnikov (tudi iz notarskih in vkedominskih knjig, CP I in CP il) objavi teh dveh zapisov izognil. Ob dnu drugega celo zasledimo njegov lastnoročni zaznamek." Notar, ki je v knjigo z zaporedno številko 14 beležil dogovore, poimensko v njej ni omenjen, imel pa je lično, berljivo pisavo. Knjiga vsebuje vpise iz tet 1319 in 1320. To ni navedeno izrecno, ampak le posredno. Sklepanje omogoča dejstvo, da si vpisi sledijo v urejenem kronološkem zaporedju, kar je razvidno iz datacij zapisov, ki pa vsebujejo le navedbe dneva v mesecu, letnice pa ne. Po prvih dveh nedatiranih vpisih je tretji datiran s 7., četrti z 12. oktobrom, sedmi vpis z 11. novembrom, enajsti z nedeljo, 9. decembra, trinajsti vpis s 15. februarjem (seveda že v novem letu), devetnajsti z 10. aprilom, dvaindvajseti in triindvajseti vpis s 30. junijem, petindvajseti s 3., Šestindvajseti z 19. julijem, osemindvajseti zaporedni vpis s 17., devetindvajseti s 24., trideseti z 28. avgustom, dvaintrideseti s 15. oktobrom in štiriintrideseti s 27. novembrom. Vseh vpisov v knjigi je 44. Enajsti zaporedni vpis na prednji strani lista 3 je, kot rečeno, datiran z nedeljo, 9. decembra (die dorninico, nonu mense decembre), kar število letnic, ki prihajajo za datacijo v knjigi vpisanih poslov v poštev, močno skrči. Sledeča vpisa, ki posredno omogočata dodatna sklepanja na leta dogajanja sta prav tista, ki ju želimo podrobneje pogledati, najdemo pa ju na prednji in hrbtni strani zadnjega, desetega lista knjige (list 10 in 10 verso), gre pa za triintrideseti in štiriinštirideseti zaporedni vpis. Sklicujeta se na starejši zapis o imenovanju skrbnika iz Pirana, ki naj bi v imenu varovanca iz Motovuna sprejel dve umestitvi v fevd podrobneje ne-lokaliziranih posesti: v prvem vpisu od fevdnega gospoda Dietalma iz Rihemberka, v drugem pa od goriškega grofa Henrika. Zapis o dodeljenem skrbništvu Pirančana nad motovunskim varovancem je 20. maja 1320 (celotna navedba datuma je zabeležena ie pri drugem /zaporednem štiriinštiridesetern oz. zadnjem v knjigi/ vpisu) napisai Jakob, notar s cesarskim poveri lom (imperiali auetoritate notaiius). Pisec "naše" notarske knjige je izvirnik videl in to potrdil v svojem zapisu. Nedeljo, 9. decembra, ki jo omenja zaporedni enajsti vpis v notarski knjigi 14, je očitno treba iskati v letih pred, a blizu 1320. Goriški grof Henrik, ki ga omenja zadnji vpis v knjigi, ni mogel biti nihče drugi kol grof Henrik II., s katerim je albertrnska veja goriških grofov dosegla svoj višek (Štih, /1994/, 31; Stih, /1996/, 34, Štih, /1997/, 31). Dogajanje v knjigi bi teoretično v najširšem razponu smeli iskati v razdobju med 1304, ko sta po smrti očeta Alberta !., začetnika albertinske linije goriških grofov, sinova Henrik II. in Albert II. za njim dedovala goriško posest - pri čemer je levji delež pri držal starejši Henrik -, in pred 23. aprilom 1323, ko je Henrik II. umrl. V omenjenem časovnem razponu je nedelja padla na 9. december v letih 1313 in 1319. Z veliko verjetnostjo sodi prvih enajst ali dvanajst zapisov, ki jih prinaša naša notarska knjiga, v leto 1319, večina ostalih pa v sledeče leto 1320. Zadnja dva zapisa v knjigi, ki nas zanimata, moremo časovno umestiti med 20. maj 1320, ko je bilo zapisano (starejše) pooblastilo, ki ga omenjata, in 23. april 1323, ko je Henrik II. umrl, najverjetneje pa kar v konec leta 1320 ali v leto 1321. PROŠN|A ZA UMESTITEV V FEVD - VPIS Z ZAPOREDNO ŠTEVILKO 435 2 Prepis:13 ... R i gard [o .../ ia [Tjtirre de {...! de Ceruaua de Cenetl-i}4 Pasgualino de uilla Cenetf-1,15 Montafdrno famifiari domini Guicardt de Petrapelosa le s te s rid hec uocatis et roga tis et aliis. Dominus Garofoius Goyne de Piran o tutoi et tutorio nomine Nicholay filii eondam domini Almerici de Montona, datus et ordinatus per nobifem vi rum dominum Federicum Conarium^(j hono- vpis z zaporedno številko dan v mesecu 3. 7. oktober 4, 12. oktober 7. 11. november 11. 9. december 13. 15. februar 19. 10. april 22. 30. junij 23. 30. junij 25. 3. julij j 26 19. julij 28. 17. avgust ■29. 24. avgust 30. 28. avgust 32. 15. oktober 34. 27. november 1 i Sredi strani je pod vpisom zapisal letnico 1320, pod njo pa: i:ederigo Corner Moniona 1320, še spodaj pa je viden te del znaka (za cifro?), nato pa številka 29, ki ji sledita pika in zaklepaj: 29.}. 12 Vpis je na prednji strani tista 10; je prečrtan, kar najverjetneje pomeni, da je notar po predlogi izdelat javnopravno listino. 13 Izvirnik ni opremljen z ločili in z velikimi začetnicami, ki jih dodaja naš prepis, V oglatih oklepajih so nefrazJberljivi deli besedila, tu pikice označujejo, da je neberljiva cela beseda ali več besed, črtica pa, da manjka del(ček) besede. V okroglih oklepajih so deli besedila, ki so v izvirniku prečrtani, 1 -1 Beseda je zapisana ccnet. nad njo je znak za okrajšavo 15 Prim. op. 14. 16 Notar je izpustil črko v v imenu: prav bi bilo: Cornantim. 299 ANNALLS • Ser. hist, socio!. 13 • 2003 • 2 P4tja MU nič: 080U1S K PO/l : ; v AN|U MiCPHIEVrSMi I POKSTNIH HAZMfR MA PRIMORSKEM, 29f-3»0 c ■ re -v » i — ....... •■-<•• v-....... p Lu? -w^-fi^ "1 H ? .¿cs « r^H? ¿u - — ,7v . (i „ jL- T •.....\. ■, , rabile<» potestatem Montone, ut m instrumente scripto manu lacobi impçriali auctoritate no ta ri i sub (annis Domini millesimo vig^7) supradicto millesimo et indi-cione, die XX"'8 mail plenius continere a me notarié infrasaipto uiso et lectc, constituais in piesencia egregii viri domini Die ta hm de Rifinberg petiit et sibi humiliter supplicault, ut ipsum nomine antedicto inuestire di- gnaretur dc- omni feud o et iure feudi, quod o Jim dictus dominus Almericus de Montana et sui predecessors habuerunt et tenuerunt ab ipso domino Dietah no el a suis prede: essoribus, offerens se paratutv nomine anle-dJcto sibi prestare sacramentum fidelaitatis et omnia alia facere, que in talibus fieri consueuerit. Qui doniinus Dielalnuis audita iusta petitone dieti domini Carofoli nomine anledlcto inuestiuit gratiose et benigne dictum dominum Carofolum recipientem nomine dicti Nicholai et pro ipso Nicbolao de omni teudo et iure feudi cum anco sue ciamidis, quod dictus dominus Almericus de Montana et sui predecessores habuerunt et tenuerunt ab ipso domino Dietalmo et a predecessoribus suis et a domo de Rifinberg remissa sibi ad presens Sacramento fide! Ha tis. Prevod:19 V prisotnosti poklicanih in naprošenih prič Ritjarda [...! iz Tara (ali Torre?) [...] c/e Ceruaua de Cenetl-1, Pasqualina iz vasi Cenetl-i Montaldina, sorodnika gospoda. Guicarda iz Petrapilose in dnjgih. Gospod Ga-rofolus Coyne iz Pirana, skrbnik in v imenu skrbništva Nicholaja, sina pokojnega Almerica iz Motovuna, ki ga je postavil in odredil plemeniti mož, gospod Federicus Cornarius,-0 častitljivi motovunski podestat, kot je podrobneje obrazloženo v listini, ki sem jo jaz, spodaj podpisani notar videl in prebral, napisani z roko jacoba, notarja s cesarskim poverilorn (leta tisoč dv25) zgoraj omenjenega tisočega leta in mdikcije, dne 20. maja, se je pojavil v osebni navzočnosti odličnika gospoda Die-talma iz Rihenherka in prosil ter ponižno moledoval, naj ga v zgoraj omenjenem imenu ima za vrednega in mu podeli celoten fevd po fevdnem pravu, kot so ga nekoč imeli in posedovali imenovani gospod Almericus iz Motovuna in njegovi predniki od samega gospoda Die-taima in od njegovih prednikov. Ponudil se je kot pripravljen, da mu v prej omenjenem imenu priseže zvestobo in stori vse ostalo, kar je v takem primeru običajno. In ko je gospod Dietalmus sliša! utemeljeno prošnjo omenjenega gospoda Garofula v omenjenem imenu, je milostljivo in dobrotijivo z vrvico svojega plašča umestil omenjenega gospoda Garofula, ki je to sprejel v imenu omenjenega Nicholaja in za Nicholaja, v celoten fevd s fevdnim pravom, kot so ga nekoč imeli in posedovali imenovani gospod Almericus iz Motovuna in njegovi predniki, od samega gospoda Dietalma in njegovih prednikov in od rihemberške hiše, in takoj s^ prisego zvestobe. 17 Notar je začel z besedo pisati številko vigesimo, poten» je prvo črko popravil, nato del besedila prečrta!. 18 Crka a je zapisana nad številko. 19 Osebna imena v tem in sledečih prevodih niso slovenjena, prilagojena so še obrazila. 20 Prim. op. 16. Prim-op. 17- 300 ANNALES • Ser. hist, sociol. ■ 13 • 2003 • 2 Efcwj» MIMCUC.- OBOK K POZNAVANJU SKHWH-VESKK I POSESTNIH KAZM£R NA PPIMORSKiM. JO5-1I0 PROŠNJA ZA UMESTITEV V EEVD - VPiS Z ZAPOREDNO ŠTEVILKO 442- Prepis: ... Rambaldo comité C.olialte, domino Henrico de Toutus, domino Cuicardo de Petra/iehsa /.../, domino Col de Laspelt, domino Petro de Leenbergo, domino Cebardo de Siebin et alii.s testibus ad bec uocatis et rogatis. ¡bique dom ¡nus Gnrofolus Coyne de Pit ano tutor et tutorio nomine Nicholay fitii condam domini Almenci'-- de Montons datus et ordinatus per nobilem uiivtn dominum Federicum Cornarium honorabilem potestatem Mon tone, sic continere m instiumento 5 cnpto manu lacobi imperial i auctoritate notario sub arms domini millesimo trecentesimo XX, indicione tercia, die XX ma i i a me notario uiso et lecto, constitutus in presentia magnifie i et potent is domini domini Fienrici comitis Ganete et Torolis et capitanei genera t is ciuitalis et distbetus Treuisii petiit humiliter seme!, secundo et teicio flexis genibus, ut dignaretui ipsum tutorio nomine antedicto inuestire de omnî feudo et iure feud i, quod d ictus dominus Aimer icus de Montona el sui predecessors habueruni et dudum ienuerunt a dieto domino comité et suis predecessoribus (autentes) offerens se nomine antedicto paratum ipsi domino comiti prestare sacramentum fidelitatis et omnia facere, que in talibus fieri consueuerunl. Super quibus dictus dominus comes respond il se ne Ile habere conscilium. Prevod: V prisotnosti Ram bald a, grofa Colla ko, gospoda Henrica de Toutus, gospoda Guicarda iz Petrapilose [...], gospoda Col de Laspelt. gospoda Petra iz Lenv-berga, gospoda Gebarda de Siebin in drugih poklicanih in naproxen i h prič. Gospod Garoiolus Goyne iz Pirana, skrbnik in v imenu skrbništva Nicholaja, sina ¡pokojnega gospoda Almerica iz-Motovuna, ki ga je postavil in odredil plemeniti mož, gospod Federicus Cornarius, častitljiv: motovunski podestat, kot je obrazloženo v listini, ki sem jo jaz, spodaj podpisani notar videl in prebral, napisani z roko jacoba, notarja s cesarskim poverilom leta Gospodovega tisoč tristo 20, tretje indikcije, dne 20. maja, se je pojavil v prisotnosti veličastnega in mogočnega gospoda gospoda (velegospoda?) Henrica, grofa Goriške in Tirolske in generalnega kapitana mesta in distrikta Treviso ter enkrat, drugič in tretjič pokleknil in ponižno prosil, naj ga v zgoraj omenjenem skrbniškem imenu ima za vrednega in mu podeli celoten fevd po fevdnem pravu, kot so ga imeli in doslej posedovali imenovani gospod Almericus iz Motovuna in njegovi predniki od omenjenega gospoda grofa in njegovih prednikov. (Ponujajoč)-1* Ponudil se je kot pripravljen, da v prej omenjenem imenu priseže gospodu grofu zvestobo in stori vse ostalo, kar je v takem primeru običajno. Omenjeni gospod grof je odgovoril, cla se hoče o tem posvetovati. i v , ¿car«£ W i^M- ; '. ¿ghS&fc * r« t-i«*" I „ |\v - .— ^___Cj^-t^Tr^v^^1" -portvfsr I. a 8 i vite A-i Ae.- —-i U^-f- Pr *if ^W-^^-iF-r..... ' /> .. ^ .s t? ?.. ¿■t&t, rv L'rn*-* V^it^vifr.^ /'• r i m 22 Vpis je na hrbtni strani lista tO; je prečrtan, kar najverjetneje pomeni, da je notar po predlogi izdelal javnopravno listino; pod njim so Francesehijevi zaznamki, prtm op. II. 23 Notar je začel pisati ime Albertci, potem je črko b popravil v m. 24 V izvirniku jo napak napisana beseda prečrtana. 301 ANNALES • Ser. hist, sociol. • 13 • 2003 ■ 2 Dirja MIHfl.ič: obolos K poznavanji1 sri DNjEVEŠKlH POSCSTNfl-l razmír na PRlMORStcfM. 795-^10 SORODNI OBJAVÍ V DELU CODICE DIPLOMATICO ISTRIANO PIETRA KANDLERjA Listin, izdelanih po zgoraj predstavljenih predlogah, v piranskem arhivu ni; tudi v znanih edicijah virov ju nisem zasledila. Pač pa se za la čas v povezavi z istrskimi posestmi goriških grofov in njihovih ministerialov (o njih s podrobnimi navedbami literature zlasti Stih, 1994; 1996; 1997) omenjata dve listini, ki ju je priobčil Kandler v svojem Códice diplomático Istriano ECO!}. V njih nastopajo nekatere osebe, ki jih je bilo zasledit! tudi v predhodnih dveh zapisih. Motovunčana Nikolaja, sina pokojnega gospoda Almerika osebno je 29. marca 1324 v minoritskem samostanu v Gorici gospod Konrad iz Rihemberka investiral v fevd "dvorskega" mlina (de Cuiie) na reki Mirni, pori motovunskim kastrom; mlin naj bi - po trditvi same listine - Nikolaj, njegovi starši in predniki posedovali že prej. Nikolaj je pred umestite!jem pokleknil in zaprisegel (CDI, N. 582).25 Zaradi skladnosti vsebine s predhodnima zapisoma iz notarske knjige 14 obnavljam Kandlerjevo objavo v celoti in ji dodajam prevod. Prepis: In Nomine Domini Amen. Anno Domini mi I lesi mo trigentesimc vigésimo quarto Indictione séptima die vigésimo nono ¡curante mense martii. Actum in claustro fratrum minomm de Coritia, praesentibus nobilibus viris Dominis Bernardo de Strassolt Garofolo de Goyna de pirano, Cono fusco habitatore goritiae, Joanne Sen-iciali Domini plebani de trasat, Marco Servicia i i Domini Henric.i de trasat testibus vocatis et rogatis et a/115. Nobilis et potens vir Dorninus Coradas de rifímberg cum Lancho suae Clamidis ad rectum et legale feudum investivit Nicoiaum filium quondam Domini Almerici de montona de quodam feudo cujusdam molendini qui die:tur de Curte positum sub Castro montonae quod ipse Nicolaos et ejus majores et anliqui cognoverunt et habuerunt ex boni tate et gratia antiquorum supradicti Domini Co rad t qui Nicola us ibi praesens flexis genibus ipsi Domino Corado fidelitatis fecit debitum sacrarneri-tum. Et quae bonus vas alius suo domino facere con-suevit. In cujus rei testimonium presen s pagina in formam puhlicam reducía ut rei testimonium declaravit ipse Nicolaus ac supradicti domini Coradi consensu roga vit me notanum infrascriptum sibi facere publicum instivmentum, quod autenticandum feci publicum ut apparel. Ego lucas logvirus de pirano imperiali auctoritate notarius hiis omnibus interfui et praesentibus partibus dietam investituram intellexi et rogatus scripsi meum signum publicum adjungendo etc. Marchese C. P. dei Polesini. Prevod: V imenu Gospoda, amen. Leta Gospodovega 1324 sedme indikcije, dne 29. marca v minoritskem samostanu v Gorici, v prisotnosti plemenitih gospodov Bernarda iz Strassolda, Garofola Goyne iz Pirana, Gona Tusca, prebivalca Gorice, Joannesa, oprode gospoda župnika s Trsata, Marca, oproda gospoda Henrica s Trsata, poklicanih in naprošenih prič. Plemeniti in mogočni gospod Conrad26 z Rihemberka je z vrvico svojega plašča umestil Nicolaja, sina pokojnega gospoda Almerica iz Motovuna v pravi in pravnomočni fevd mlina, ki se imenuje dvorni in stoji pod motovunskim kastrom, ki so ga Nicoiaj in njegovi starši in predniki poznali in imeli po dobroti in milosti prednikov zgoraj omenjenega Conrada. Tukaj prisotni Nicolaus je gospodu Couradu kleče izrekel dolžno zaprisego, kot jo je po običaju storil dobri vazal svojemu gospodu. O dogodku priča ta list, zapisan v javni obliki, kot je o zadevi izjavil Nicolaus, ki je s soglasjem omenjenega Conrada prosil mene, spodaj podpisanega notarja, naj mu naredim javno listino, kar sem, kot je očitno, objavil, da bi to potrdil kot verodostojno. Jaz Lucas logvirus27 iz Pirana, notar s cesarskim poverilom, sem bil ob vsem tem prisoten in sem v prisotnosti strank razumel umestitev, jo na prošnjo zapisal ter dodal svoj notarski znak itd. Drugi zapis, ki še sodi v naš kontekst in ga objavlja Kandler (CDI, N. 567), je vsebinsko nekoliko odmaknjen od zgornjih treh; datira iz 18. julija 1321. Obravnava reševanje spora med Motovunom in Završjem, in sicer glede gozda v Balah. Pri njem so za nas zanimiva samo nekatera izbrana imena akterjev in prič, ki smo jih srečali tudi v zgornjih izvirnikih, tako goriškega grofa Henrika, Gtiicarda iz Petrapilose in osebe z nenavadnim imenom Hoxalcus, imenovan Quaspelt iz Momjana. V NAVEDENIH ZAPISIH OMENJENE OSEBE IN KRAJI Imena oseb, njihovih vzdevkov in krajev, ki se pojavljajo v zapisih, so razvidna iz spodnje tabele. V prvih dveh rubrikah od leve so imena iz obeh vpisov v notarski knjigi številka 14, v tretji tista iz Kandlerjevo objave, ki smo jo povzeli v celoti, v četrti pa le izbor nekaterih imen iz zapisa o sporu za gozd. 25 Kandler jo po lastni navedbi povzema po Archivio domestico del Marchesi Folesini. 2£> V objavi je ime zapisano brc-z črke n. 27 Piranski notar Lucas je imel vzdevek Boninus, Bonitinus, ki je v objavi napačno prej^isan v iogvints. 302 ANNALfcS • Ser. hist, socio!. ■ 13 - 2003 • 2 On rja .V.IHfUČ: C ROI. OS K P07N-\VAN|'J SRf ONJFVEŠKIH POSF.SiNH-f «A2MÍR NA PRIMORSKEM, 2 »5-3)0 Tabela 7: Imena oseb, njihovih vzdevkov in krajev v piranski notarski knjigi (NK) in Códice diplomático istriano (CÜI). Table 1: Names of people, their nicknames, and names of places in the Piran notary book (NK) and in Códice diplomático istriano (CDI). NK 14, vpis 43 NK 14, vpis 44 CDI, N. 582 CDI, N. 567 [...] de Ceruaua de Gene)]-] [...] la [T[urrede [...] Afmericus de Montona, o!iir< dominus ~ eius filius Niclrolaüjus Almericus de Montona, olim dominus - eius filius Nichola(i)us Almericus de Montona, olim dominus - eius filius Nicolaus Bernardus de Strassolt, nobilis vir dominus ~ Bonvinus,2ß Lucas - de Pirano imperial! auctoritate notarius Cenetf-], [...] de Ceruaua de - Cenet|~], Pasqualinus de uilla ~ Ceruaua de Cenetf-], [...] de- Col de Laspelt, dominus - CoHalte, Rambaldus comes ~ Coradus de Rifimberg, nobilis et potens vir dominus ~ Conarius, nobilis vir dominus Federicus - honorabilis potestas Montone Comarkis, nobüis uir dominus Federicus -honorabilis potestas Montone Dietaimus de Rifinberg, egregius vir dominus - Federicus Conarius hono-rabilis potestas Montone, nobüis vir dominus ~ Federicus Cornartus honorabilis potestas Montone, nobilis uir dominus ~ Garofolus Goyrte de Pirano, dominus - Garofolus Goyne de Pirano, dominus — Gaiofolus de Goyna de Pirano, nobilis vir dominus - Gonus Tuscus habitator Goritiae, nobiiis vir dominus ~ Goricie, magnificus et potens dominus dominus Henricus comes ~ et Torolis et capitaneus generalis ciuitatis et districtus Treuisii Goritia, clausfrum fratrum minorum de - Goritiae, nobilis vir dominus Gonus Tuscus habitator - Goritie, dominus dominus Hertricus comes - Goyne, dominus Garofolus -de Pirano Goyne, dominus Garofolus ~ de Pirano Goyna, nobilis vir dominus Garofolus de ~ de Pirano Guicardus de Petrapclosa, dominus - eius familiarus Montaldinus Cuicardus de Petrapclosa, dominus ~ Guicardus de Petrapelosa, dominus ~ Gebardus de Siebin, dominus ~ Henricus comes Goricie et Torolis et capitaneus generalis ciuitatis et districtus Treuisii, magnificus et potens dominus dominus ~ Henricus comes Goritie, dominus dominus ~ 20 Prim. op. 27. 303 ANN AIES Ser. hist. sociol. • 13 • 2003 • 2 n,i,jti ,mim£uc: obolos k poznavaN|I-! shl'dnjevfsk|hpos£sinih razmer ha primorsktm. 355 i 15 Henricus de Toutus, dominus ~ Henricus de Trasat, dominus -eins servicialis nobilis vir dominus Marcus Moxalc.us dictus Ouaspelt de Mimißliano, nobilis miies dominus - lacobus impérial! auctoritate «otarius lacobus imperiali auctoritate notarfus Joannes servicialis domini plebani de Trasat, nobilis vi« dominus - l.aspelt, dominus Col de - Leenbergo, dominus Petrus de - logvirus,29 Lucas ~ de Pirano imperiali auctoritate notarius Lucas logvirus (-Lucas ßonvinus}30 de Pirano imperiali auctoritate notarius Marcus servicialis domini Henrici de Trasat, nobilis vir dominus ~ Mimigliano, nobilis msles dominus Hoxalcus dictus Qiitispek de - Monta Id ¡nus familiarus domini Guicardi de Petrapelosa Montona, o!im domimis Almericus de --Montona, Nichola(i)us filius condam domini Almerici de - Montona, olim dominus Almericus de -Montona, Nichola(i)us fiiius condam domini Aimerici de - Montonae, Castrum Montona, olim dominus Almericus de -Montona, Nicolaus fiiius quondam domini Aimerici de- Nichola(i)us fiiius condam domini Almerici de Montona Nichola(i)us fiiius condam domini Almerici de Montona Nicolai« fiiius quondam domini Almerici de Montona Pasqualinus de uilla Ccnetl-) Petrapelosa, doinimis Guicarc/us de ~ P etra pel osa, Monta Idinus familiarus domini Guicardi de- Petrapelosa, dominus Guicardus de - Petrapelosa, dominus Guicardus de - Petrus de Leenbergo, dominus ~ Pirano, dominus Gatofolus Govne de - Pirano, dominus Garofolus Goyne de - Pirano, nobilis vir dominus Garofolus de Goyna de -Pirano, Lucas logvirus (=Lucas Bonuinus)31 de - imperiali auctoritate notarius Quaspelt, nobilis miles dominus Hoxalcus dictus -de Mimigliano 29 Prim. op. 27. 30 Prim. op. 27. 3 t Prim. op. 27. 304 ANNALES ■ Ser. bist, socio!. • 13 2003 • 2 ' Mtjo V-íl lUtCiOtiOlO:. POZNAVANIU SREDMJtVTSKtH PUSÍSTNtH RAZViffc NA PMMCW5K! M, ¿<Í5 ülíl Rnmbaidus comes Collalte Ritinberg, domus de -Rifinberg, egregius vir dominus Dietalmus de ~ Rifimberg, nobiiis et potens vir dominus Coradus de ~ Ricardlus Siebin, dominus Gebardus de ~ Strassolt, nobiiis vir dominus Bernardus de - Toutus, dominus Henricus de ~ Torolis, magnificus et potens dominus dominus Henricus comes Coric ie et - et capitaneus generalis civitatis et districtus Treuisit Trasat, dominus pfebanus de - eius servicialis nobiiis vif dominus Joannes Trasat, nobiiis vir dominus Henricus de ~ eius servicialis nobiiis vir dominus Marcus Treuisii, magnificus et potens dominus dominus Henricus comes Goricie et Torolis et capitaneus generalis ciuitatis et clistrictus - IT) ur rt» de [...],{.„] !a ~ Tuscus, nobiiis vir dominus Conus - habitator Goritiae Za katere sodobne kraje bi lahko Slo pri v tabeli ZANESLJIVOST IMENSKIH PODATKOV V IZVIRNIKIH omenjenih (predvidoma) krajevnih imenih? Vsebinskemu jedru zapisov je notar nedvomno posvetil vso svojo pozornost. Pač pa je uporabnik tako še neobjavljenega kot že objavljenega rokopisnega vira včasih v dvomih, ali so imena v izvirniku oz. v objavi zapisana natančno. Pri še neobjavljenem izvirniku ima pomembno vlogo pri preciznem posredovanju imen na papir zapisovalec: - notar. Poimenovanje, ki so ga ljudje uporabljali v pogovoru, je zapisal, kot ga je slišal in razumet v zaporedju in na način, ki ga je bil vajen. Na zapis je vplivata njegova lastna jezikovna praksa, ki ji je včasih imena prilagodil: lahko jih je npr. prevedel, fatiniziral. ponemčil, kar je opazno pri končnicah imen in pri pisanju nekaterih glasov. Če zapisa ni delal sproti ob dogodku, se je lahko kasneje pri njegovi izdelavi tudi zmotil in kakšno od imen iz svojega "stenograma" zapisal v spremenjeni obliki. - Pri objavljenih virih pa imamo opravka še z enim posrednikom: s prepisovalcem, ki je izvirnik prepisat v sodobno pisavo ali ga neposredno pretipka! ter poskrbel za njegov natis. Do nenatančnega posnetka besedila izvirnika iahko pride pri samem prepisu, pa tudi pri kasnejših pripravah za tisk, ki so tehnične narave. Naš notar ima lepo in jasno pisavo; redko se je Cenetl.i Ceneda? Ceruaua ? Collalte Collalto Goricia, Goritia Gorica Laspelt ? 1 eenberg Lemberg Mimißliano Moni ja n Montona Motovun Petra pelosa Petrapilosa ! Psemonte Završje Pira no Piran Rifinberk, Ritimberg Rihemberk, Branik ISiebin ? 1 StrassoSt Strassoldo 1 | Toutus ? jTreuisium Treviso 1 Trasat Trsat [Torolis Tirolska |_Turre Tar ali Torre? 305 ANNALES • Ser. hist. sociol. - 13 • 2003 • 2 n.ifja MIHHlC: OltOlOS K POZNAVANJU SREDNJI vlSXM-l KWtsTNIH RAZMER NA PRIMORSKtM. 295-310 "zapisal" iti tu in tam kakšno besedo prečrtal. V prvem od dveh obravnavanih vpisov (NK 14, list 10) se je zmotil pri imenu motovunskega podestata, v katerem je izpustil črko r (Conarius namesto Cornarius). Vprašljiva je opredelitev imen /,../ de Ceruaua de Cenel[-j in uilla Cenetj-l Drugo ime je okrajšano, zato je identifikacija s krajem Ceneda negotova. Pri drugem objavljenem zapisu (NK 14, list 10 verso) je notar ime motovunskega podestata zapisal prav. V tem vpisu srečamo med pričami dogodka več imen, ki so razberljiva, vendar jih je težko opredeliti. Prvi je gospod Henricus de Toutus, drugi gospod Cot de Laspelt, tretji pa gospod Gebardus de Siebiri. Drugo ime omogoča manjšo Špekulacijo: v Kandlerjevi objavi spora med Motovunom in Završjem za gozd (CDI, N. 567) nastopa med pričami nobilis miies Hoxalcu$ dictiis Quaspelt iz Momjana. Pri imenu Hoxalcus gre za obliko osebnega imena Vošalk. Vzdevek Quaspell pa - če pomislimo na način tedanjega zapisovanja - zelo spominja na nenavadno ime Col de Laspelt. Ali bi moglo iti pri obeh imenih za isto osebo, ki se pogosto pojavlja v virih prvih treh desetletij 14. stoletja tudi z vzdevkom VVachspeutei (podrobneje o tem: Stih, 1994, 80-82; 199G, 86-89, 1997, 80-82)? De franceschi in Kos sta menila, da gre pri tej osebi za Panšpetala, slugo iz Momjana, ki ga omenja vir Istarski razvod, katerega dogajanje pa sta opredelila časovno različno (De Franceschi, 1938, 102-104; Kos, 1931, 160). Pri Kandlerjevi objavi zapisa o podelitvi mlina v fevd (CDI, N. 582) nastopa kot fevdni gospod Coradus iz Rihemberka. Brez vpogleda v izvirnik je težko ugotoviti, ali je bila ob nastanku zapisa na Primorskem v rabi oblika tega imena brez črke n (med o in r) in je piranski notar zapisal ime natančno, kot ga je slišal, ali ga je "itallaniziral" v skladu s svojo prakso, ali pa je to storil kasnejši prepisovalec izvirnika. Pač pa sem - ne da bi videla izvirni zapis - prepričana, da je pri Kandlerjevi objavi ime piranskega notarja, ki je napisal dokument o podelitvi mlina v fevd, zapisano napačno. Objava ga imenuje Lucas logvitus, pri čemer osebno ime piše kurzivno, kot da dvomi v pravilnost razbranja besede. Kaj je Kandler razumel pod besedo logvirus, ne bomo uganili. Vsekakor v Piranu v tem času srečamo notarja z imenom Lucas Boninus, Lucas BonuinusV tedanji pisavi tega imena ni težko prebrati napačno kot logvirus. Prepisovalec rokopisnega izvirnika se je tu zmotil in Lucasa Bonuina prekrstil v Lucasa logvira. VSEBINA OBRAVNAVANIH ZAPISOV Vsebina prepisanih in prevedenih treh zapisov je sorodna. Gre za prošnje za umestitev v fevd iste osebe, Motovunčana Nikolaja, potomca Almerika i? Moio-vuna, ki je fevde užival doslej. Fevdni gospodje, ki sta jih Pirančan Garofoi v Nikolajevem imenu in Nikolaj sam prosila za podelitev fevdov, so bili Dieta I m iz Rihemberka, goriški grof Henrik II. in Konrad iz Rihemberka. Oba Rihernberčana sta prošnji ustregla, grof pa se je izgovoril, da se želi prej posvetovati; v tem primeru je prišlo do zapisa o neizvršenem pravnem dejanju, kar je svojevrstna posebnost. Goriškega grofa Henrika ni potrebno podrobneje predstavljati, saj je bilo o njem že veliko napisanega (zlasti Štih, 1994; 1996; 1997). Ime Dietalmus je verjetno soznačno z nemško inačico Dietmar. Dietalm iz Rihemberka33 je bil vnuk Dietalma iz Villalte, ki je bil oče njegove matere Kunigunde;34 tej je dal za jutrnjo njen mož (Dietalmov oče) Ulrik lil. Rihemberski s soglasjem (!) goriškega grofa istrsko Zavrsje blizu Moto-vuna, kar kaže, da so bili Rihemberski goriški ministerial! (Štih, 1994, 104-105; 1996, 112-113; 1997, 104105). Dietalm je umrl 1323. Konrad, ki je podelil v fevd mlin (CDI, N. 582), je bil Dietalmov brat. Dietalma je preživel za poldrugo desetletje (umrl je med 1337 in 1338). Brata ste 1313 obnovila fevde Johanesu Foscu iz Varma, 1316 je goriški grof zagladil spore, ki so povzročili krvavo fajdo, v kateri sla sodelovala, 1320 sta Miljčanu podelila fevdno pismo.za desetino v Borgolauri, 1322 sta prodala Lippo na Krasu (Czoernig, 1873, 647; Trotter, 1929, Nr. 583-84, Bd. 10, 540-541). Tudi imena prič in nekaterih drugih v zapisih omenjenih oseb niso neznana: tako gospoda Guicarda (II.) iz Petrapilose, borbenega privrženca goriških grofov (prim. npr. Darovec, 1996, 29-30), ki je bil tast Dietalma iz Rihemberka, pa motovunskega podestata Federika Comarija,3^ pa Bernarda iz Strassolda.30, Vošalka, imenovanega Quaspelt, smo že omenili. Zanimivo ime med pričami je tudi Rambatdus, grof Collalto. Istoimenega veljaka omenja starejša literatura kot očeta Hyppolite Nere, soproge goriškega grofa Alberta I, {umrl naj bi 1250) in deda Meinharda V. (Czoernig, 1873, 509). Najnovejša literatura je tega Alberta razglasila za neobstoječega in ga je izločila iz geneaioškega drevesa goriških grofov (Štih, 2002, 63-65). 32 Npr.: Piranski arhiv, viccdominska knjiga (VK) 1, list 26, V!( 2a, ¡ist 47 33 O Rihemberških zlasti Trotter (1929) z zanesljivimi genealoškimi podatki. 34 Po tedanjem običaju je ime prehajalo z deda na vnuka, v tem primeru z deda po materini strani. 35 Kandler '1875, 277) in Morteani (1395, 237) ga poznata in časovno umeščata v leto 1321; kot je razvidno iz drugega od predstavljenih zapisov iz notarske knjige 14, pa je funkcijo nastopil najkasneje 20. maja t 320. 36 Coroninijeva omemba investicije v fevd Bernarda de Sfrasolth s strani goriškega grofa Henrika (II.) iz 1312 morda zadeva prav Bernarda de Slramolt, ki ga omenja CDi, N. 582: Coronini Cronberg (17'69, 259). ANNALES • Ser. hist, sociol. • 13 ■ 2003 • 2 Darja MIUELIC- OlSOlOS K rOZNAVAWJtl SREDMEV&KIH HOSfSTNiH RAZMfcR NA PRiMORSKCM, J85-3JO In zdaj nazaj k fevdnim gospodom, ki so bili v zapisih naprošeni za podelitev posesii. Pridevki, ki jih imajo ob imenih, odražajo različno stopnjo njihove odličnosti: D letal m se imenuje gospod, odličnik (dominus, eijregius vir); Konrad je gospod, plemenit in mogočen človek (dominus, nabilis et potens vir); Henrik pa je veličastni in mogočni gospod gospod (velegospod?), grof Goriške in Tirolske, generalni kapitan Trevisa (magni-ficus ei potens dominus dominus, comes Goricie et Tor o I is et capiteneus general is Trevisit37}; v drugem Kandlerjevem zapisu, ki smo ga tu omenili le bežno, pa je Henrik gospod gospod (velegospod?), grof Goriške (dominus dominus, comes Goritie, CDI, N. 567). Zapisi dokaj nazorno opisujejo uveljavljeni obred umestitve v fevd. Kdor je želel prejeti fevd, je prišel pred potencialnega fevdnega gospoda. Lahko ga je nadomeščal zastopnik, kot v obeh zapisih v notarski knjigi 14. Motovunčan Nikolaj je bil morda ob prvih dveh investicijah še mladoleten. Zastopal ga je skrbnik, ki ga je zanj imenoval motovunski podestat. Nekaj let kasneje, 1324, pa je že samostojno prevzel fevd mlina; predvidoma je v vmesnem razdobju med podelitvami dosegel polnoletnost. Prosilec je gospoda je ponižno zaprosil za podelitev fevda po fevdnem pravu. Običajno se je skliceval na dednost fevda v družini, češ da želi prejeti fevd na način, kot so ga uživali njegovi starši in predniki, ki so fevd dobili od fevdnega gospoda samega in od njegovih prednikov (ali le od slednjih). Pred goriškim grofom Henrikom je prosilec trikrat pokleknil. Naprošeni fevdni gospod je poslušal prošnjo in - če se je tako odločil - umestil prosilca "z vrvico svojega plašča".38 Sledila je obvezna prisega zvestobe, ki jo je po običaju dal dobri vazal svojemu gospodu (quae bonus vasallus suo domino facere consuevit). Nikolaj jo je pred Konradom iz Rihemberka opravil kleče. Predmet fevda je opredeljen in ubiciran samo v primeru podelitve dvornega mlina pod motovunskim kastrom {CDI, N. 582), v obeh zapisih v notarski knjigi 14 pa ne. V teh prosilec globalno prosi, da bi ga gospod v imenu varovanca umestil v "celoten fevd po fevdnem pravu" (rtomine antedicto inuestire de omni teudo et iure feudi). Pisec notarske knjige 14 je za zapis o podelitvi fevda uporabljal tipiziran obrazec, tako da se posa- mezni stavki v obeh zapisih ponavljajo, kar nekoliko omejuje njuno povednost. Vsekakor je škoda, da predmet fevda v teh dveh primerih ni podrobneje opredeljen. Morda gre za nepremično posest, ki ni daleč ocl Motovuna, lahko bi se nahajala prav na območju Za-vršja, s katerim so upravljali Rihemberški39 in Goriški. DRUŽINA GOINA Pojasnilo terja še ena oseba, ki nastopa v vseh ireh podrobneje obravnavanih zapisih. Nikolaja je v dveh v notarski knjigi 14 opisanih primerih prošnje za podelitev fevda zastopal ugledni Pirančan Garofol Goyne, v tretjem, ki ga je objavil Kandlc-r (CDI, N, 582), pa je bil priča dogodka. Njegovo vlogo in prisotnost pojasnjuje domneva, da je bil z Nikolajem v sorodu. Garoful,40 sin Valterija Goine iz Pirana, se 1285 omenja kot sorodnik (consanguineus) in skrbnik Almerika iz Motovuna. Skupaj sta prebivala v gostišču (obspicium) in za skupnega zastopnika imenovala Paganina iz Buj (NK 2, št. 210), Garoful je bil Ainieriku pet let kasneje (1291) tudi porok: razsodba glede dote, ki jo je dolgoval Almerik iz Motovuna, je določala, naj se dolg, če Almerik nima imetja, poravna iz. Garofulovega premoženja (NK 6, 286). Čeprav to ni izrecno navedeno, gre pri Almeriku iz Motovuna zelo verjetno za Nikolajevega očeta. Garofol je bil član rodbine Goina, katere potomec je bil kasneje tudi znani humanist Gian Battista Goina (Goineus, Goynaeus), ki je živel od 1514 do okoli 1580, sholar v Bologni in v Padovi. Kot zdravnik je v Piranu deloval do 1550, ko se je moral kot protestant zateči v Nemčijo. Pisal je o medicini, opisoval je Istro (De situ Istriae Hbellus). Tudi njegov brat Nicoib se je odlikoval na področju zdravstva. Najstarejša znana omemba člana piranske družine Goina sega v leto 1247, v čas, ko je bilo piransko ozemlje še pod močnim vplivom zemljiškogosposkih razmerij, ki so obvladovala podeželje. Piranski podestat je bil tedaj gospod Vošaik iz Momjana, ki je investiral Henrika Goyne in Markvarda Apoionija v fevd vasi (villa)41 Sečovlje z ozemljem in z dohodki (CP i, št. 83). Momjanski gospodje so imeli tedaj na Piranskem močan zemljiškoposestni položaj. 37 Distrikt mesta Treviso je Henrik ¡1. sprejel 3. aprila 1319 od kialja Friderika Lepega (Stili, 1994, 32; 1996, 36; 1997, 321. Ta podatek podkrepljuje ugotovljeno datacijo dogajanja iz zapisov v notarski knjigi H. 38 V levdstvn je mvestitura pomenila dejanje, ki je po poklonitvi s strani prejemnika simboliziralo pravno razmerje gospoda in vazala. Gospod je pri tem aktu uporabljal investiturne simbole: prstan, križ, rokavico. Pri cerkvenih umestitvah sta se uporabljala palica in prstan, na nižji ravni oltarni prt, cerkveni ključ ali knjiga ipd. Pas je veljal za simbol moči in gospostva: polaganje pasu na orožje in ključe je simboliziralo nastop službe ali pravice. Mladi vitez je ob posvetitvi simbolno prejel pas. Podoben pravni pomen sta imela tudi plašč in prapor. 39 Stih meni, da Riherriberski v 14. stoletju niso več imeli v fevdu Završja, ki je postato sedež posebnega goriškega glavarja Hartitycha de Castro S. Micliaelis, kot omenja CDI, N. 567 (Štih, 1994, 105; 1996, 114; 1997, 105). 40 Ime se pojavlja v inačicah'. Gaiofafus. Garofolus, Garoffolu;, Carofulus, Garofullus. 41 O dilemah v zvezi z razlago hesede, prim.: Stih (1999, ! 35-137). 307 ANNALES • Ser. hist. sociol. - i 3 • 2003 • 2 P.i»j9 MIMfl IC: OOOLOS K POZNAVANJ SREDN|gWi$WH POSCSINIH «AZMTO NA pFmOKSMM. MJ.iiO Zeio opazen piranski veljak je bil le malo kasneje tudi iohanes Goina, ki se 1258 omenja kol priča (CP 1, št. 100), 1261 pa je opravljal ugledno funkcijo piranskega konzula (CP I, št. 104, 105). Piran je bil tedaj v interesni sferi partiarha, goriških grofov in Benetk, Lastno pot je iskal v povezavah s Koprom. Koprsko stranko je v Piranu zastopal prav Iohanes Goina in se s tem močno povzpel. Mesto pa se mu je 1262 zoperstavilo: nasprotniki so vdrli v njegovo hišo, ga ujeli in izgnali, mu razdejali hiše in zaplenili orožje (CP I, št. 108). Funkcijo piranskega konzula je 1261 opfavJjai tudi Adalgerij Coine (CP I, št. 104). V šestdesetih letih (1267, CP I, št. 124) prvič srečamo že tudi Valterija Goina, očeta "našega" Garofola. Sklepamo, da je bil premožen in ugleden, saj si je 1268 skupaj s še nekaterimi piranskimi imetniki izposodil denar od kreditorja iz Kopra (CP I, št. 125), leto kasneje pa je v imenu Pirana sprejel denar za poravnavo dolga (CP I, št. 130). Na njegovo politično udejsfvovanje kaže njegov podpis pocl omejitve patriarhove jiirisdtkcije 1270 (CP I, št. 133). V Piranu sta se ledaj potegovali za prevladujoč vpliv dve stranki: goriŠko-koprska, ki je v času sedisvakance njegove stoike (od 1269) skušala nadomestiti patriarha, in beneška. Med njima je prišlo do hudih obračunavanj. Koprčani so 1273 uspeli v Piranu zagotoviti red. Pirančani so določili sedem potomcev glavnih piranskih družin za poroke, da se bodo dogovori o miru spoštovali, da ne bo več prihajalo do oboroženih spopadov in da se Pirančani zlasti ne bodo več spopadali med seboj s stolpov. Lastniki stolpov, med njimi člani družine Goina, so se zavezali v tem smislu. Valterij Goine je za sina lohancsa jamčil, da se s Pirančani ne bo boril s stolpa, zanj samega pa je jamčil notar Artuik (CP I, št. 142). Oktobra 1290 se Valterij omenja kot bivši imetnik fevda gospoda Ociorlika iz Momjana, kar pomeni, da v tem času ni bil več med živimi (CP I, št. 201, NK 6, št. 278). Za Valterijevega sina lohanesa, ki je bil že omenjen, in za drugega sina Garofola je 1290 v Trevisu Pirančan Dominik Ganeta prosti gospoda Odorlika iz Momjana, naj ju investira fevd, ki ga je imel že njun oče (C.P I, št. 201, NK 6, št. 278), Iohanes ni dolgo živel: že 1291 je dal zapisati poslednjo voljo, v kateri se je z volili spomnil matere Tomasine, brata Garofola ter sester Katarine in Vere (NK 6, št. 540). Kasneje ga v zapisih ne zasledimo več. Preden se posvetimo Garofolu, omenimo, da se je v osemdesetih letih 13. stoletja v Piranu živahno poslovno udejstvoval tudi Henrik Goina, sin gospoda Facina de Vitalis. Nastopal je kot priča, upnik in dolžnik, prodajalec vina na kredit, dolžnik za gostilniško vino, upnik za najem ali nakup soda. Bil je imetnik nepremičnin: kupec vrta poleg svojega, kupec hiške poleg svoje v četrti Dorno, kupec dela vinograda in zemljišča v Pan-tiagu na Piranskem, piejemnik darovntce za vrt v Izoli, za zemljišče v sv. Mariji na Piranskem iri za prostor v cerkvi sv. Jurija (NK 2, št. 501). In 2daj še o Gaiotolu, ki je imel zelo dolgo in živahno življenje. Bil je sin Valterija in Tomasine Goine, nepos (vnuk ali nečaki [ iona (NK 2, št. 572) in sorodnik (ccnsangumeus) Almerika iz Motovuna. Pregledani viri ga prvič omenjajo skupaj z očetom Vaiterijem med piranskimi imettitniki, ki so se 1270 zavzemali za omejitev patriarhove jurisdikcije (CP I,, št 133). Tri leta kasneje se je ob pomiritvi krvavih obračunavanj v Piranu z vsem imetjem zavezal, da se ne bo spopadal s Pirančani s svojega stolpa (CP I, št. 142). V letih 1274 in 1281 je bil piranski konzul (CP I, št. 150, 162), 1285 pa sodnik (NK 2, št. 272). Kot equester\e šel 1295 v službi Pirana v Koper; nosil je odredbo o piranskih mlinih na Rižani, od katerih je koprski podestat prejemal dajatev (CP I, št. 221). V skupini uglednih Pirančanov je 1301 sprejel kredit za Piran (CP II, št. 2), 1322 pa se je z nekaterimi someščani zadolžil za kredit, ki ga je mesto dolgovalo Lapu Amidei iz Firenc (CP II; št. 44). Nastopal je kot priča pri bolj pomembnih (določanje meje z Bujami 1301 (CP II, št. 1), reševanje spora za mejo, ki so jo Bujcani 1306 kršili (CP II, št. 19), določanje meje Pirana in Izole 1321 v cerkvi sv. Bassa (CP II; št. 43) ali manj pomembnih (kot npr.: zadolžnica, darovnica, prodaja, obveza odpovedi kockanju, oddaja vinograda v zakup, imenovanje zastopnika, poravnava, razsodba, odklonitev pristojnosti za razsodbo, ženitni dogovor, ojjoroka, izdelava inventarja, sprejem nečaka v varuštvo, investicija v fevd (1322, CP II, št. 4)) dogodkih. Bil je med sedemnajstimi pričami, ki so 1320 poročale o običajnem pravu piranskega župnika nad kleriki (CP II, Št. 39). Zadolževal se je za žito in sukno; za prejeti kredit je dobavljal žito iz pokrajine Marche v Italiji (NK 6, št. 131); bil je upnik v zadotžnicah za platno. Imel in uživa! je tudi nepremičnine. Imel je hišo v piranski četrti Misana. Od ženskega samostana sv. Petra d'Oro je 1289 sprejel v zakup vsa samostanska zemljišča na Piranskem, zlasti pa oljčne nasade na Senl-janah (ob njegovem nasadu), v Fazanu in v Kaverijah (NK 6, št. 45). Zanj in za brata lohanesa je 1290 v Trevisu Pirančan Dominik Caneti prosil gospoda Odor-lika iz Momjana za umestitev v fevd, ki ga je imel že njun pokojni oče Valterij (CP 1, št. 201, NK 6, št. 278). To so ie drobci, ki so slučajno splavali na površje; družina Goina bi zaslužila podrobno raziskavo, ki bi temeljila na številnih Še neobjavljenih listinah, zlasti pa na kodeksih piranskega arhiva. V njih ne manjka podatkov za izpopolnitev zgornje podobe. 308 ANNALES • Ser. hist, sociol. • 13 ■ 2003 • 2 ~~ Darja MIHRIC ogolos kpoznw'aniu SRtD^ILVtSKM i PÜSESTÑÍH KAZMFRNA primorskkm, 2^5-11(1 A CONTRIBUTION TO THE KNOWLEDGE OF MEDIAEVAL PROPRIETARY CONDITIONS IN PRiMORSKA Oar/a MIHELlC Miil